VERA LEVSTIKOVA:
Gluhonemi Tonček.
•* rr^^^-^^      oli za našo vasjo ie stala stara, na pol podrta koča.
U.     A^ (rV\       Velike špranje krog maihTiih oken so biile zamašene
ji     ^Hf^ \ V\      z mahom, slamnata streha pa je žalostno kazala
'                    m \    SVOi& ^°^a rel>ra. Tu je stanovala vdova, Bizja-
,..gr^         W   \   kova Mica. 2e dve leti ie poteklo, kar ji je umrl
^^^pl         I   I   njen   mož,   ki je   poprej hodill v bližnje mesto v
kj&          ju I   tvornico. 2e dve leti je bila Mica saraa s svojim
L^ V ^~^W/      petletnim sinkom Tončkom. Bolehnia in slaba je le
težko skrbela za vsakdanji kruh. Hodila je k va-
ščanom v dnino. Ob takih dtievih je navadno osta^ial deček sam. Kaj bi ga jemala s sabo, ko so ga drugi otroci gledali od stranii, ker jih ni umel, ker ni znal razodevati svojih otroških misli kakor drugi! Bil je namreč glu-honem. Na bledem njegovem obrazku in svetlih, črnih očeh nisi spoznal. da sirotek ne govori itt ne sliši. Te drobne zvezdice so te gledale tako zaupljivo in razumTio, da je moral člavek dvomdti1 mad reswico, da ta otrok še ni slišal govorice.
Kadar je š!a mamica z doma, je ostajal deček sam v koči! Ko se je naveličal lesenega konjička. ki mu ga je dal Završnikov boter, je splezal nia klop, se naslonitl na okno <m gledal, kdaj pri>de. mjegova dobra mamica. Mamica! Samo ona je bila, ki je umela znamenja z drobnimi ročicami, ki je znala govorifti z njim. In tudi on je že znal čitati besede z njenih premi-kaiočih se usten. Kako veselo je skočil s klopi, (kadar jo ie od daleč za-gledal. Takrat so plosknile majhne ročice, in že je hitel odpirat vrata. Toda tudi mati je hrepenela po siniku. »Sirotek moj mailiU je zašepetala
—.   243   .<—
in ga pritisnila k sebi v pozdrav. Nato pa je segla v žep po kak priigr.izek, ki si ga je za njega priirtgala od južime.
Ko ga je zvečer položiila v posteljo, mai je siklenila roike im namesto njega pošepetala rr.olitev. Potem pa je sedla rta rob postelje in čakala, da je dete zaspalo. — Toda čakala je še daije! Strmela je v ta droben obrazek in premišlievala, kai bo s siroto, kadlar ona umnje. Čutila ie, kako postaja vedno slabeja, d:a se jiJ bliža dan, ko se bo morala tudi ona ločiti oki sinčka «1 ga pustiti samega, tako samega na svetu. Ob teh mislih so ji začele polzeti solze po bledem licu, roike so se sklenille, ustna pa so zašepetala: »0, Bog, zaradti njega mi še daij živeti!«
Ziima je potrkala na vrata. Mica ni več hodiila v vas, delo na polju se je nehalo, ljudje niso več iiskali delarvcev. — Tedaj si je popoldne oprtila koš in šla v gczd raibirat suhljadi da ne bi zeblo njenega Tončka. Dru-gače pa je sedela pcileg mjega v rizki sobi, krpala in popravljiala borao perilo. Dečeik pa je hcdil krog nje in ji kazaje goivoriil po svaje. Ona ga je umela.
