Zveza slovanskega uciteljstva v Avstriji. Dne 22. prosinca t. 1. so se sešli zastopniki slovanskega in nemškega učiteljstva na Dunaju, da se dogovore glede akcije, kako pričeti v državnem parlamentu s končno ureditvijo učiteljskih plač. Zvezo slovanskega učiteljstva je zastopal samo tajnik Hajny, ker predsednik Josip černy, ki je po težki operaciji še v položaju rekonvalescenta, ne prenese težkoč dolgegapotovanja, Deutsch-osterreichischer Lehrerbund je zastopalo celo predsedstvo. Tajnik D. oster. Lehrerbunda, tov. Freiinger, je natančno obrazložil smoter in razsežnost skupne akcije vsegaučiteljstva vdržavi, obenem tudi taktiko, po kateri naj bi se delo nadaljevalo. Tajnik Zveze je poročal o korakih, ki so se dosedaj od strani Zveze storili v tem oziru, o ukrepih Zvezinega odbora v Mariboru v yel. srpanu in :Zveziuega predsedstva na sestanku na Dunaju v prosincu. Deputacija slovanskega učiteljstva, ki je y jeseni v parlamentu predložila zahtere učiteljstva poslaneem različnih slovanskih strank in narodnosti, je dobila ta vtisk, da bi se mnogim poslancem sonacija deželnih financ na ta način, da prevzame država 50 % troškov za ljudsko šolstvo, ne zdela dobrodošla, in da bi v tem videli nevarnost za deželno autonomijo, dasi pravzaprav v resnici v šolstvu nobene autonomije ni, razen če bi se tako hotelo nazivati pravico in dolžnost dežel, da vzdržujejo šole, zakaj niti v teh slučajih, če gre za ustanavljanje iiovih šol, nimajo dežele polne autonomije. Nadalje so izrekali poslanei čeških dežel bojazen, da bi morale aktivne dežele doplače?ati za pasivne; osobito agrarni poslanci Udržal ia Stanek sta trdila, da bi morale češke dežele, kjer se .igora razvoj Ijudskega šolstva smatrati skoro za dokončan, doplačevati za šolstvo v onih deželah, v katerih se nahaja ljudsko šolstvo v bednem stanju iu bi se zdaj oprijele dane priložnosti in bi si žgradile svoje šolstvo za naš denar. Na podlagi teh razgovorov je bila sanačna zabteva registrovana v tem smislu, da bi država nagradila deželam 50 % učiteljskih plač. Predsednik D. oster. Lehrerbunda Strebl je sporočil, da je nemško učiteljstvo že izvršilo podobno politično akcijo, kakršno pripravlja slov. učiteljstvo. Nemško učiteljstvo nikakor ne misli s svojo akcijo škodovati deželni autonomiji, je iz narodnostnih razlogov odločno proti podržavljenju ljudskega šolstva in je v peticijah glede ureditve gmotnega položaja, podanih držaTnemu zboru, izrečno zahtevalo, da se ohrani dosedanji pravni položaj. Želeli bi si, da bi se Zveza vrnila zopet k prvotni sanačni formuli, da bi država plačala 50% vseh troškov za šolstvo. Hajny je prepričan, da ta sanačna formula ni nobena ovira obojestranskega sporazumljenja. S tem nočemo pcslancem ničesar predpisorati, na njih bo ležeče, da sami najdejo primeren način za sanacijo, mi hočemo samo naznačiti, na kak način bi se moglo ozdraviti deželno gospodarstvo. In če bi y tej zadevi postavili tudi različne zahteve, ne moglo bi to ovirati celotne akcije, razen da bi se s tem prišlo vokom mogočemu dlakoceptetvu od strani nam sovražnih ljudi, in ker so Nemci že prej podali peticije s takim besedilom, proglaša kot pooblaščenee Zyeze, da besedilo peticije Sloy, Zyeze primerno priredi. Tov. Freiinger pouči tajnika Zveze, kako je nemška državnozborska delegacija ustanovila poseben odbor za ureditev učiteljskih plač, ki je sprejel med se tudi dya učitelja kot pozna- valca, namreč predsedaika in tajuika Lehrerbunda in prigovarja, da bi poskrbela tudi Slov. Zveza za podobno institucijo. Zaveza avstr. jugoslovanskih učitelj. društey je podala D. ost. Lehrerbundu predlog, da bi se ustanovii permamentui državni odbor za sfcupne učiteljske zadeve. Hajny ne vidi za zdaj pptrebe ustanovitve takega odbora: imamo dve mogočni učiteljski organizaciji, Zvezo in Lehrerbund, y katerih je združeno skoro yse učiteljstvo v državi, razen malega števila Eumunov iri Italijanov; odbora teh korporacij sta Iahko y vednem stiku in se moreta sniti vedno, kadar je treba. Hajny ypraša, jeli morda ta predlog isti, kakor oni, ki mu ga je poslala Zavezajugoslov. učit. društev, s katerim pozivlja baje po uavodilu spodnjeavstrijskega Landealehrerverbanda — deželna osrednja društva, da ustanove pravni odbor za varstvo učiteljstva v celi državi brez oiira na narodnost in veroizpoved. Hajnemu se zdi ta predlog sumlji?: zakaj se je spodnjeavstrijski Landeslehrerverband obrnil na Zvezo in do svoje osrednje organizacije D. ost. Lehrerverbanda? Dobi pojasnilo, da je to društvo klerikalnih učiteljev iz spodnje Avstrije. Tajnik Lehrerverbanda bo poročal tajniku