a. Jtnllb i vmm. um. ms. mi dom dostavljen: odo teto naprej . . . . K 24'— pol leta m . . . . . 12-— četrt leta m . . ♦ . . 6-— oa mesce „ • ■ § • # 2*~ .Sioveuski Najcd* velja v HoMftaal ▼ upravništvu prejcman: celo leto naprej . , • • K 22*— pol leta . • . • • . 11-— četrt leta „ • • • • . 5-50 na mesec M . . • • . 1*90 Dopisi na) se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Cr«4al*tTf>: Knaflova nllea šL 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL 34. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsja za takrat po 16 via^ za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Partc in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri večjfc fteaarcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inaerati L t i, to je administrativne stvari Poaamezma ttevilka velja It Na pauncaa naročila brez istodobne vpoalatve naročnine at a« odta, •Slovenski Narod* valja po postit za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m „ . . • 13*— četrt leta m m • • m 6'50 na mesec • • » • . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej ... K 35.— Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravnttt vo (spodaj, dvorišče levo). Knallova nllea at S, telefon it iS. Jugoslovanska manifestacija. Dunaj, 11. marca. Ko bi bili italijanski študenti, ki so pred tednom tolkli na tržaški Re-voltella - akademiji po svojih jugoslovanskih tovariših ter kričali v Ven 8 Slovani U slutili posledice svojega početja, potem bi se morda ne bili vdali svojim šovinističnim strastem. Ko bi bili čuvaji »italijanskega Trsta« s svojim »Piccolom« vred vedeli, da bo »študentska afera«, nad katero so imeli toliko peklenskega veselja, postala izhodišče dalekosežnih dogodkov, bi bili svojim mladeničem gotovo prepovedali grdo zabavo z jugoslovanskimi dijaki in še grše denunciranje jugoslovanske tržaške omladine. Dogodki na tržaški trgovski visoki šoli so vzbudili v celem Jugostovanstvu vihar ogorčenja. Za-Šumelo je po vseh jugoslovanskih zemljah: v Trstu nam pobijajo našo mladino samo raditega, ker se poslužuje svoje primitivne pravice in občuje tudi na italijanski Šoli, katero poseča, ker jugoslovanske nima, med seboj v materinskem jeziku. — Kaj pa je Trst? In sirom cele Jugoslavije je vstala podoba tega usodnega mesta, vzbudil in osvežil se je spomin na borbe tržaškega Slovenstva, spoznanje tržaškega problema, njega velikanska važnost za celo Jugoslovanstvo je na mah proniklo v najširše kroge in na celem našem jugu je mogočno zazvenelo vprašanje: Zakaj smejo Lahi v tem mestu italijanske preteklosti in jugoslovanske bodočnosti tako nesramno in odurno nastopati proti jugoslovanskemu elementu, ki je kvas njegove življenjske sile. trdni temelj njegovega razvoja? Premnogi, ki do sedaj niso mogli, ali niso hoteli priznati globokega občenarodnega pomena slovenskega boja v Trstu, premnogi, ki s-"» postavljali Trst kot pasivno točko v narodne račune, so na mah spregledali. Dogodki na Revoltella-akademiji so učinkovali kakor potres, porušili so stare predsodke, vzdramili so zavest, pretresli so nepoučene in malomarne ter brezbrižne, izzvali so reakcijo najblagodej- LISTEK. Kristalni zamaSek. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.) — To se pravi, je pripomnil I u-p!n, brez drugega cilja, kakor dobiti listo v roke. — Res je! A kako ]o dobiti? Sicer pa ste mi bili tudi vi na potu. Spoznala sem kmalu, da je Dau-brecqova nova kuharica vaša stara služkinja Viktorija in s pomočjo hišnice smo tudi kmalu dognali, da imate pri Viktoriji skrivališče. Jaz sem se bala vas in vaših namenov... — Kaj ne, vi ste mi pisali pismo, naj se umaknem iz tega boja? — Da! — Vi ste mi tudi sporočili, naj ne pridem zvečer v gledališče? — Da! Hišnica je zasačila Viktorijo, ko je poslušala Daubrecqov telefonični pogovor z menoj, in Le Ballu, ki je bil pred hišo na straži, vas je videl iz hiše iti. Mislila sem si koj, da hočete Daubrecqu slediti v gledališče. — In tista delavka, ki je nekega popoldne prišla v mraku semkaj v to stanovanje in tu name čafeaia, potem pa izginila... nejšega učinka: klic po vsenarodni pomoči za ogroženo Jugoslovanstvo v Trstu. Pokazalo se je, da je ideja jugoslovanske solidarnosti postala že danes tako jaka, da v resnih slučajih premaguje vse separatistične, raz-druževalne tendence. In končno je tržaška aiera znova opozorila na opasnost nameravane ustanovitve italijanske visoke šole v Trstu ter postavila jugoslovanske vseučiliške zahteve zopet v ospredje. Tako se je mala študentovska afera razvila v veliko občenarodno jugoslovansko zadevo. V Trstu. Ljubljani, Zagrebu in Splitu in v Belgradu, povsod se je dvignila javnost. Posebno lepo manifestacijo narodnega ogorčenja, za-eno pa tudi narodne solidarnosti je priredilo danes popoldne dunajsko jugoslovansko dijaštvo. Dunajska policija, ki je nekaj časa delala zapreke ter se tudi danes s celo kompanijo stražnikov pripravila na eventualne »nevarne situacije«, je morala javno sklicani shod vendarle dovoliti. Shod je posetilo okoli 300 dijakov. \ naprej naj poudarimo dva karakteristična pojava: Na shodu se je govorilo v imenu Jugoslovanstva; na to izrecno poudarjanje narodnega edinstva so pristali tudi klerikalci in predvsem hrvaški frankovci — pra-vasi. torej naraščaj one politične struje, ki se ponaša s svojim čistim brvaštvom ter odklanja srbsko - hrvaško edinstvo! In še en prizor je bil velezračajen: Določeno je bilo, da se resolucije prečkajo v slovenskem in srbo - hrvaškem jeziku. Ko pa je dal predsednik potem, ko je bil slovenski tek*t že prečitan. besedo hrvaškemu dijaku, da prečita resolucijo tudi hrvaško, se ie dvignil pravcati vihar odklanjajočih klicev: »Ne trebamo! Svi smo jedno!* — naravnost ginljiva manifestacija popolnega edinstva slovensko - srbsko-hrvaške omladine! Shodu je predsedoval jur. Koder. Prvi govornik je naslikal dogodke na akademiji RevoltcMa, Poudarjal je, da so baŠ isti čas. ko je v Trstu izvršilo italijansko dijaštvo najgrŠe in najnekulturnei£ sredstvo, italijanski poslanci v ć žavnem zboru dosegli, da se tržašr fakulteta spravi na dnevni red. Obžaloval je. da so glasovale za it lijanski predlog tudi nekatere češke stranke iz napačno umevane humanitete. — Italijanska visoka šola ne sme v Trst — to je naravnost življenjsko vprašanje Jugoslovanstva. Jugoslovanski poslanci se morajo tržaški italijanski fakulteti z vsemi silami upreti. Govornik (ki je klerikalec) poudarja potrebo edinosti vsega Jugoslovanstva v važnih narodnih zadevah. Hrvat Tresič - PaviČič izjavlja kot Dalmatinec, da je skrajni čas, da se mnogoštevilni, v Trstu se nahajajoči Hrvati in Srbi iz Primorja pridružijo slovenskemu boju. Poleg Slovencev imajo primorski Hrvatje največji interes, da postane Trst, ki je že danes prepojen z jugoslovanskim elementom, jugoslovansko mesto, lugoslovani ne napadamo, mi se le branimo. Zadostuje nam, da ohranimo svoje narodne sile, ki so tako ogromne, da je že sama naša obrana propad tržaškega ItaHianstva. Govornik vidi v duhu plapolati slovensko zastavo, ki bo oznanjala jugoslovansko zmago. Jako učinkovito je naslikal nato Slovenec V i r a n t zgodovino borbe za italijansko in slovensko visoko šolo. Pred par leti je vstal v parlamentu profesor Masarvk ter se v imenu kulture zavzemal za italijanske zahteve. Jugoslovanske dijake so besede slovečega učenjaka skoro malo osramotile in očitek: »Proti-kulturni ste!'