78
Naši dopisi.
Iz Gorice 2. mar čija  (Izv. dop.)   Volitve v trgovin-sko-obrtno  zbornico  so  tudi pri nas na dnevnem redu. Na kmetih in v obče zunaj Gorice so  se vršile 25. februarija,  v Gorici so bile za trgovce 28. februarija, za obrtnike bodo pa jutre.   Politično društvo „Unione"  je postavilo svoje kandidate;   med nje je uvrstilo par Slovencev za vse slovensko prebivalstvo,   toliko toraj,   da bi se ne reklo,   da nas je  preziralo;  enako je  moralo deti na vrsto zastopnike Ritterjeve hiše in še par takih, katerih ni moglo zbrisati. Na vsa druga mesta je delo pa hude lahone in je menilo, da bo šlo tako vse gladko. Ali hiša Ritterjeva ne potrebuje pomoči lahonskega društva in je ona napravila svojo listo, sosebno tudi zarad tega,   ker se je potegnila  za starega uda te zbornice, želeč,  da bi ne propadel.    „Unione" uvidevši,  da je v nevarnosti, takoj poprosi pomoči, in tako se je zgodilo, da so se Lahi in Nemci združili proti tretjemu,  in ta tretji — so Slovenci.   Da  bi toliko  laže glasove združili, so s plakati po mestnih zidovih raztresli laž,  češ, da slovensko  društvo   „Sloga"  bi  bilo postavilo svoje kandidate  s popolnim  in  demonstrativnim  preziranjem Gorice in goriške nižine.    V resnici  pa je „Sloga" popolnem nedolžna,  ker ona kot taka se ni vdeležila teh volitev; resnica je samo, da se je bil od strani Slovencev sestavil nalašč za te volitve  poseben odbor,  in ta je storil,  kolikor mu je glava njegova dovolila.   O izidu se  še  nič  ne ve,  in za  Slovence ne  pričakujemo ugodnih vspehov,  ker  se je ta del naše politike zanemarjal prejšnja leta,  pa tudi  letos je bilo vse bolj površno, nego zaresno in premišljeno delovanje.
Goriško mesto bo zidalo vojašnico, kakor je bilo pogodbeno prisiljeno, in je za to odmerjenih 160.000 gl. Videlo se je pri dotični obravnavi v mestnem starešinstvu, da je neka gospoda jako nerada morala glasovati v tej zadevi, in bi bila stvar rada zavlekla do sv. Nikoli — pa vselej ne gre. Tu pa tam premaga v teh krogih vendar še — volja viših! Nameravali so ustanoviti v Gorici „ljudsko" ali prav za prav narodno-laško banko; veselili so se je zlasti judovski krogi, ki imajo premalo prilike, da bi naložili svoj denar na velike obresti. Pa naklep — naperjen tudi proti Slovencem — je spodletel, in je bila ta banka mrtva pred porodom. — Cesar se lahonska stranka boji, naznanja v novejši dobi v tetki „Grazer Tagespost" in ponatiskuje te novice potem v primorskih italijanskih listih. Po tej poti so te dni razodeli bojazen, da bi ne zgubili priljubljenega jim barona Depretisa, in da bi prišel na njegovo mesto baron Winkler. Poslednjemu šteje „Cor-riere" od 28. februarija stare grehe, na pr. od 1. 1866., ko je pobijal v deželnem zboru goriškem letos ponovljeno namero, da bi se za Italijane ustanovila italijanska akademija v avstrijskem Primorji ali v Dalmaciji ali pa na Tridentinskem. Vidi se tudi iz tega, komu je sedanja primorska vlada v največi zaščit.
Italijančijo nas v Gorici naglo in sicer pri korenini. Uže zopet hočejo italijanske otroške vrte pomnožiti za nova dva, in sicer v predmestjih, kjer kmetje niso še pozabili do cela slovenskega jezika, in kamor se tudi sedaj ubožniši Slovenci najrajši naseljujejo.
Iz Postojine 2. marcija. (Izv. dopis.) Želja goreča se nam je izpolnila, da je prišel v nedeljo 1. t. m. po-tovaljni učitelj, c. k. kmetijske družbe tajnik g. Gustav Pire, k nam predavat. Takoj po večernicah ob 4. uri zbralo se je mnogo naših kmetovalcev (blizo 100) v prostorni sobani dekliške šole. Tem pridružilo se je naše razumništvo; med njim smo opazili p. n. gospode: glavarja Globočnika^,   dekana Hofstetterja,  nadžupana M.
