Kako so nemški liberalci železnice stavili? Stavili ao večjidel neraški in judovski liberalci nekatere železnice tako: Prvic se je pogovorilo aekaj takih mož ter so kot železniški utemeljitelji po svojem liberalaem poslanci\zaprosili dovoljenja. To precej dobijo tako:^vi podjetaiki imate dovoljeaje in pravico ataviti toto intotoželeznico, kapital morate sami spraviti, a obreati dobite iz državae blagajnice ia tudi podpore ae vara garantira, t. j. zagotovlja, državajeporok ali stoji dobro, dabodeodmilje toliko in tolikodohodkov na leto, kar tedaj zmanjka, to vam doplača država, t. j davkeplačilci. Sedaj napravijo utemeljitelji zadrugo ali družbo na akcije ali delaice, a. pr. aekje aa Moravskem so izdali 50.000 akcij, vsako po 200 fl. Kdor jo hoče imeti, vplača 150 fl., a obresti dobiva od 200 fl. Delnice se res spečajo in utemeljitelji imajo v kratkem 50.000 X 150 = 7,500.000 fl. kapitala. Clovek bi mislil, da bodo s tem kapitalom šli železnico stavit. No, nekaj malega ao res utemeljitelji dali rovati, inžeairje in delavce aajeli, barake stavili itd. Ljudje so mislili, da se je delo trdao začelo. Tudi so se pogodili z grantnimi posestaiki in z inženirji tako, da železaica ne sme več stati, kakor 4,000.000 fl. Ostalih goldinarjev 3,500 000 fl. so pa kot utemeljiteljske potroške in dobicek pospravili v avoje žepe. Ali to jim ni dosta! Podmitajo noviaarje, zlasti duuajske. Ti začaejo aameravauo železnico nezaano hvaliti iu s številkami dokazivati, kako važaa, imeaitna ia koristiaoana da bode. Kaj se zgodi ? Ljudje abotai začaejo se za delnice trgati, z njimi na borzi igrati in kmalu velja vsaka delnica 210 fl. Naenkrat pa potegne drug veter. Zašepečejo borzi v ušesa, da vse vkup ni Bič rea. Ob eaem se zgodi še kakšna aesreča; delnice zgubijo svojo vrednost ia padnejo do 100 fi. Delaičarji ao razburjeni, zgubili so aajmenje vsak 50 fl. Kateri so pa dali za delnico 210 fl. ti so zapravili 110 fl. To porabijo utemeljitelji pa začeajajo delnice nakupovati ter jih spravijo 25000 v svojo oblast in za aje dajo 2,500.000 fl. Te denarje vzamejo od glavnice, ki je po odbitih stroških ostala tako, da ima zadruga2'/8 milj. v akcijah, v gotovini pa samo 1,500.000 fl, Ali sedaj hoče vsak aevarnih delaic znebiti se ia ceaa jim padne do 25. fi. Sedaj aakupijo utemeljitelji še ostalih 25000 delnic in dajo za nje 625.000 fi. tako da je gotovine 875.000 fl. Od teh zaračunijo 500.000 fl. za stroške pri stavljenji železnice, ostalih 375.000 fi. paza svoj trud. Vsa gotovina 7'/2 milijona goldinarjev je premiaola. Ostalo je sarao delaic 50.000 vrednih. 1,250.000 fl. Ker je to za stavljenje železnice premalo, pokličejo delaičarje in jih vprašajo ali bocejo ae vsem pravicam odpovedati ali vsak 50 fl. doplačati ? Delaičarji se odpovejo in sedaj zbrišejo utemeljitelji vse stare delnice, izdajo nekaj novih, poproaijo državne podpore za železnico ia jo skušajo dogotoviti ia vzdrževati a pomocjo državae podpore. Kakor pri v primer navedenej železaici aa Moravskem, delali ao tudi drugod več ali menje pogubno za delaicarje in državno blagajnico. Vsled tega smo davkeplačilci do sedaj morali železaicam v podporo plačati celili 245,812.000 fl. Strabovita svota! Strokovnjaki pravijo, da bi vse takšne železaice se bile lehko in bolje postavile za 200 milijonov goldinarjev, tudi bi železnice bile last države in grdobno baraatanje in goljufanje z akcijami izostalo, kder so ljudje gotovo zgubili več kakor 1000 milij ono v goldiaar j ev. Tako so aemški liberalci in jihovi pristaši stavili železnice. Vrhu tega so utemeljitelji in upravni svetovalci takšnih železnic jako mastiio plačevali višje svoje uradnike, ravnatelje itd. nižjim pa ničesar boljega aiso privoščili. Neizmerao škodovali sploh so pa tudi občinatvu, ki železuioo ra.bi; kajti vse tarife so pozvišali ia Bapeli, da so previsoke vozniae hudo motile in zavirale kupčijo ia vea proraet. Tako je bilo, ko je grof Taaffe prevzel miaiatrovaaje ia naša narodna-konservativaa večina prodrla v državni zbor. Novi miuister z aašimi poalanci vred prizadeva si sedaj aedostojao, državi ia občiastvu pogubno gospodarstvo pri železnicah odpraviti. Pred vsem sku.šajo železaice za državo nakupiti, podporo iz državae blagajiiice odpraviti, tarife na njili znižati, tako promet pomnožiti in dohodkov za državo pridobiti v stavljenje novih železaic, to pa v državnem oakrbovauji. Da povsod pravo zadeae, pozval je miaister trgovinstva strokovnjakov iz vseh dežel aa Dunaj, da mu nasvetujejo, česar je treba. V prvi seji so uže aasvetovali tarife za ljudi in blago na železaicah zaižati. To je res hvale vreden začetek delovanju novega železaiškega soveta! Nemški liberalci in. jihovi Judi pa ne dobijo nikdar več stare priložnosti mastiti se na stroške delničarjev, davkeplačilcev ia škodo občinstva rabečega železaice.