- jim je težil srce. Sklenili so zatorej svoje postopanje preurediti. Nemci in vlada so najhujši nasprotniki vseh kulturnih zahtev nenemških narodov, proti njim za paralelne svoje kulturne cilje naj bi se torej predvsem borili Jugoslovani in Italijani skupno. Naši dijaki so poslali vsem važnim italijanskim akade-mičnim organizacijam poziv: Mi se hočemo zavzeti za vaše. vi se za-vzemite za naše težnje. Toda — niti odgovora niso dobili. Na sarkastičen način je razpravljal govornik o fi-nancijalnem vprašanju. Vlada se izgovarja, da nima denarja. (Klici: Za Albanijo ga pa ima!) Koliko bi pa stalo proglašenje, da naj veljajo zagrebški izpiti tudi za avstrijske kro-novine? Vlada nima krajcarja za naše najprimitivnejše kulturne potrebščine. Za oni denar, ki ga je izdala za salut ob priliki dohoda prin- ca Wieda v Trst, bi lahko že zadostila nekaterim malim, pa nujnim našim kulturnim zahtevam v Trstu. Govornik dokazuje, da moramo baš iz kulturnih vzrokov nasprotovati ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu ter da moramo biti tako dolgo proti ustanovitvi italijanske visoke Šole sploh, dokler ne bo ustreženo tudi našim visokošolskim zahtevam. Na shodu navzoči vseučiliški docent dr. V o š n j a k konstatira, da slovensko vseučiliško vprašanje ni več le ozko slovensko, temveč splošno jugoslovansko. Pozdravlja, da se edinijo vse struje v nacijonalni ideji in upa, da bo mladina v tem oziru vsem drugim v spodbuden vzgled. Zlasti v Trstu čaka mladino važna in velika naloga: delovati na to, da se zavede Hrvatstvo in Srb-stvo, da mora Trst biti ne le slovenski, temveč- tudi hrvaški in srbski. Italijani pravijo Trieste o nulia — Jugoslovanstvo pa je danes že tako močno, da pogumno prevzema italijansko geslo in Lahom samim v brk kliče jugoslovanski: Trieste o nulia. Z velikim oduševljenjem in soglasno je dijaštvo končno sprejelo naslednjo resolucijo: Jugoslovansko dijaštvo na Dunaju, zbrano na shodu dne 11. marca 1. najodločnejše protestira proti brutalnemu nasilju italijanskih dijakov na trgovski visoki šoli Revoltel-Ia v Trstu: jugoslovanskim slušateljem izraža svoje najtoplejše simpatije, jih zagotavlja popolne solidarnosti in poživlja, da vztrajajo v boju za svoje pravice; 2. poživlja vlado, da z vsemi sredstvi prepreči ponovitev takih in podobnih izgredov in zasigura Jugoslovanom nemoten študij na tej visoki šoli: 3. poživlja odločilne činitelje, naj store vse potrebno, da se Revoltella v doglednem času podržavi in izpre-meni v vsem južnoavstrijskim narodom dostopno visoko šolo trgovskega in gospodarskega značaja: 4. opozarja vlado in avstrijsko javnost na dogodke na Revoltelli, ki so nov dokaz, da bi bila italijanska univerza v Trstu edinole torišče za italijanske šovinistične provokacije, in da je zato Trst za italijansko univerzo najnepripravnejše mesto. 5. poživlja jugoslovanske držav-nozborske poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, najvažnejši točki in naravnem gospodarskem in socijalnem središču avstrijskega jugoslovanskega ozemlja; 6. ^ poživlja jugoslovanske poslance nadalje, da preprečijo tudi vsako drugo enostransko rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja, dokler vlada ne izpolni tudi upravičenih vseučiliških in drugih šolskih zahtev avstrijskih Jugoslovanov; 7. zahteva zlasti, da se nemudoma izvede reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Imu shod v Idriji. Dne 8. t. m. se je vršil v dvorani g. Šepetavčeve v Idriji dobro obiskan javen ljudski shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Jednako-pravnost«. Na shodu je poročal idrijski deželni poslanec g. E. G a n g l o minulem zasedanju deželnega zbora. Orisal nam je pred vsem potek pogajanj glede nove volilne reforme za deželni zbor, pojasnil programatično stališče narodno - napredne delegacije glede tega vprašanja ter pribil neodkritosrčnost klerikalcev, ki imajo v svojem programu zahtevo po uvedbi splošne direktne in tajne volilne pravice, pri tej priliki pa niso niti z eno besedo ugotovili te svoje »papirnate« zahteve. G. poslanec je izrazil svoje trdno uverjenje, da bi se vlada — hočeš — nočeš — morala ukloniti zahtevi obeh slovenskih strank ter bi privolila in v tem smislu tudi pri veleposestnikih dosegla privoljenje, da bi se vsaj za splošno, kmečko in mestno kurijo uvedla volilna pravica s proporčnim sistemom. Toda klerikalcem taka volilna reforma ne diši, zato so igrali le komedijo v nadi, da bi se dalo morebiti naprednjake kako obrnažiti. Nadalje se je g. poročevalec podrobneje pečal z učiteljskim vprašanjem in tudi v tem oziru primerno osvetil klerikalno hinavščino in nasilnost. Zlasti je ožigosal klerikalni manever, da so učiteljske plače krive povišanju de- — To sem bila jaz; vsa obupana sem prišla, da bi se z vami pogovorila. — In vi ste tudi \zA\ Gilbertcvo pismo ? — Da! Spoznala sem pisavo na naslovu... — A vašega malega Jacguesa vendar ni bilo tu pri vas! — Ne! Čakal je name zunaj v avtomobilu; Le Ballu je bil ž njim. Vzdignila sem ga na okno. Jacques je odstranil vložek v vratih fn prinesel iz vaše spalnice Gilbertovo pismo. — Kaj je bilo v pismu? — Ah, sama očitanja. Gilbert vam očita, da ste ga zapustili in da hočete z zamaškom sebi pomaga*i. Vsaka beseda v tem pismu je v meni vzbujala nezaupanje da vas. Lupin je postal ves nervozen in je nevoljen začel begati po sobi. — Koliko časa smo potratili! Kaka nesreča, da se nisva prej dobila in porazumela. Slepe miši sva se igrala! Drug drugemu sva nastavljala pasti — po neumnosti, dnevi pa so bežali, dragoceni dnevi... morda se ne da nič več popraviti, kar ic bilo zamujeno. — Vidite, vidite, je trepetale zavzdihnila gospa Mergy... tudi vas je strah prihodnjosti...?! — Ne, mene ni strah, je zaklical Lupin. Mislim pa na to, koliko koristnega bi bila že lahko storila, če bi bila prej združila svoje moči. Spominjam se vseli napak in nespametno- sti, ki bi jih bilo najino soglasje preprečilo. Spominjam se, da je bil vaš poskus po onem dečku preiskati Daubrecqovo obleko ravno tako brezuspešen, kakor mnogi drugi težki koraki in da je Daubrecq sedaj vsled najinega bedastega dvoboja in vsled hrupa, ki ste ga nocoj napravili v njegovi hiši, opozorjen, da mu nekaj preti in bo še bolj previden, kakor je bil doslej. Klarisa je dvignila glavo. — Ne, ne, tega ne verjamem. Hrup ga vsekako ni zbudil, zakaj preskrbeli smo, da mu je hišnica vlila v vino uspavalno sredstvo. Potem je pa gospa še počasi in z bridkostjo dostavila: — In še to glejte! Nobena stvar ne more Daubrecqa pripraviti do večje pazljivosti, ker je ta sploh nemogoča. Vse njegovo življenje ni drugega, kakor vrsta zavarovanj zoper nevarnost. Nobene stvarice ne prepušča slučaju... Sicer pa, ali nima vseh močnih kart v rokah? Lupin se je približal gospe in jo je vprašal z veliko resnobo: — Kaj ste hoteli s tem reči? Po vašem mnenju torej ni nobenega upanja na uspeh? Ali mislite, da res ni nobenega sredstva, ki bi nas pripeljalo na cilj? — Da, je zašepetala gospa komaj slišno... eno sredstvo Je, samo eno... Predno je za mogla z rokama zakriti svoj obrai, je Lupin zapazil da je postala vsa bleda. Novic ji je mrzlica stresla ves život. Zdelo se mu je, da je uganil, kaj ji je provzročilo tako grozo; ginjen od njene bolesti se je nagnil k nji. — Prosim vas, povejte mi vse! Kaj ne, gre za Gilberta? ... Če justi-ca ni mogla na srečo dognati, kdo in od kod da je, če še doslej ne pozna pravega imena Vaucheravevega sokrivca, eden pozna vendar to ime. — Kai ne, Daubrecq je tudi pod imenom Gilbert spoznal vašega sina Antona ? — Da, da!... — In on vam obeta, da ga reši, kaj ne? On vam ponuja, da ga osvobodi, ua ga odpelje iz ječe ali kakor si že bodi... To vam je, kaj ne, ponudil ono noč v svoji pisalni sobi, ono no';, ko ste ga hoteli zabosti? — Da . .. da ... tako je bilo ... — In pogoj je samo eden . . . grozen pogoj, kakršnega more staviti le najpodlejša duša? Razumel sem, kajneda? Klarisa ni ničesar odgovorila. Izgledala je, kakor da so bile izčrpane tudi že zadnje njene moči v tem dolgem boju proti sovražniku, ki je vsak dan več tal pridobival in proti kateremu je bilo njej pač nemogoče se še dalje bojevati. Lupin jo je smatral za žrtev, izgubljeno v naprej in izročeno na po-ljubnost zmagovalca. Klarisa Mergv, ljubljena žena onega Mergvja, ki ga jo Daubrecqa pognal v smrt, ne- v srečna mati onega Gilberta, ki ga je pokvaril Daubrecq, se bo morala, naj se tudi vsi njeni čuti upirajo, vdati zahtevam in poželjenjem Dau-brecqovim, samo da reši sina ob-glavljenja. Postati bo morala metre-sa in pokorna sužnja Daubrecqova, tega ostudnega bitja, bolj podobnega divji beštiji, kakor Človeku, tega bitja, ki se ga Lupin ni mogel spomniti, da bi ga ne spreletela stud in gnus. Sedel je poleg nje, rahlo, s kretnjami usmiljenja, jo je primoral, da je dvignila glavo in ko sta si gledala v oči je rekel slovesno: — Poslušajte me. Prisegam vam, da rešim vašega sina . . . prisegam vam to... vaš sin ne bo umrl... ali me razumete? .... Dokler sem jaz živ, je ni na svetu moči, ki bi se mogla dotakniti glave vašega sina. — Verujem vam . . ♦ zaupam vam . . . — Zaupajte ... dal sem vam besedo moža, ki ne pozna neuspehov. Zmagal bom. Toda, prosim, da mi nekaj nepreklicno obljubite. f — Kaj? — Da se z Daubrecqom več ne sestanete. — Obljubljam. — Da preženete iz svoje glave vsako misel na kako sporazuraljenje z Daubrecqom, naj vam jo tudi narekuje strah ... z Daubrecqom ne kupčije, ne sporazumljenja, — Prisegam vam! (Da0ja> prihodnji«.) ■ ■ št želnih doklad. Nato