Vičiča, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Thumo z
učiteljskim  osobjem  ter   odličnih  tržanov  lepo  število,
,    Zastopane  so   bile:   Hrenovke,   Slavina ter  oddaljena
Bistrica. \           Prečastni gospod dekan, predstojnik c. kr. podruž-
nici, predstavil je prisotnim c. k. deželnega potovalnega > učitelja ter ga naprosil v primernem nagovoru, da blagovoljno pouči naše kmete v kmetijstvu sploh, posebej o živinoreji in mlekarstvu — oziraje se na okraj po-stojinski.
Gospod Pire zadostil je svoji nalogi in prošnji častno — pohvalno. Kratko o kmetijstvu na Pivki spre-govorivši oziral se je v svojem iy4 uro trajajočem govoru bolj na živinorejo in mlekarstvo, da vstreže našim razmeram. Prosil je kmete, naj ne prodajajo sena v Trst, naj rede več živine, naj zboljšajo senožete, pašnike s tem, da jih snažijo, gnoje itd. Priporočal jim je, da naj zboljšajo pleme govedi ter opisoval lastnosti dobrega bika, kakor tudi poučeval, kako ravnati s kravami in teleti. Na srce jim je pokladal, da nuj skrbe za hleve zdrave, čiste in zračne ter da naj snažijo čestokrat žival, če možno vsak dan; kar velja o konji, to velja o govedi. Učil je prisotne, da naj umno ravnajo z mlekom , da naj ga ne prodajajo po nizki ceni doma, ker lehko v Trstu še toliko skupijo za-nj. Priporočal je mlekarske zadruge, in če Bog da, ne zaman.
Govor poslušal je vsak z največjo pazljivostjo — niti za trenutek je ni motil nihče. Kmetovalci se neprestano zrli v izbornega govornika, ki je predaval jasno, umevno, logično, z pravilnim povdarkom. Povedal je mnogo in da prav sodimo, ne brez vspeha zaželjenega. Srčno želimo, da bi nas gospod tajnik v kratkem ove-selil v drugo, za našega kmeta prepotrebnim predavanjem. Radostno pozdravljamo poročilo njegovo, da bode poleti pri nas razstava in prodaja vzgledne govedi.
Kakor čujemo, niso naši nasprotniki se svojimi protesti ničesar dosegli. Znano je, da volitev v občinski zastop je bila potrjena uže pred mesecem dni, a sedaj je i volitev v gospodarski odsek, kateremu je načelnik gospod Alojzij Kraigher. I temu ni se čuditi, vsaj uže starim Rimljanom geslo je bilo: „Fiat justitia, pereat mundus" !
Prem 26. febr.  (Za vrborejo.)   V „Oglasniku* k 7. listu letošnjih „ Novic*'   iz dne  18. t. m. nahaja se med drugimi tudi  „oznanilo" slavnega oskrbništva mokriške grajščine pri Jesenicah ob Savi.    V tem „oznanilu* ali oglasu se pod 3. točko med drugim jako zanimivo čitar da je tam  kvintal  (100 kilogramov) obeljenih,   za pletenje pripravljenih vrbovih šibic po 14 gold. na prodaj, „Štirnajst goldinarjev za  sto kilogramov  vrbovih   šibic prejeti",  ali ni to lepa reč?    Še 100 kilogramov fižola se doma  ne  da  z  lepo   za  14 gold.  prodati;  tega je treba pa vsako leto saditi, mu zemljo gnojiti,  ga pleti, a še dostikrat ga ali pozni pomladanski mraz pokonča, ali ga pa tudi polžki požro.    Škoduje mu  pa tudi suša rada,   da le  pičlega pridelka  daje  in   trud  kaj   slabo plačuje.    Vse ložeje in  tudi gotoveje dalo bi se pa sosebno po  onih krajih,  kateri so vrboreji ugodni,  lepih svot denarja  stalno  pridobivati.   Koliko je   le po   celi trnovsko-vremski  in  vipavski  dolini,   na zgornji Pivki (okolo  Dilc,   Hrenovic  in Postojne)  in  okolo   Planine mokrotnega zemljišča, katero se sedaj lastnikom le prav slabo rentuje,   a je za vrborejo  kot  nalašč ustvarjeno. Koliko za   vrborejo ugodnih prostorov   nahaja se v teh krajih po jarkih, ob potokih in ob vodah, ve le ta, kdor se za koristno stvar sam interesira.   Le škoda,  da tak svet ubogemu ljudstvu  še sedaj   onega   dobička ne do-naša,  kakoršnega  bi  se od  njega v resnici prejemati moglo. — Resnično je pa tudi, da „brez truda ni kruha% in   „le Bog  sam je svet iz  nič ustvaril/4    Tudi tu je
79
taka,   da sosebno   mokrotna zemlja  lastniku   sama ob sebi čudežev delala ne bode, a tudi delati ne more.