Zuna$ se ie burja iigrala s sneži.nkami in fih metala ob akna. Zdajpazdaj so zatrepetaie šipe ob njenem pritisku. V peči je počasi ugašal ogenj — pošla so drva. V sobi ie postajalo mrzlo. Tonček se ie stresel — je!o ga je zebati. Tedaj se je Mica dvignila, odtožiila šifvainje im šla ven za kočo. če bi našla še pest dračja za ogenj. Toda pogorelo je zadnje. 2alostwa Se je vrnitla v sobico. Vzela je ruto, se zavila, kazaje naročiila Tonoku, da cdhaja po drva, a se kmalu vrne, oprtiila koš in odiila proti gozdu. Zunaj jo je pozdravila burjia. Mica je votlo zakašlfala in se tesneje za-vila v ruto.
Ze se je mračMo. Tonček je boječe pogledoval skozi okno, kaj da nii mamice od nikoder. A vMel ie le beli sr.eg in padlajoče snežinke, ki se je '/. njirni oblastno igrala burja. Polagoma se je v sobici popolnoma stemnilo — le v peči se je še svetila i8krka žeiiavice. Tončka je postalo strah. Zlezel je na posteljo, se zaril v odefo in zaplakal! Sam, tako sam! Kie je cstala mama. kod hodi tako dolgo?
Zuniaj so zaškripale duri. S težkimi, trudnimi koraki je prišla Mica v sobo. Prižgala je svečo. Na postelji je ležal mjten otrok solzan, a njegove oči so bile zaprte — spal je. Zcpet je sedla Mka na rob poStelje, sklenila tresoče roke in ga gledala: »Dete, dete, kaj bo s tabo!« Tako je zapla-kala nesrečna mati in poljubila dečka na čelo. Takrat se je prebudil. Okleral ji je roke okrcg vratu in jo prHiskal k sebi ves srečen, dia je nva-rnica zopet doma. zopet pri Bjetn. Mica je vstala, zanetila oigenj in pri-stavila borno večerjo. Komai se je držala pokonci. Noge so se ji šibile, in pred očmi se ii je delala tema. Po večerji ie legla tudi ona, legla — da ne bi več vstala. Deček je kmalu zopet zaspal, njo pa je tresla mrzlica... Ko se je drugo jutro prebudil, ga ni čakal zajtrk. Poleg njega je ležala inaimica bleda — bolna. Začudeno jo ie Tonček pogledal. Tediaij so rau njena usrtna zašepetale: »Ne morem!« In on je umel. Zlezel je s pastelje,
11*
—.    244    .—                                       1
pristavil stol in sedel k mamici. Božal je rnjeno roko, jo poljubljal iii čakal, da bo mami bolje. A čaikal fe zaman.
Mica je vetlo pokašljala. S tresočo r-oiko ie pokazala siimku ionec, v katerem sta bila še dva kuhana krompirja od simoči. Toneek je zlezel na peč, olupil krompir in ji ga ponudil. A ona je zmajala z glavo in mu pokažala, naj sam sne. Šele po večkratnem priigoivarjanju jo je slušal. Potem pa je zopet sedel k postelji in čakal...
Ko je pri'šla drugo iutro Završnikcva botra pogledat, kako gre Mici, jo je dobila — mrtvo. Poleg postelje pa je klečaila sirota in plakala. Sarna, tako sama!
Zagrebli so jo. Ob grobu je stal gluhoinerni deček im strmel v jamo, kiimor so mu poiožili mamico. Stal je nepremično. Po bledem njegovem obrazku niso tekle solze. Ko pa so začeili pogrebci metati zemljo v jarno, kjer je počivala ona, se mu je izviil iz prsi bolesten vzkldk. Takrat ga je prijel Završnikov boter, ga dvignil v naročje im krenil z niiim proti iz-hodu pokopališča. Dete pa je plakalo, plakalo za miaterpo, kr ga je edina razumela, ki mu je edina znala govoriti
Ostal je pri Završniku. Sedel je navadno pri peči bled in miiren. Njegov itak že droben obrazek je postajal od dne do d'ne še drobnejši. Ko so zacvetele prve rože, so pcložili tudi gluhohemega Tončka v jamo k mairaci. Bil je zopet pri njej, ki ga je slišala iin ki jo je slišal tudi on....