je razpravljal o deželnem proračunu, ki napoveduje neznosno obremenitev delavskega stanu, ter proti koncu omenjal svojih v korist mosta Idrije stavljenih predlogov — kakor jih je »Slovenski Narod« že objavil GL poslanec je za svoje vestno sestavljeno poročilo žel burno odobravanje. Ker se ni nihče oglasil več k besedi, se je predsednik shoda g. F. Tavzes še nekoliko podrobneje pečal z deželnim proračunom in zlasti grajal, da si je deželni odbor na prav prefrigan način ustvaril »dispozicijski fond« v približni visokosti od 200.000 K, iz katerega se bodo podpiralo samo klerikalne organizacije in klerikalni agitatorju Slednjič je predsednik predlagal nastopno resolucijo: »Javen ljudski shod v Idriji z dne 8. marca 1914., sklican po političnem društvu »Jednakopravnost«: 1. Odobrava možati nastop narodno - naprednih poslancev v mino-lem zasedanju dež. zbora ter zlasti svojemu poslancu g. E. Ganglu izreka popolno zaupanje; 2. protestira proti brezvestnemu povišanju doklad, ki bode v prvi vrsti zadelo malega človeka; 3. poživlja visoko vlado, da deželnega proračuna ne predloži v Najvišjo sankcijo; 4. poživlja narodno - napredni klub deželnih poslancev, da niti za trenotek ne odneha od zahteve, da se v vse javne korporacije uvede splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica s proporcom.« Šele sedaj se je oglasil k besedi klerikalni občinski odbornik g. Ivan Kavčič. Izjavil je, da je tudi on navdušen za splošno in enako volilno pravico, zagovarjal povišanje do-kiad, ker se iz nič ne da ničesar napraviti, ter hvalil klerikalce, ker hočejo za učiteljice uvesti celibat in skrajšati šolski pouk. Zborovalec g. Kogej je takoj na shodu pribil Kavčičevo neodkritosrčnost, češ, da se je pred leti — ko se je vodil boj za državnozborsko volilno reformo — izrekel proti taki reformi, ker on kot hišni posestnik itak ima volilno pravico. G. Kavčiča je še zavrnil g. deželni poslanec, nakar je bila predlagana resolucija sprejeta soglasno — proti je glasoval edini g. Kavčič, celo več njegovih političnih prijateljev ga je pustilo na cedilu. Afera Sviha. »Po prvi bitki — kratek oddih* telenuje »češke Slovo« molk, ki je nastal po končani aferi dr. Švihe. List gre kratkomalo preko te afere in poskuša iznova vreči kamen na mladočehe, pred vsem pa na dr. Kramara. »Češke Slovo« pa ne prihaja z dokazi, marveč samo s pavšalnimi trditvami, ki jih ne more podpreti z dejstvi. »Češke Slovo« hoče tudi, da si mladočeško krilo dr. Kramara samo dokaže v javnosti, da je podprlo svoj list »Den« iz dispozicijskega fonda. List pravi: »Naj dr. Kramar predloži Anvžev zapisnik — predno bo morda kdo iz njega iztrgal liste — nepristranski komisiji uglednih mož neprizadetih strank in ta naj predloži češki javnosti materijal, obsegajoč fakta o dispozicijskem fondu.* Na tej podlagi se gotovo ne bo mogla izvesti preiskava in obdoiži-tev »češkega Slova« bo ostala le tlesk v vodo. Hrvaški sabor. V predvčerajšnji večerni seji nrvaskega sabora je poslanec dr. H i n k o v i ć nadaljeval svoj govor. Rekel je med drugim: »L. 1878. sem v »Slobodi«, ki je izhajala na Sušaku, napisal članek, v katerem sem se zavzemal za slogo s Srbi. Zato sem bil pozvan na odgovor. — Priznavam, da sem se takrat nahajal v zmoti: zakaj sloge med Hrvati, Srbi in Slovenci ne more biti, ker obstoja med njimi narodno edinstvo. Jaz sem to narodno edinstvo sprejel z navdušenjem in je smatram kot eno največjih narodnih idej.« Dr. Iimkovič je končal svoj govor: »Hrvaško - srbska koalicija je od vseh strani obdana od sovražnikov. Na eni strani je madžarski šovinizem, ki hoče iz Ogrske napraviti enotno državo od Karpat do morja. Toda vsled našega zemljepisnega položaja ni vse eno za svetovno politiko, kaj se na Hrvaškem godi. — Znano nam je, kaj se je zgodilo na konferenci veleposlanikov v Londonu: francoski veleposlanik Camboo je opozarjal na dogodke na Hrvaškem. To koristi nam Hrvatom in je velik nauk za monarhijo- Doma imamo drugega sovražnika: to so frankovci (klerikalci). Ti nas denunciralo kot veleizdajalce, sami pa uživajo vse privilegije in podpirajo tiran-stvo, Pokvarjeni, propadli elementi preganjajo dobre elemente. Mi, Id stojimo na temeljih pozitivnoga zakona, nismo veleizdajalci. Izdajalci so oni, ki nas zavirajo v našem patri jotskem delovanju.« Po dr. Hinkovičevem govora je predsednik prekinil debato in dal na dnevni red interpelacije. Seja se le končala ob 9. zvočer. Včerajšnja seja se Je pričela ob II. dopoldne Nadaljevala se je adresna debata. Govorila sra: Jalžabetič v imenu sel jaške stranke, župnik Vučetič pa v imenu frankovcev. Njiju govori so bili brez vsakega interesa za Široko javnost. _ Albanija in Epir. Provizorični predsednik v Epiru Zographos je obljubil, da bodo v Santi Kvaranti v kratkem zopet uvedene grške oblasti. Potem bo tudi grška vlada takoj preklicala blokado. Medtem se vstaja v Epiru vedno bolj širi. Tudi grški častniki so se pridružili vstaškemu gibanju. Grške čete ne morejo zapustiti zasedenih pokrajin, ker bi v tem slučaju prišlo do krvavih spopadov z vsta-ši Zdi se, da avtonomna epirska vlada ne zahteva od kneza več samo privilegij, marveč avtonomijo pod faktično garancijo velesil. Med grškimi vojaki, ki so stopili na stran Epircev, se nahaja tudi podpolkovnik Dulis s svojimi četami. General Pa-pulos ga je pozval, da naj se vrne v grško vojsko, sicer bi ga moral proglasiti kot dezerterja, Dulis pa je odgovoril, da si šteje v dolžnost, bojevati se s svojimi domačini. Spoznal je turško tiranstvo in ve, da čaka Epirce še mnogo hujša usoda pod Albanijo. — V Trst je dospel z Dunaja Turkan paša ter se je odpeljal z Llcvdovim parnikom »Almisso* naprej v Drač. Baje se je Turkan paša, ki bo prvi albanski ministrski predsednik, izjavil, da se bo vlada trudila pred vsem povzdigniti poduk, trgovino in kmetijstvo v deželi ter stopiti v zvezo z vsemi sosednjimi državami. Glede bodočega sistema ustave se je izrazil zelo rezervirano. Glede vstaje v Epiru pa je mnenja, da je samo umetna in da nima mnogo pomena. Albanija bo imenovala pred vsem zastopstva v Avstriji, Italiji in Romuniji. Francoski parlament. Ministrski predsednik Doumer-que je konštatiral v svojem govoru v poslanski zbornici, da se povsod veča želja po miru. Upati je tudi, da bo ta želja zmagala. Francoska bo stremila za mirom, ne bo pa za mir žrtvovala niti trohice svojih materijalnih in moraličnih interesov. Ministrski predsednik opozarja na trdnost zveze z Rusijo in prijateljstva z Angleško. — Glede Albanije je izjavil ministrski predsednik: Velesile, ki so se sestale v Londonu, so spoznale potrebo ustvariti ob Jadranskem morju, kjer živi albansko pleme, neodvisno državo. Velesile so morale priznati, da živi v teh p krajinah, katerim sta sosedi (?) lilija in Avstrija, bojevit narod z izr /iti-mi narodnimi potezami. Glede 1 ,rči-je je izjavil ministrski predsedni , da bo francoska vlada nastopala napram Turčiji enako, kakor na: ram ostalim balkanskim državam. Proračun zunanjega ministrstva je bil sprejet. — K vojnemu proračunu je govoril poslanec Benazet ter se je bavil zlasti z večjim izdatkom 400 milijonov v letu 1913. in z nemškimi vojnimi izdatki zlasti za puške, topove in trdnjave ob ruski meji ter je prišel do zaključka, da je Nemčija napram Francoski zadnjih 10 let izdala za 1,100.000 frankov več za vojne potrebščine. Štajersko. Umrl je v Celju trgovec gospod Vinko Pustovrh v starosti 43 let. Pogreb je v petek ob 3. uri popoldne. Naše sožalje. Iz Laškega trga. Trojnega jubileja tvrdke Elsbacher in njenih šefov so se spominjali laški Slovenci na prav slovesen način. Na predvečer so priredili laški pevci, katerim so se pridružili tovariši iz Celja, Zidanega mosta. Doba, Hrastnika, Radeč in Sevnice, pod vodstvom g. Uroka, Ivanu in Konradu Elsba-cherju podoknico. Mogočno je zado-nela pesem velikega moškega zbora jubilantoma v pozdrav in laškim nemškutarjem v opomin, da laško Slovenstvo živi in napreduje! V imenu pevcev je po tem častita! jubilantoma g. Ernest Vargazom, na kar je odgovoril g. Konrad Elsbacher v jedrnatih besedah zatrjujoč, da ostane on in njegova rodbina vedno zvesto v slovenskem tabora. Potem so se zbrali oevci z bachorjevo v »pivnici«, da prebijejo v prijateljskem razgovoru nekaj veselih ur. Tega sestanka se je udeležilo tudi mnogo odličnih gostov iz Laškega in okolice, med drugimi ve-letržeč g. Peter Majdič iz Celja, ki je že 25 let s tvrdko Elsbacher v trgovski zvezi. V sredo, t. j. včeraj