Malo ljubezni za stvar, malo zavesti in pa tudi malo truda je povsod in v vsakem obziru potreba, ako se hoče napredovati, si tužni denarstveni stan polagoma tudi v resnici zboljšati in si izdatnejših gmotnih dohodkov stalno zagotoviti. Gotov pripomoček v dosego tega po imenovanih krajih bila bi poleg umne živinoreje in naprednega sadjarstva tudi „umna vrboreja". Ta se lahko brez vse zamude dragih del opravlja; stane pa tudi ne — Bog ve kakega mučnega truda.
Da se za odločeni nasad zemlja v jeseni (pred zimo) prekoplje, da se potem pomladi vrbovi količki ali potaknjenci s pomočjo lesenega potikača ob motozu lepo v vrste pravilno posade, da se med letom sadike, ako potrebno, parkrat vplevejo in se jim zemlja malo po-rahlja, pa je za prvo leto delo pri kraji. Ta trud pa mlade vrbe uže r>rvo leto s svojim prirastkom deloma poplačajo, ker, ako je zemlja ugodna, uže v prvem letu do metra in nad meter dolge šibice poženejo. Drugo in naslednja leta pa vrborejec na „vrbišči^v prvem letu tako gleštanem in obdelovanem skoraj nobenega druzega posebnega dela več nima, nego to, da dorastle in dozorele vrbove prirastke ali šibice o pravem času poreže, da mu je kdo ne pouzma.
Dne 4. maja 1883. leta posadilo bilo se je tukaj na prav pripravnem prostoru tikoma ob občinski poti 1558 vrbovih količkov; od teh pridelalo bilo se je prec prvo leto 2170 od 8 do 12 decimetrov dolgih šibic, katere vse skupaj so 14 kilogramov tehtale. Na ravno tem nasadu zrastle bile so pa v preteklem letu vrbe v poganjke od lVa do nad 3 metre dolge; te dale bodo letos uže kakih 4 do 6 tisoč novih sadik, a bode poleg teh tudi še lepo število šibic za domačo porabo ostalo. Tako dela rudeča pletarska vrba (8alix viminalis purpurea). Iz tega se vidi, da vrba brzo dobička donaša in kmalu kruha daje.
Samo po vsej trnovsko-vremski dolini bi lahko na sto in sto tisoč pletarskih vrb rastlo , katere bi poleg malega truda v kratkem času prebivalstvu jako lepih dohodkov dajale in donašale, naj bi se uže prodajale kot pletarsko blago, a še bolje pa, ako bi se doma pletarska obrtnija vpeljala. Vzemimo, da bi se po splošni vpeljavi vrboreje v to dolino potem, ko bi se vrbe še enkrat dobro vrastle na leto le par tisoč kvintalov šibic za pletenje pridelalo in bi se kvintal prilično po 10 gl. prodajal, da bi to celi dolini uže ogromno svoto 20.000 gold. na leto. Ali ni to zapeljiva in vabljiva denarna svota? In, koliko bi to vrglo v 10, 20, 30, 60 in še več letih? — Koliko več bi pa vrbe še dobička donašale, ko bi se doma pletarsko ukoristovale!
Se ve da, vsaka nova, če tudi še tako koristna reč, mora iz začetka trdo preskušnjo prebiti, mora se tako rekoč preje v vicah očistiti, kot se ljudstvo za-njo zavzemati in brigati prične. Vse drugače bilo bi pa, ko bi na vrbah prec prvo leto mesto skromnih lističev pa zlata peresca pognala in se razvila; potem bi pa uže urno in ročno koristna reč si tal pridobivala. — Pa, hvala Bogu, ni vse na sploh ravno tako temno, kot bi kdo iz omenjenega posnemati utegnil; so tudi tukaj uže nekatere prav častne in vsega priznanja vredne izjeme, katere si bodo pa upno tudi vedno več vrednih posnemovalcev pridobivale. Slava in javna pohvala takim naprednjakom!