Zveze o yseh važnih stvareh, ko se snido državni zbor. Parlament se je sešel in začel je delati: dovolil je rekrute in pričelo se je s pryim čitanjem znanih finančnih predlog ministra Bilinskega. Zveza je pripravila vseslovansko petično akeijo; za Oeško, Moravsko in Šlezijo je dala natisniti peticije v enakem besedilu. Podpisane peticije naj se po Veliki noči, kakor hitro prične državni zbor zasedati, pošljejo na Dunaj poslancu dotičnega okraja. Ce bo mogoče oddati petieijo, podpisano od predsedstva društva, poslancu osebno, pošljite k njemu deputacijo, informujte ga in prosite ga, da peticije ne samo poda, arapak da tudi vse potrebno stori v svojem klubu, da klub tudi v plenarni seji naše petieije vzame v pretres, da zavzame napram DJim gotovo stališče, da o teh razmotrivanjih izdajo tudi komunike, čegar besedilo naj se vam sporoči. Gg. poslancem povejte, da nikakor ne vstrajamo pri tem, da bi se sanacija deželnih ficanc morala izvršiti v tem smislu, kakor se označuje v peticijah; kakor je bilo že zgoraj povedano, na zbornici- sami bo 1 e ž e č e , da napravi ugodno formulo za sanaeijo. Nemško ufiiteljstvo ypliya v enakem smislu na svoje poslance. Deputacija nemških učiteljev iz Ceškega, v kateri so bili zastopani deželni poslanci Lipka, Leger in vodja Pobl iz Smichova, je bila y zadevi ureditve učiteljskih plač v fietrtek 10. sušca na Dunaju. Po državnem poslancu Pachru je bila predstavljena ministra pouka in ministrskemu predsedniku. Baron Bienerth je izjavil deputaciji, da smatra zahtevo učiteljev, da se jih postavi na enak nivo z držarnimi uradniki od 11.—8. činovnega razreda, za popolnomaopravičenoindav tem smislu stori rad yse, kar bo le y njegovi moči. Zveza nemških poslancev iz Oeškega je sprejela deputacijo v ta namen sklicani plenarni seji, da bi slišala njene želje in informacije in je imela z njimi nekolikourni razgovor. Nemško-nacionalni poslanci so predlagali v zbornici izpremembo § 55. drž. šol. zak., kar je bilo odstopljeuo šolskemu odseku. Na njih bo zdaj ležeče, da ne pripuste, da stvar izgine pri odseku y prahu. Za referenta proračunskega odseka je bil izvoljen poslanee Stanžk. Deputacija Zreze sIot. učit., y kateri sta bila tajnik in toy Kirinčid iz Dalmacije t sredo dne 16. sušca, je prišla v zbornico, da bi opozorila poslanca Staneka na njegove besede, izgovorjene na manifestaciji v Brnu in ga prosila, da vloži v svoje poročilo tudi zahtevo učiteljstra glede enakosti z drž. uradniki zadnjih štirih razredov. Deputacija je govorila tudi z nekaterimi drugimi člani proračunskega in šolskega odseka, tako s poslancem Lisym, Ghocem, Maštalko, Valouškom in Drtino. Za gotovo se je obljubilo, da se ti poslanei za nas zavzamejo i v proračunskem odseku, v plenarni tseji; seveda niso mogli obljubiti z gotovostjo, da se tudi nam kaj ugodi. Poslanec Valoušek se je izrekel, da je pripravljen glasovati za našo ureditev, če bi prišlo do tega, da prevzame država 50 % žolskih troškov. Poslanec Lisy se priglasi k besedi pri proračunski debati t plenarni seji in se po možnosti zavzame za našo strar. Od danaŠDJe akcije si sicer ne obetamo končnega uspeha, vendar pa pogosta kapljica izdolbe tudi kamen. Danes smo si gotovi tega da se priznava na merodajnih mestih naše zahteve za dostojne in opravičene; odtod do izpolnitve je seveda še dolga pot, ali imarao opravičene nade, da nam jesen prinese lepše uspehe. Za informacije slor. deželnim učiteljskim organizacijam in okrajnim užiteljskim društvom pridajamo seznamek članov proračunskega ia Solskega odseka poslanske zbornice. Proračunski odsek : Adler, Battaglia, Baumgartner, Beer, Ohiari, Ohoc, Oonci, Diaroand, Ellenbogen, Fuchs Vikt., Glabinski, Gorski, Gruber Eud., Herzmansky, Kolischer, Korošec, Kotlaf, Kozlovrski, Kramaf, Malik, Marckhl, Maštalka, Mayer, Morsey, Neinec, Okunšvskyj, Onciul, Pacher, Pergelt, Pittoni, Ploj, Prochazka, Prokeš, Eolsberg, Eomanczuk, Schmied, Schraffl, Seitz, StanSk, Staniszewski, Stapinski, Steinwender, Sylwester, Šilinger, Šramek, Tomscbik, Tresic, Walcher, Wasilko, Wittek, Wolf, Žitnik. Šolski odsek: Avancini, Baechle, Bendel, Bernkopf, Geglinski, Daszynski, Dnistrianskyj, Drexel, Drtina, Gentili, German, Gessmann, Glockel, Grafenauer, Gruber Jos., Hajn, Hock, Hoffmann P., Holzhammer, Hribar, Hudec, Jaklič, Kadlčak, Kasper, Keraetter, Kolessa, Krennwallner, Lossl, Londzin, Mayr M., Metelka, Miklas, jVIorsey, Pernerstorfer, Petelenz, Primavesi, Eoller, Eolsberg, Schmid, Seitz, Simionovici, Spinčic, Stapinski, 8tarzynski, Tomaszewski, Tomašek, Valoušek, Velicb, Zahradnik, Zeiner, Žygulinski.