dopoldne pa so poklonili laški Slovenci po posebni deputaciji pod vodstvom dr. Kolška rodbini Elsbacher prekrasen srebrn lavorov venec z zlatim trakom, na katerem se nahaja spominski napis. S tem so se pa le skromno oddolžili za zasluge, ki jih ima Elsbacherjeva rodbina za laške Slovence. Iz Žalca. Proti občinskim volitvam v našem trgu so se klerikalci pritožili. Želimo jim z njihovo presi-jajno utemeljeno pritožbo mnogo uspeha. Pritožba ima seveda tudi veliko smisla, saj od 54 do 251 glasov je le neznaten korak. Šoštanj. Šaleška čitalnica priredi v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri popoldne znano narodno igro »Legijo-narji«. Vabimo na obilni obisk posebno z ozirom na to, ker so »Legi-jonarji« predigra »Rokovnjačenu, katere vprizorimo dne S. in 19. aprila. Iz Račjega nam pišejo: Za načelnika tukajšnje podružnice nemškega Sulverajna je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen skr ki renegat Maks Smolej, ući' a tukajšnji slovenski ljudski šoli. i. mož je bil svoje dni navdušen Slovenec; zgolj iz dobičkaželjnosti pa se je prelevil v Nemca. Neznačajnost nezna-čajna! Čast vseh slovenskih učiteljev in učiteljic zahteva, izogibati se takih neznačajnežev, kakor kake garjeve ovce. Sicer pa naj smatrajo naši poslanci za svojo narodno dolžnost poskrbeti, da pride ta neznačaj-ni vzgojitelj naše mladine kmalu proč od naše šole. Svojih otrok ne bomo več pustili vzgajati od takega izdajalca, kakoršen je Smole. Možu bi sicer sploh svetovali, da se kmalu zgubi iz slovenske zemlje, saj kriči za njim že slednji kamen: izdajalec! Roparski napad v Mariboru. V nedeljo, dne 8. sušca okoli 11. ure ponoči je napadel nek človek gospo in gospodično Sch. pred hišo Št. 14. na Reiserjevi cesti. Mož je gospodični iz rok izrul torbico, v kateri se je nahajalo nekoliko predmetov precejšnje vrednosti. Napadenki sta klicali stražnika, nakar je napadalec pobegnil. — Da se dogajajo taki napadi kar sredi mesta, to pa gotovo ni več lepo! Zlasti tujci, ki jih že itak malo pride v Maribor, se bodo za take varnostne razmere lepo zahvalili! Iz Ptuja. (Slovensko gledališče.) Na praznik, dne 19. marca t. 1. se vprizori v drugič v Narodnem domu kot popoldanska predstava »Naša kri«, ki je prvikrat nad vse prav dobro uspela. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Globoko znižane cene. Gostuje g. M. Vauhnik iz Maribora. Pričakujemo mnogobrojne udeležbe. Umrla je v Ljutomeru gospa Marija B a b n i k roj. Erjavec, mati ?osp. dr. Janka Babnika in Lud. Babnika. Cenjenim rodbinam naše sožalje. I li na kolodvoru v Beljaku tri izseljence v Ameriko, ki so hoteli oditi pred vojaško službo iz domovine. Vsi trije so bili maskirani za starce in so tudi imeli ponarejene potne liste z napačnimi imeni in z napačno navedbo starostu Primorsko. Koroško. Celovška porota. Zidarski mojster 41 letni Jakob Reucher iz okolice Volšperka je ukradel po prepiti noči Žagarju G. Mattlu hranilno knjižico z vložkom 5321 K. En mesec po tatvini je dognal Mattl, ki tatvine ni takoj opazil, da je dvignil tat z ukradeno knjižico 5121 K 50 v. Sum je padel takoj na obtoženca, ker so ga videli sorodniki v Času, ko se je morala izvršiti tatvina, samega v Matt-lovem stanovanju. Stvar se je pojasnila tako, da je pustil Reucher Mattla pijanega v gostilni, tekel pred njim domov in izvršil tatvino. Reucher je deij časa tajil in se zagovarjal na različne načine. Končno je tatvino priznal in izjavil, da je vzel Mattlu denar samo zaradi tega, da bi bil bolj varno shranjen in da bi ostal sorodnikom, ker se je bal, da bi ga Mattl pred smrtjo ne zapravil. On pravi, da je plačal z dvignjenim zneskom v prvi vrsti svoje dolgove, ostanek pa je naložil na novo knjižico. Porotniki so potrdili krivdo in Reucher je bil obsojen na tri leta težke ječe. Drobne vesti. V Celovcu stavka do sedaj 150 krojaških pomočnikov. — V Celovcu so aretirali popolnoma nagega blaznega neznanca, ki je hotel iti na najbolj obljudeni trg v mestu. Mož je izpovedal, da je bil preje v vrtu pred muzejem in je oblekel s svojo obleko neki kip, ki je predstavljal moža brez obleke. Policija je našla v resnici kip oblečen v njegovo obleka Kdo je neznanec Še niso dognali. — Premog za revnejše sloje prodaja seda) mestna občina v Celovcu po 2 K 66 v mat stot Dovoz 20 vin. od atata — Včeraj ao aretira- Tržaški občinski svet V zadnji seji občinskega sveta tržaškega je odgovoril župan pred vsem nekaterim interpelacijam soc. demokratov. Nato se je dovolilo podjetju, ki vodi mestno gledališče 10.000 K odškodnine in sicer za razsvetljavo, za porabo električnega toka in za vporabo vode. Najbolj živahna debata pa se je vršila glede vprašanja ustanovitve zavoda za izobrazbo posvetnih bolniških strežajk. Po dolgi debati so bili sprejeti z veliko večino predlogi občinskega odbora, namreč, da se ustanovi ta šola in da se dovoli za njo 32.000 K in da se znesek 30.000 kron za vzdrževanje te šole stavi že v proračun za L 1914. Seja je trajala do pol 12. ure ponoči. »RevolteUa«. Laški dijaki na višji trgovski šoli v Trstu »RevolteUa« so svojimi nesramnimi izgredi dosegli samo to, da so pokazali celemu svetu, kako nesramni in brezobzirni znajo biti Italijani in da so zanesli politični boj tudi na kulturno ognjišče. Njihovo geslo pri takratnem napadu na Hrvate »O fora lori, o iora noi!« se je slabo obneslo. Slo-vansKa javnost je temeljito pokazala, da zahteva odločno svoje pravice in da ne pusti pretepati svojih fantov v šoli, ki je odprta vsem samo za to, ker govore med sabo v svojem ma-ternem jeziku. Usodne posledice bi bile lahko zadele zavod. Govorilo se je o definitivnem zaključenju šole za to leto, če bi se Italijani ne udaii. To jasno kaže, da je bila pravica na naši strani. Na spomenico jugoslovanskih dijakov, o kateri smo že govorili, je naznanil ravnatelj šole dr. Sa-vorgnan v navzočnosti tajnika dr. Spadona jugoslovanskim dijakom, da so izjavili zastopniki laških dijakov pod častno besedo (?) L da ne bodo motili predavanj, 2. da bodo v polni meri spoštovali slovansko narodnost in 3. da bodo v bodoče predložili vsako sporno stvar glede šole v razsojo ravnateljstvu. Obenem je izjavil ravnatelj slovenskim dijakom, da jamči za mir in red s svojo osebo. Glede zadoščenja pa je rekel, da ne more ničesar ukreniti, ker je izjavil kuratorij šole, da obžaluje ta dogodek, pač pa se mu ne zdi vredno uvesti zaradi tega disciplinarne preiskave. Slovanski dijaki so sklenili z ozirom nato izjavo, da bodo obiska-vali zopet predavanja, poiskali pa si bodo zadoščenje, katerega jim odreka kuratorij pred sodiščem, posebno še zaradi tega, ker so izjavili laški dijaki, da odgovarjajo nesramni napadi v »Piccolu«, ki je označil Slovane nič menj in nič več kot za veleizdajalce, popolni resnici. Tržaška porota. — Vlom v mestni plinarni. Dne 5. septembra L l. je začu! čuvaj uradov mestne plinarne v Trstu električni zvonec, ki ga je opozoril, da je odprl nekdo vrata v blagajno mestne plinarne. Šel je takoj gledat kdo je gori in je našel med vratmi današnjega obtoženca, 321et-nega mehanika Marzela Micheluzija, in sicer v sami srajci in v spodnjih hlačah. Poklical je policijo, ki je vlomilca aretirala. Obtoženec pri obravnavi ni tajil, da je poskusil vlomiti in da je že navrtal blagajno, v kateri je bilo približno 39.000 K denarja. Povedal je. da pa tega vloma ni izvršil na lastno iniciativo, marveč na pritisk nekega tovariša, katerega imena pa ne pove, tudi če ga obsodijo na smrt. Obtoženec je že znan policiji in je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvine. Zadnja kazen je znašala 4 leta ječe. Zdravniki so izpovedal:, da je obtoženec jako občuten in sugestiji podvržen človek. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil obsojen Micheluzi na 18 mesecev težke ječe. Občinska kriza na Reki. Volitev župana na Reki se bo vršila dne 20. t m. pod predsedstvom guvernerja grofa Wickenburga. Reka - New Jork. Zastopniki vodstva parobrodne družbe Cunard-Line so v Budimpešti in se posvetujejo z notranjim ministrom glede ustanovitve nove parobrodne proge Reka - New Jork. Drobne vesti. V morje so spustili včeraj v ladjedelnici pri Sv. Roku nov parnik Llovda »Hun-garia*. — Samomor mornarjev. Na vojni ladji »Balaton« v Pultu sta se ustrelila mornarja A. Bla-žek in E. Seifert, oba iz Češkega. Prvi se je ustrelil z revolverjem, drugi s puško. Vzrok samomorov še ni znan. — Na parniku »Koper« je nastal včeraj v koprskem pristanišču ogenj. Zgorelo Je skladišče sena in Kako iCt nnfrtil aawwJ Se ni znano; škodo cenijo na 3000 K. — V električni centrali v Kopru je ustrelil neki neznanec skozi okno na elektrotehnika Parovela in ga zadel v desno roko. Parovel je takoj ugasnil vse luči in se skril. Policija je aretirala tri delavce, ki so na sumu, da so izvršili atentat iz maščevanja.