Tudi letos sem prosil si. c. kr. deželno vlado za nekoliko tisočev vrbovih sadik, kakoršnih upam, da tudi prejmem, da jih med napredne vrborejce te doline razdelim.
Želim pa, da me tudi danes kdo narobe ne ume in napačno ne tolmači, kar se je uže večkrat zgodilo.  Ni-
kdar nisem še nobenega „štriha* iz zlevolje in hudob' nega namena koga žaliti ali zaničevati preko papirji potegnil, nego vselej in vse le iz tega namena, da bi se dobra in koristna stvar v kraju vdomačila in razširila, ter da bi se s časom sedanji tužni gmotni položaj v milejšega, boljšega in ugodnejšega spremenil, in pa, da bi domači ljudje tudi enkrat domači kruh jedli, katerega zemlja domača za-nje v sebi še zadosta hrani.
Napredka, in to kraju primernega napredka je pa pri dandanašnjih okoliščinah po vseh krajih in med vsemi stanovi neobhodno potreba, ker brez tega ne more več obstanka biti, in to mi vsak verjeti sine, da ga bode v prihodnje še manj!                             M. Rant.
Iz Ljubljano. (Deželna postava o spuščanji zasobnili žrebcev), katero je sklenil zadnji deželni zbor kranjski, zadobila je Na j višj e potrjenje.
—  (Volilce za trgovinsko zbornico v Ljubljani) nujno opozorujemo, da svoje glasovnico podpisane z onimi kandidati, katere narodni volilni odbor priporoča za dotični oddelek, najkasneje jutri dne 12. t. m. dopošljejo ali oddajo pri svojem c. kr. okrajnem glavarstvu, sicer bi smel vsak volilec svojo glasovnico le še 16. dne t. m. od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne osebno oddati v magistratni dvorani v Ljubljani. — Narodni volilci, ne zamudite toraj o pravem času vdeležiti se volitve!
—  (Razstava pitane živine) bo na Dunaji na osrednjem živinskem trgu od dne 27. do dne 29. marca.
—   (Ubijalci obsojeni.) Porotniki ljubljanski spoznali so tri zatožene] Miheliča, Jelovčana in Bokaliča po obravnavah dne 2. in 4. t. m. hudodelstva uboja krive in sodnija obsodila je vsacega na štiri leta teške in s postom poojstrene ječe. — Žalibog, da te kazni druzih rogoviležev ne zadržujejo pripasti ravno v to hudodelstvo. — Kako zabraniti pretepe, ki so redno začetek onim zločinom, in pa pijančevanje, katero redno povod daje pretepom, bila bi pa vendar hvaležna naloga vseh prijateljev našega naroda.
—  (Občni zbor banke „Slovenije" v likvidaciji) sklenil je 4. t. m. ostanek premoženja razun malega preostanka razdeliti tako, da se vsaki še veljavni delnici izplača 7 goldinarjev. Dolgo je sicer trajalo, dokler je prišlo do tega sklepa, zato pa mislimo, da smejo delničarji vsaj sedaj zahtevati, da se jim ta pičli preostanek kar pred izplača. Naj v ta namen izvoljen odsek skrbi, da se dosedajno polževo likvidiranje vsaj zdaj malo hitreje dovrši.
—  (-j* Dekan Janez Urbanček) v Trnovem pri Ilir. Bistrici umrl je dne 1. t. m. po kratki, hudi bolezni, v najboljših letih. Pokojni bil je še le eno leto in 5 mesecev na svojem sedanjem mestu, prej pa več let v Krašini, svoj čas pa devet let kaplan v Trnovem. Kako priljubljen je bil pokojni, pričal je najbolj živo sijajen pogreb njegov 3. dne t. m. Rajnki bil je zmiraj tudi zvest narodnjak, zato še posebej na njegovem grobu kličemo: Naj v miru počiva verni sin svojega naroda!
— (-{• Josip Pagliaruzzi), posestnik in poštar v Kobaridu, kot pesnik znan pod imenom „Krilan" , na-depoln rodoljub, umrl je dne 2. t. m. v Kobaridu.
—  (Umrl je Viktor Smole), hišni posestnik v Ljubljani, še le 42 let star, — na Zidanem Mostu pa Vin-cencij Potočin, poslednje sin te domoljubne družine, v 36 letu starosti. Oba gospoda umrla sta minulo nedeljo.