—V javni hiši v ulici Punta del Forno 12 v Trstu so aretirali pri prostitutki Mladovič nevarnega tata in goljufa 241etnega Antona Zoreta, katerega je policija že delj časa iskala. Pri aretaciji je napadel Zore Mladovičevo, ker je mislil, da ga je ta izdala. Dnevne vesti. -j- Zvišanje deželnih doklad je dovoljeno. Deželni odbor je dobil včeraj obvestilo, da je vlada Izpo-slovala potrebno potrienje za zvišanje deželnih doklad na Kranjskem. Nove doklade stopijo takoj v veljavo in se začno takoj pobirati. S tem je brezvestni atentat klerikalne stranke na ljudske žepe zadobil zadnji blagoslov. To zvišanje doklad spada med najhujše udarce, kar jih je v zadnjih desetletjih zadelo vse stanove kranjskega prebivalstva, zlasti pa Ljubljano, nesreča ie to, da si je večje težko misliti in krivica je to, da kriči do neba. + Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 13. marca t. 1. ob 5. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh računskih pregledovalcev. 5. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. G. Predlog za imenovanje enega člana in njegovega namestnika v državnem železniškem svetu. 7. Prošnja za imenovanje zborničnega zastopnika v odboru za vajensko razstavo v Kočevju. 8. Prememba zborničnega plačnega in napredoval-nega predpisa. 9. Prošnja zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek za prireditev strokovnih tečajev. 10. Prošnja za podporo obrtno - nadaljevalne šole na Viču. 11. Prošnja za podporo v pokritje stroškov knjige »Nauk o serviranju«, 12. Tajna seja. + Vojska bo, vojska bo .. • Nemški listi v Avstriji in v Nemčiji pišejo krvave članke, prav kakor bi se bilo že prihodnji teden bati vojne z Rusijo. Vzrok temu je, da Rusija pomnožuje svojo armado in gradi strategične železnice. Če pomislimo, da je Nemčija prav sedaj pobrala eno milijardo izrednega davka za po-množitev armade in da je tudi naša država pomnožila svojo armado ter jo hoče sedaj zopet pomnožiti, potem res ne moremo verjeti, da bi pomno-ževanje ruske armade že pomenilo vojno. Navsezadnje pa vojna vendar ni kaka gledališka predstava, ki se kar takole napoveduje, kakor bi bila kaka zabavna priredba za p. n. občinstvo. Vsako kompletiranje armade vendar še ne znači, da se pripravlja oborožen spopad. Pri vsem tem je eno posebno zanimivo. V gra-škiii listih ni niti besedice o kompletiranju ruske armade — nemški listi pa vedo vse. Kaj je toliko vohunov na Ruskem? Da imajo Rusi dovolj vohunov v Avstriji, to nam kažejo skoro vsakdanji procesi. A navsezadnje je to le izraz medsebojnega nezaupanja. Pribijemo pa eno: dočim se mora priznati, da nemški listi v Avstriji in v Nemčiji naravnost huj-skajo proti Rusiji, pišejo ruski listi jako mirno. Zato se nam pa tudi zdi, da ima vse to pisarjenje o ruski nevarnosti le namen, avstrijski javnosti utepsti mnenje, da je novo povečanje armade nujno potrebno. + Eden najmanjših grešnikov. Zaradi volilne goljufije obsojeni klerikalni župan Oblak iz Jame pri Mavčičah, je po sodbi dr. Pegana še eden najmanjših grešnikov med volilnimi sleparji- Dr. Pegan ve pač natančno, s kakimi sredstvi je klerikalna stranka pri zadnjih volitvah delala in zmagala in je torej poklican povedati, kak grešnik je obsojeni župan Oblak. Če je ta eden najmanjših, potem so morali klerikalci uganjati uprav gorostasne sleparije pri zadnjih volitvah. + Vojska za hranilnično knjižico. Župnik Notar je sicer izgubil svojo tožbo proti župniku Šinkovcu, ali tako lepa in ginljiva ta afera vendar ni, kakor jo popisuje klerikalni list Župnik Notar je pač prileten in nekoliko naiven in ni znal o pravem času zavarovati svojih pravic do sestri izročene hranilnične knjižice. Stvar pa vendar prav grdo smrdi, pa na} oišeio klerikalci kar hočeia 58 Štev. »SLOVENSKI NAROD*, tet 13. marca ltU. Stran 3. r-f Eden, kl za staž I, da C* oblast za ušesa prime, je bivši trgovinski minister W eisskirchner, sedanji krščansko - socijalni župan dunajski. Že večkrat se je govorilo in pisalo, da je ta krščanski pošte-njakovič in avstrijski velepatrijot pri prodaji »Llovdovih« posestev v Trstu nekam Čudno manipuliral. Zdaj se je na Dunaju vnel velik boj proti Weisskirchnerju, kateremu boju stoji na čelu okrajni načelnik Blasel. Ta mož klofuta njegovo ekscelenco W eisskirchnerja po javnih shodih ta-\~o, da se kar kadi. Na vsakem shodu -onavlja svoje obtožbe. Zdaj je tudi ovedal, da je Weisskirchner njega iprosil. naj posreduje zanj pri po- •iancu Friedmannu, da bi mu ta v državnem zboru prizanesel. Krščanski antisemit Weisskirchner je prosil mnogo sovraženega Žida Fried-manna milosti. To morajo biti lepe stvari, ki so v zvezi s prodajo »Llovdovih« posestev, da se NVeisskirch-ner tako boji! -f- Obravnava proti splitskemu županu Kataliniću. Kakor je znano, se je uvedla proti županu splitskemu Kataliniću kazenska preiskava radi ščuvanja proti državni oblasti, ker je leta 1912. povodom manifestacij za balkanske Slovane, imel govor na množico, v katerem se je pregrešil proti zakonu. Za ta proces se je nato delegiralo deželno sodišče v Celovcu. Splitska »Sloboda« sedaj poroča, da se vrši te dni obravnava proti županu Kataliniću pred sodiščem v Celovcu. Ker je nam znano, da je prevzel obrambo gosp. Katalinića pred sodiščem v Celovcu ljubljanski župan gosp. dr. Ivan Tavčar, smo se o stvari informirali in izvedeli, da dr. Ivan Tavčar kot Katalinicev zagovornik ni dobil do danes še nobenega obvestila, da bi bila obravnava razpisana. Informacija »Slobode« potemtakem ne more biti točna. — Zagoneten slučaj. Viktorija Peterlinova je včeraj ob pol 1. popoldne umrla v deželni bolnišnici na poškodbah, glede katerih ni hotela povedati kako jih jc dobila. Včeraj popoldne ob pol 3. smo se informirali v bolnišnici, če še Vikt. Peterlinova živi. Odgovorilo se je nam, da ji je bolje in da še vedno neče povedati, kaj se je ž njo zgodilo. Eno uro preje je njen oče vprašal v bolnišnici, kako je Viktoriji, a tudi on je dobil za odgovor, da ji je bolje. V resnici pa je bila že takrat mrtva. Čemu so v bolnici prikrivali njeno ^mrt? Tudi to je zagonetka. Peterlinova je umrla, ne da bi izdala svoje velike tajnosti. Ali |e bila ta tajnost tako strašna, da si je ni upala izdati, ali je bila tako plemenita, da je povzročitelju svojega gorja ne samo vse odpustila, marveč mu tudi hotela prihraniti vsako škodo in morda tudi kazen? Kdo bi to vedel?! Ženska duša je včasih prava uganka. — Viktorija je bila. kakor pravijo, izredno lepa mladenka. Bilo ji je šele 18 let. Njen oče je mizar na železnici. Mati ji je umrla že pred leti in dobila je mačeho, ki je branjevka in ves dan od doma. Otroci so odrasli v bedi in brez vzgoje. Ko je Viktorija nekoliko orasla. je morala v službo. Služila je tu. služila je tam. Dobro se ji ni godilo, a bolje še vedno kakor doma. Bila je mlada, lepa in zahotelo se ji ljubezni. Izbrala si je izvoljenca. To razmerje pa ni osralo brez posledic. Postala je nezakonska mati. Morala je iz službe. Dete je pred meseci umrlo in mlada mati si je zopet šla služit kruh. Vstopila je v službo pri profesorju K. Dva meseca je služila ram. Nobenih tožba ni bilo slišati od nje. Preteklo sredo pod večer pa je prišla domov — njena rodbina stanuje v Bugenigovi hiši — bolna, potrta in vsa nesrečna. Levico je imela zavito v svilen robec Ko je ruto odvila, je bil videti kazalec do polovice ves črn, roka pa silno otekla. Ko so jo vprašali, kje je dobila to poškodbo, je zmajala z glavo in rekla, da ne ve. Nato se je jela tresti na vsem životu, na ustnicah pa se ji je pojavila kri. Tiho je ječala in pokazala na pr-^a. češ. da jo bole. Razgalili so jo in opazili, da ima ob rebrih polno silnih Dodplutev. V četrtek je šla njena ma-jeha k zdravniku dr. Rjsu. Povedala mu je, kakšne poškodbe ima njena pastorka. Zdravnik je rekel, da se mu dekle smili, da ji pa momentano ne more pomagati in da je najbolje, ako jo takoj prepeljejo v bolnico. Dal H je listek za sprejem v bolnico. Mačeha pa še vedno ni verjela, da je stvar tako nevarna, zato je šla k dr. Hoglerju. Ta je prišel na dom in pregledal bolnico. Prereza! ji je prst, zmajal z glavo in odredil, da so dekleta prepeljali v bolnico. Tu so jo opetovano obiskali njeni sorodniki ter jo rotili, naj pove, kaj se je ž nio zgodilo. Viktorija je odločno odklonila vsako pojasnilo. Samo, ko jo je oče njenega fanta, ki služi sedaj pri ukajšnjem domobranskem polku, vprašal, ako je morda njegov sin kriv njene nesreče, je energično odkima-a in rekla: »Ne, Pepe ni ničesar seb ie ranjenih, število pogrešancev - ni znano. — Po požaru litografič-uega zavoda \Veigardta so pogrešali tudi šest ognjegascev. Do sedaj so našli pod razvalinami pet mrtvih og-njegascev. Enega ognjegasca in več delavcev še pogrešajo. Nadomestne volitve na Notranjskem. Iz volilnega razreda kmečkih rbčin se je vršila danes nadomestna volitev za pokojnim kanonikom dr. Ignacijem Žitnikom v sodnih okrajih Postojna. Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica. Pri zadnjih volitvah, dne 9. decembra 1913 je bilo v tem volilnem razredu 7135 volilnih upravičencev, oddanih je bilo 5935 veljavnih glasovnic, za neveljavne so proglasili 457 glasovnic. Volilo je torej 6392 volilnih upravičencev. Nadpolovična večina je znašala torej 2968. Od oddanih glasov sta dobila klerikalna kandidata dr. Žitnik 3736 in Drobnič 3596 glasov, samostojna kandidata Ivan Urbančič 1396 glasov, Ferdinand Gaspari 1350 glasov, nadalje Fran Majdič 823 in Anton Meden 787 glasov. Razcepljenih je bilo 33 glasov. O današnji nadomestni volitvi so nam došle sledeče brzojavke: Prestranek, 12. marca. V Slavini: Urbančič 135, Gostinčar 118. neveljavne 4. (Zadnjič: Urbančič 115, Žitnik 140.) Rakek, 12. marca. Urbančič 117, Gostinčar 68. Praznih in razveljavljenih 17. (Zadnjič: Meden 116, Žitnik 73.) Planina, 12. marca. Urbančič 86, Gostinčar 84. (Zadnjič: Meden 83, Žitnik 92.) Senožeče, 12. marca. Urbančič 146, Gostinčar 78. (Zadnjič: Urbančič 125. Žitnik 109.) Telefonska in brzojavna poročilo. Sbod poslancev dr. Tavčarja in dr. Trillerja v Kranju. Kranj. 12. marca. Tu se Je vršil ABOži v&M fitad. tt kitoma ie poročal dež. poslanec dr. Trlller o zadnjem deželnozborskem usedanju. Shoda, ki je bil navzlic skrajno neugodnemu vremenu odlično obiskan, udeležil se je na naše veselje tudi ljubljanski župan g. dr. T a v* Čar. Zbrani volilci so z napeto pozornostjo sledili temeljitemu poročilu svojega poslanca, ki se je pred vsem v humoristični obliki dotaknil zgodovine suspendirane verifikacije njegovega mandata, potem pa je z žgočim sarkaznom ožigostal ponesrečen poskus klerikalne stranke, izsiliti od napredne delegacije volilno reformo, ki naj bi za vse dogledne čase petrificirala že precej nezanesljivo klerikalno večino v deželnem zboru in odboru. Iz golega maščevanja so potem klerikalci protipostav-no uničili v poštenem boju pridobljena napredna mandata poslancev LavrenčiČa in Mazelleta. Končno je govornik ob roki neovržnih številk dokazal pogubne posledice sedanjega deželnega gospodarstva, ki je naložilo zlasti mestnim davkoplačeval-vem neznosna bremena, stradajoče učiteljstvo pa je naravnost ogoljufalo za regulacijo plač, zajamčeno po državnih preodkazih. Shod, kateremu je predsedoval bivši deželni poslanec Ciril Pire, je izrekel poslancu dr. Trilleriu soglasno zaupanje. — Potem je govoril, burno" pozdravljen ljubljanski župan in poslanec dr. Tavčar, ki se je pred vsem pečal z razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča, vsled katere je bila »Sava prisiljena v objavo celotne znane deželne popravkarije. Dokazal je točno ju-ridično nevzdržljivost te razsodbe, ki na milost in nemilost izroča svobodo tiska šikanam kake poljubne nagajive deželne oblasti in dovaja naravnost ad absurdum javne zakonite določbe v varstvo svobode tiska. Generalna prokuratura ima brezdvomno dolžnost, da tu poseže vmes. Potem je govornik podrobno popisal usodne posledice, katere mora imeti nečloveško povišanje deželnih davščin na vse gospodarsko življenje v deželi in končal s toplim apelom, naj se združi v odpor zoper tako »ljudsko« stranko vse. kar je še zdravega in pravičnega v deželi! Shod je soglasno sprejel v tem smislu predlagano resolucijo ter so se potem volilci razšli očividno pod globokim vtiskom temeljitih in prepričevalnih izvajanj obeh govornikov, katerima so pred odhodom priredili živahne ovacije. Starodavni Kranj je in ostane nepremagljiva napredna trdnjava. Državni zbor. Dunaj. 12. marca. Poslanec dr. Ravnihar je interpeliral vodjo finančnega ministrstva zaradi neupravičenega štedenja finančne uprave na Kranjskem, ki pušča od 37 slstemizl-ranih mest uradnih slug 12 nezasedenih ter iih namešča s pomožnimi slugami, katerih ie vsega skupaj 40. Interpelacija zahteva, da se vsa siste-mizirana mesta zasedejo z definitivnim! močmi. Dunaj, 12. marca. Poslanec dr. Ravnihar je dalje interpeliral notranjega ministra glede c. kr. policijskih stražnikov v Ljubljani, ki jih je od mestne občine ljubljanske r- -vzela država. Vsi ti stražniki so danes mnogo slabše plačani, nego s<> bili v mestni službi, nekateri imajo kar za 690 K manj. Interpelanti zahtevajo, da se v državno službo prevzetim stražnikom glede uvrstitve v posamezne plač. stopnje všteje službeni doba avtonomne službe, aH pa naj se na drug način izenači razlika med prejemki. Dunaj, 12. marca. Češka ob-strukcija v parlamentu se nadaljuje. Cehi se po vrsti priglašajo k poslovniški debati. Predsednik jim po vrsti jemlje besedo. Poslanec Fressl predlaga konec seje, kar se odkloni. Opoldne je bila seja prekinjena. Sestal se je konvent seniorov. ki je zboroval do 2. popoldne brez uspeha. Ob 2. je bila seja zopet otvorjena. Cehi nadaljujejo obstrukcijo. Poslanec Spaček predlaga zopet konec seje, kar je bilo zopet odklonjeno. Tekom seje pride ponovno do burnih prizorov med Cehi in Nemci, ki izzivaio s klici: »Šviha! Policijski poslanci!« Dunaj, 12. marca. Usoda parlamenta danes še ni določena. Jutri se bo vršila še ena seja in najbrže tudi še v torek. Češki socijalni demokrati se trudijo doseči kompromis med Čehi in Nemci, toda skoraj brez upanja. Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 12. marca. Italijanski dijaki so poskusili demonstrirati za italijansko fakulteto. Vmešavali so se jugoslovanski dijaki in prišlo Je do hudih spopadov. Afera Svita. Praga, 12. marca« »Prager Tag-blatt« pravi, da se je odpeljal dr. Svi-ha v neko morsko kopališča v Dal- maciii. Praga, 12. marca. »Hlas Naroda« (zve, da vlada v političnem oddelku PiiJke pgiiciie veliko rasburjerie. ker se je dognalo, da si |e dal napraviti nepoklican človek ključ za miz-nioo komisarja dr. Klime in da ie ukradel izSniznice važne dokumente. D—al. 12. marca. Predsednik državnega zbora je dobil od Švihe iz Trsta pismo, v katerem piše ta: »Obtožen in obsojen ne da bi bil zaslišan, zapuščen od lastne stranke, ne morem izvesti poskusa rehabilitirati se pred sodiščem. Zato odlagam svoj mandat.« Slovanski časnikarski kongres. Petrograd, 12. marca. »Ob-Ščestvo slavjanskoj vzaimnosti« je na svojem zadnjem zborovanju sklenilo napraviti vse korake, da se priredi letošnji kongres slovanskih časnikarjev v Petrogradu. Društvo je jelo že zbirati denarne prispevke za ta kongres. Kongres se ima vršiti meseca julija ali avgusta. Volitve na Španskem. Madrid, 12. marca. Do sedaj je bilo izvoljenih v španski državni zbor 233 konservativcev, 80 liberalcev, 30 liberalnih demokratov, 21 republi-kansko-socijalističnih koalicijonašev, 11 reformiranih republikancev, 4 tradicionalisti in 5 »katoličanov*. Iz 7 okrožij izid volitev Še ni znan. Mehika. London, 12. marca. Iz El Pasa poročajo, da se je vršila pri Torreonu bitka. Vstaši so napadli mesto, bili ;»a so tepeni. Baje je padlo 1000 mož. Dogodki na Balkanu. Ob avstrijsko-črnogorski meji. Cetinje, 12. marca. Pismo črnogorskega okrajnega predstojnika v Plevlju do okrajnega predstojnika v Čajnicah zaradi dogodka ob avstrij-sirijsko-črnogorski meji se glasi: Vsled obžalovanja vrednega dogodka pri Metalki vas prosim, da pridete na ono mesto, da skupno kon-statirava, kaj se je zgodilo in da preprečiva, da se ta dogodek razvije naprej, ker je želja moje vlade in brez dvoma tudi vaše vlade, da se ohranijo dobri stiki med obema sosedoma. Albanija. Valona, 12. marca. Mednarodna kontrolna komisija se je v torek vrnila v Valono. Atene, 12. marca. Pri Korici ie prišlo do krvavih bojev med svetimi bataljoni in albanskimi orožniki. Sveti bataljoni so Korico zasedli in pregnali Albance. Srbija. Zemun. 12. marca. Pri zavzetju Bitolja je bilo svoj čas v filijalki Oto-manske banke konfiscirano 680.000 frakov kot vojni plen. Tc dni sta zahtevala francoski in angleški poslanik v Belgrad'j. da se denar vrne. Baje je tega denarja samo še 223.000 frankov. Turški kabinet. Carigrad. 12- marca. Sultanov i rade potrjuje pretvoritev kabineta. Finančni minister bo namesto Rifaat paše Djavid paša. mornariški minister bo sedanji minister za javna dela Pžemal bez. minister za javna dela pa sedanji mornariški minister Mahmut. Govori se. da se bo izpre-merilo vakufsko ministrstvo v de-partement šejha ul islama in bo vakufski minister Ha>ri imenovan za šejha ul islam. DanilnH list obsega 6 stran*. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. r Idealen izMd ribjega olja je in ostane že skoro 40 let slav. znana tattflia iiilzija iz ribjega ilji. V tej emulziji obseženo najfinejše ribje olje se na Scottov način razkroji v majhne kapljice in tako napravi lahko prebavno tudi za oslabljen organizem, da se tako vsak sestavni del tega bogatega živila dobro prebavi. Ako si 5e predučujemo, da je §cottova emulzija smetanasto sladka, pa lahko razumemo, da ta izdelek rado zavživa staro in mlado. — Biti pa mora pristna Scottova emulzija. Cena orpnalni steklenici K 2*50 Dobi*. m po h lafc.Mi.li- Proti vpošiljatvi »O ▼ . pisalnih inam-kah dobite od rvrdk. SCOTT * BOWNE, d. s o. s. na Dunaju VII. sklicevat« m n« Mi Ik* m posti je :: potakuanja od vseh dam je, imeti lep obraz in polt nežno In anstokratično, kar je zna-mnnje prave lepote. Nič gvb, nič ttpHŠČmjer, nič peg; koža čista in zdrava, to so uspehi, ki se dose-žeio z uporabo mazial Crčme Simon, pudra m mila Simon, Tnale rajte pravo znamka. Mnenje gospoda dr. P. Jonna-Troi-li]a, zdravnika »Dobrodelnega društva NJ. V. kraljice - matere« Rim. Gospod J. Serravallo Trat. Naznanjam Vam, da pripisujem že več časa z uspehom Vaše Ser-ravallovo kina - vino z železom in posebno se ga poslužujem pri malokrvnosti otrok, ki ga jako radi jemljejo. Rim, 4. julija 1909. Dr. Jonna - Troili. ? Pazite na dan 25. marca t. I Zanemarjen nahod je že mars.kcga stal zdravje. « kotna- saraiTna voda prve trste in kot zrJrsvilna voda zomt težkih erpnskega dihanja in-' z zoper bolesti Želodci ii nehnrja oajtopleje priporoča. : Glina zaloga i Ljubljani: Mitbael Kastner. Meteorolotfčno porotno. VlSiaa nađ rrorjem 306*2 Srednji iračnr tlak 726 mm rt čas opazovanja Stanje barometra T mm 2« s S h— a Vetrovi Nebo 11. BL pop. 1 7333 08 si. jvzh. sneg rt i 9.zv. ! 7367 0*3 si. vzh. ■ 12. 7. zj. 739-3 08 brezvtr. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 4*1°* norm. 2 8° Padavina v 24 urah mm 60i • je m Gospodu dr. Ivanu II a ispu* asistentu Franc Jožef o ve bolnice na Dunaju ob priliki njegovega godu ponovno najiskre-\ nejše čestitke! lo01 J{valešna pactjmtinja. IMuisol" od Bergmanna & Co. Dečin o/L 697 je in ostane prej ko slej nedosegljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani. 3E C t. tf rs t/j a fronte in mažilc malo boljše poslužite se kresa za revije. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš ljubljeni brat oziroma stric, gospod Vinko Pustovrh trgovec dne 11. sušca 1914. ob 3. uri pop. v Celju, v 43. letu po dolgi in mučni bolezni mirno v gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode dne 13. t. m. ob 3. uri iz tu-kajSnje bolnice na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bode brala dne 14. t. m. v celjski farni cerkvi sv. Danijela ob 8. uri zjutraj. Celje, dne It. marca 1914. 996 Žalujoči sorodniki. Brez posebnega obvestila. Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem ljubim sorodnikom in dragim prijateljem pretresujočo vest, da so naša preljuba mati, stara mati, tašča, sestra itd., gospa Jnarija JJalralk roj. Erjavec dne 10. marca 1914. popoldne ob 3., uri pievideni s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspali. Pogreb predrage pokojnice bo v Četrtek, dne 12. t m. ob 4. uri popoldne. Sv. mase zadušnice se bodo brale v petek ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Ljutomeru. Pripoporočamo drago pokojoico v blag spomini ¥ Ijatantara, dne 11. marca 1914. sinova. — toni.« Bal roj. —aann, hčere. WM vama! ta vnaktaf*, 993 — roj. v« Ca- 58 štev. •SLOVENSKI NAROD-, dae 12. marca 1914. Stran 5. Prav dober L, A VI K se ceno p cesti vhod rodasta oa Sv« Petra I/L Izposlovatelj zs reelni in hiter kredit M IMo rroti proviziji« Fisma pod: Bealiiaoija, Had-iona, poštno leteće- 964 Prodaja hiše. V Kamnika je hiša št. 79 pod zelo godnimi pogoji in po zelo nizki ceni na prodaj. Vpraša naj se pri tvrdki Max St6ssl, Celovec 995 Polenovka ga poseben način namočena (speciali-teta) se dobiva ves post pri Josipa Pollaku, trgovcu, Sv. Potrt cesta it. v v Ljubljani- 743 Priporoča se naročij a si dati pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi. z dvoriščem in zelen jadni m vrtom v Krškem na Dolenjskem, lopo lego, 5 minut od južne Iilciiaari, nO) nj^do* Ponudbe pod SL V. pošlo ro> stante Isssl tm/S. 090 Gospodična nemščine in slovenščine zmožna, dobra prodajalka, ki zna tudi v nemškem jeziku voditi knjige, dobra računarica, 00 sprejme takoj. 968 Nemške ponudbe na BeUttnci (Belatlaez), Skladiščnik Kupim tako} rabljeno 220 cm visoko, 310 cm dolgo in 2 m dolg Naslov pove upravništvo »Slov. iNaroda«. 992 'ozori Pozor! pari Čevljev samo 8 K frko-. Ler je več velikih tvornic ustavilo plačila ;o me poverili, naj velik odstavek Čevljev mogo pod izdelovalnimi stroški spravim v inar. Prodajam torei vsakomur 2 para :ošklh in 2 para i enakih čevljev na j k c ve, usnje rjavo ali črno, galoš. z zbi-podp lati. veleelegantni, najnovejša oblika, ,T'0st po številkah. Vsi 4 pari aamo 8 K. Razpošiljanje po povzetju. 897 p. Urbach. izvoz čevljev, Krakov št. 61. namena dovoljena, tudi denar nazaj. | s kvalifikacijo za lesno trgovino išče zs takojšnji nastop. Prednost imajo oni, ki so vajeni opravil na žagi in drugih strok. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 909 ~iv7kACiii tjobljana. Sv. petra cesta 51. Prva slovenska isdelsvalaiea harmonijev po amer. sistemu. Izdelujejo se harmoniji za cerkve, šole, pevska društva in zasebnike po najnižjih cenah, tudi na obroke. Sprejemajo se popravila in prenovljenje starih harmonijev. Cenik gratis in franko. 1C00 Vsak sam svoj brivec z mojo prima solingensko britvijo zajamčeno iz najboljšega angleškega jekla, na roke brušene, kakor na las ostro posnete, kar za rabo. St. 8701, črno poliran ročaj ,y2 otlo brušena, 5 s Sir., s tokom K 1*70. Stev. 8702, črno poliran ročaj, 1/2 otlo brušena, 5 s šir., s tokom K 220. Brez rizika. Zamena dovoljena aH denar nazaj! Največja izbira krilnih potrebščin dobite v molom glavnem katalogu a 4000 slikami, ki se vsakomur posije iastonj in poštnine prosto. — Pošiljanje po povzetju. C. in kr. dvomi dobavitelj Jan Konrad« razpošilfalnica v Mostu st 442 (CeSko). i Pivovarna v Mengšu naznanja, da bo točila od 15. rasca t. L naprej takozvane črno pivo kozel" (Bockbier) v sodčkih in steklenicah. Naročila se sprejemajo v pivovarni v Mengšu in pri vseh njenih zalogah i Ljubljana, Metelkova ulioa £t. 19, Šiška, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem. Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Jezica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnih, Rudolfovo, Škofja Loka, Smrtne pri Litiji in Št. Vid pri Zatični. 999 Redka priložnost! fi Popolna razprodaja %^ f cele zaloge čevljev kor moških, ženskih, otrosUk, gorsUk L L C 1 najnovejše oblike bode od 16. L n. dalje v Wolfovi ulici stev. 14 globoko pod lastno Nadalje se bode razprodala VSS zalSfa asafa trabscla tar .plah vsa »rasaJalaJska Zdrniesni eevtfsrttk, Wolffo«a alioa IS—14. zim lija stavbenik SatfelovsU 970 restavracija v večjem prometnem kraju na Dolenjskem, blizu železnice, na Živahnem križišču 4 vel. cest, z lepo urejenimi gostilniškimi sobami ter sobami za prenočišče itd. se zaradi družinskih razmer odda BO ratSJL Pogoji po dogovoru. Primerna kavcija potrebna. Ponudbe pod šifro „Đolenjakl" na upravn. »Slov. Naroda«. 951 Zaloga vina. Rudolf Čeh, Roč, Istra, ima na postaji zalogo pristnega hO" loga in črnega istrijanca po zmernih cenah. 753 Od danes naprej vedno sveže pivo lh litra vrček po 20 vin, steklenica V2 litra čez ulico ravno tako 20 vin. 837 priporoča Anton Maver kotal „Vaga", Spod. Slika 28. Za moške in ženske. Broz vbrizgavanja v nekaj malo dneh celo najbolj zanemarjene toke bolesni sočno cevi ozdravi Ursin - Tecton. 1 škatlja s 100 kroglicami K 5—. Zs ozdravljenje stniets 2 Škatli L Izdelovalec The Ursin Ckesslcsl Naroča se v glatku zalogi: E. LEDZRIB, BUDAPZSTA IV., Mil ISU Is S 21. Sidro- Syrup. Sarsaparillae compos. ei K 3.60 in 7 50. Sidro-Liniment. .c.^. nadomestilo zs $idro-Pain-Expeller Sftiacin« olajšujoča isazilo t* preMajenj* •tutriiJ tiiain. trganje po udih. itd. S-^l*nK.> K -80, t.«0, ? -■ Sidro - žvepleno - mazilo* TrtonTij'gjrrf pri liiaja,solnomteku.4Ct. Lottčok K1- Dob*. a« »koro v vanki apoteki ali p* direktno v Dr. fiictiterjevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I, Elizabethstrasse 5. Dr. P. Defranceschi prinarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kanelji pri Rndolfoven tinkturo l za iolodoc / zlatorumen, trčan, zajamčeno čist, v dežicah s 4 Vi kg vsebine, razpo-Silja po K 8-50 toolaralva Uraka ! 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin " ' Un VaSih kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z ga- _ rancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2-50 K. Benzen. Kasehan (Kasss) I., Posti. 12/720 OjiSkl. 628 čez poletje, za človeka, ki je vajen tudi drugim domačim delom, se takoj lahko nastopi pri Leopoldu JonkO T Bevcn. Navede naj se mesečna plača. 911 fTnJeeneJši nakup otroških vozičkov pri tvrdki J. Pogačnik OvbljaM, Jurije Terezije cesta 13—18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. faat 21 tastilaiCarie ii tavanariel Nameščevalni urad „Zveze češko-slov. gostilničarskili nameščencev* v Trstu* Belvedere 7, priporoča dobro i z učeno, jezikov zmožno o s obje, brezplačno. Stalni 945 hrajevni osenti zmožni nemščine se spre|melo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neuga.se Nr. 20. Prodam Sveže prav dobre 4022 1 vsak torek in petek. Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne saiame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča Jan Chalupnik, preka]alec, Stari trg štev. 19, Ljubljana. v ao odda v Zgor. Krmi pod Triglavom za dobo 5 let Prostor obsega 500 ha v okrožju pod Kredarico. Nahaja se v ter i revirju mnogo divjih kozlov, rulevc v, planinskih zajcev in belih gorskih jerebic. Dražba se bo vršila v podobčini Zasip v gasilskem domu .dne 13. aprila 1914 od 3. do 4. ure popoldne. Natančneje pogoje daje pismeno: Srenja Zasip, p- Bled. 985 hišo s prometno trgovino in gostilno, prikladna za veletrgovino ali tvornico. Vprašanja na MaiifO Kreft, Karlovac« Hrvatska. 965 Parna nilaraa J. Mm kovic. Stal« niča, Hrvatska, sprejme takoj v službo 791 3 Žagarje na venecijanske jarme (gater). Krojaški pomočniki za fino veliko delo so sprejmejo Ljubljana, Mestni trg 19. 973 Inl med iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih Škatljicah po 5 kg po povzetju za E 8-50. Preprodajalcem Došljemo vzorce in ponudbe. Izvoz među (Uncrnrischer Honig - Export) BALATONFOKAJAR, (Ogrsko) Ne odlašajte dlje in pišite še danes po moj bogato ilu-strovani, 4000 podob obsegajoči glavni katalog, ki se vsakomur pošljd gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica, Most 446, Češko Nikljasta žepna ura K 3*90, 5*—, srebrna ura K 8-40, nikljasta budilka K 2-90, ura na nihalo K 9-—, ura s kukavico K 8*50, harmonike K 5*—, gosli K 5*80. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazali 3E1C mu Priporočilo. Vsled nenadne smrti mojega soproga gospoda Ljudevita Seva rja na Rakeku, javljam vsem cen;, trgovskim prijateljem in znancem, da bodem od danes naprej po začrtanih potih pokojnika vso vpeljano trgovino cementa, umetnih gnojil, vse Spedicijske posle, kakor tudi otvorjeno avtomobilno vožnjo in gostilničarski obrt nespremenjeno naprej vodila in me bode v vseh poslih podpiral moj svak trgovec gospod Hinko Ševar. Cenjeno občinstvo in trgovske prijatelje pa prosim za zvesto nadaljno naklonjenost ter se priporočam velespošto vanj em 3C vdova Terezija Ševar. Ha Rakeka, dne 12. marca 1914. 'gii -.I5ir= = 987 J g)o speli so pomladanski in poletni površniki in raglani v različnih barvah, najnovejših fason, za gospode in dečke po priznano nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št 5—6*. M u n 82^139 U6 77 0 Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, orez vbrizgavanja, brez Ikod Ijivlh postranskih učinkov razpošilja za 20 h za • poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfcld 83 (Lausitz) P0K0RN Pizite parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblastveoo UiiBiraaa predaja strun. Ustanovljena leta 1897. Snton Kane Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. la n rtji iiv ni lier Brno In Potnn dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd. Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in s^adarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: Inženir I. ffiikula Ljubljana, Cigaletova ulica 1. H H W W w H H A > w H •= M W W H H o sfi i in Ljubljana, Selenburgova ul. 5, Ljubljana dobite najokusneji nei;c5tin$l(c opreme od najpriprostejŠe do najfinejše izvršitve, dalje bm za i dame in otroke vse lastnega izdelka po najnižjih cenah, kar si je le misliti moči Priložnostni nakup: koa šilona, 15 mt. == E S-20. SANATORIUM-EMONA zat^ttranje: in kirijrgicFe-boleti j • FORODIS0SNICA LtJUBLUANA • komenskega ulica 4 sefzdr^mk pRfiARU DR FR DERGANG r mmtt Tjffl ljiM''atnm ii itstn z dctele najboljši zajtrk kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in naifinejše pecivo. L_J Mazilo za lase. Vantvraa zaaaika NETOPIR napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. St 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje Stekl po 2 K in po 3 K Pošilja se tudi ro pošti, izborno sredstvo ?a rast las. Za aotovoat aa Jamči. Spričevala aa razvofeao. izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočna haljo, perilo in vsako modno blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna bism. Neprekosljiva v otroških oblekcah i« in krstni opravi, n KIJ C zdravniško priporočeno daje Mi in zdravi*. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po pošt-oem povzetju K 4 50. — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovina vina. Venoontba, Maršale, -==- Malage, Konjaka, Zgaaja itd. == LITTBLJ Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara Že cb-stoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoda se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Privatna vozna šola! avtomobilizem izučuje ljudi vsakega stanu za i krmiloe avtomobilov. Zmeren honorar. Vstop vsak čas. Za položitev oblastvenega izpita se garantira. Moja šola izkazuje najboljše =3====== uspehe. Prve vrste reference« ===== Frlloiaoetal nakup ta rabljenih avtomobilov prav ceno priporoča Kari Lachner, P. n. U-o'amo se naznanjati, da smo s 1« marcem ta !■ prevzeli glavno zastopstvo v Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovnik K 260, orehovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen v hišo, kosovnik K 2 20, orehovec K 2*—. 357 \ Pri votlih naročilih primeren popust. Naročila sprejema : Slavna zaloga in podružnica tvrtke Selačin : telefon štev. 121, Ljubljana. Za cbila naročila se priporoča Richter & Ko. • Zaloga: Trnovska ulica štev. 25. ■ Št. 4421. 903 Pri mestni občini ljubljanski je oddati Šest mest kranjskega invalidskega zaklada, vsako po 63 K na leto. Pravico do teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od 1. jao. 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri kateremkoli orožju avstrijske vojske. Prošnji je priložiti: 1) rojstni list 2. ) potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v Času od 1. jan. 1849 dalje vsled vojaške službe, 3. ) spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu, 4. ) dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne. Tudi je v prošnji izrecno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo invalidsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidŠČino in v kateri višini. Na prošnje, ki bo bodo natanko odgovarjale vsem ton po« gojem, se aploh no bo oziralo. Prošnje je vlagati dO vštetega 10* aprila 1914 pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2 marca 1914. pomladne novosti v izgotovljenih oblekah priporoča tvrdka Maček & Ko. Franca Jožeta cesta it 3. jmajoa tor so izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: strešne stole, stripe, verande, barake odre u L d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti, plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. V. Sca9neiti, /Ljubljana. 436 Telefon Štev. 299. iaa 96 4933 752972 9975 31 06 190106 644376 Z5