Gospodarske stvari. O metljiki ali lncerni. Ako reče človek, da še pri aas Be atoji z živiao dobro, to se pravi, da še ae dobomo iz aje toliko koristi, kolikor bi je lehko ali vsaj radi od BJe, težko, če mu kdo ugovarja. Tudi to je gotovo, da je gospodarju ljubša ži viaa, če je lepa, dovolj debela ia tedaj dobra ne samo za doaiačo rabo, arapak tudi za, prodajo. Ali drugo je, je-li pa aam mogoče, da si spravimo ia če jo imamo, da si ohraaimo tako živiBO ? Mi odgovorimo aa to, da aimamo more biti lehko aajlepše, toda bolje živiae, kakor se vidi semtertje po 8ejmovih, pa že lehko imamo. Treba pa je za lepo živino lepe snage ia dobre krme. Gospodar, ki ji ae skrbi za oboje, ai vreden, pa tudi aima lepe živiae. S skrbjo za saago pa že gre ia ai treba druga, kakor trdae volje ia pa pazljivosti pri goapodarji. Težje pa je s krmo, le-te si gospodar v čaaib ue more priakrbeti, aaj si ima še tako dobro voljo. Za to mu maajka v časili dovolj dobnh travaikov, v oasih pa aiu kljubuje vreme. Ce je zadaje, tedaj seveda ne more oa za to, toda če mu maajka travaikov, mora si pomoči, ako le hoče ter iaia dovolj polja. Kolikor Be potrebuje polja za žito ia drugo silje, ki mu daje živež ali še tudi kak goldiaar, toliko ga obrae leliko za krmo živiae in ae bode mu žal za to. Dobička mu bode iz tega obilo. Iz ene strani ae maajka mu več dobre krme za živiao, iz druge pa mu aareja le-ta bolji gaoj ia tega lehko apravi aa polje. Le to mu bode pa zatem veliko več rodilo. Kaj pa naj aeje za krmo živiae, to se ne more kar tako reči, da velja za vse kraje, veadar pa smemo toliko reči, da za rogato živino ae vzraste bolja krma na .jtplji, kakor so razae vrste detelje. Daes govorimo o metljiki ali lucerai. Leta je detelja, ki se priporoča najbolj za oae kraje, kjer je rada suša. Oaa preaaša še vročiao ia sušo, kakor je ae preaese aobeaa druga vrsta detelje. Raate pa tako aaglo ia tako obilo, da se kosi 4- ali 5krat aa leto. To se godi pa le v nje drugem, v tretjem letu. V prvem letu pa je celo nežna, rahla raatlina ia treba je z bjo s kraja lepo ravaati. Ce je le kje mogoče, izbere se za-BJo BJiva blizu doma, pret aa BJej bodi rahla, toda ne mokrotaa! V spomladi pa se aavozi aaajo ovčji gaoj precej aa debelo ia ta se podorje, čem globlje je mogoče. Kaj da raste pred metljiko, to zaleže aialo, da je le ajiva čiata ia Bitna pleveli. Ako pa je pleveli aa ajivi, k nialu zaduši mlado ali še tudi staršo metljiko. Izlasti še ji je piraica aa poti. Za metljiko aeje ae pa aajbolje grahoričaa zmee ia le-ta ae pokosi potem ter posuši aa ajivi v sea6. Rž ali ječmea pa ni posebuo za to, kajti ostaae predolgo aa ajivi iu ae puati mladi metljiki prostora, da ae vtrdi ia le ta toraj zaostaae v svoji rasti. Brž, ko je ta zmes v zemlji, povlači se ajiva ter povalja Za tem pa ae vseje ,,čez križ" metljika in sicer pride semeaa okoli :->0 kilo aa ea hektar. Sedaj še ae ajiva z aova malo povlari z brano. Predao potlej oaa zmes začae cveati, kaže jo pokoaiti iu če je vreme za to, aaj se posuši na fljivi v seao, če pa ni, naj se spravi zeleaa z ajive ter daje živiai v klajo. Dotlej je bila zmes metljiki varubiaja zoper mraz ia sušo ia oaa je še ai dušila, aedaj pa ima metljika prostora za to, da se lepo razvija ia vtrdi. Cez aekaj tedaov je zmes spet vzrastla, z njo pa tudi metljika, obe boste k malu za košajo. Tudi ta se posuši, da bode za seao. Ne kaže kositi zraeai za to, da Se polaga zeleaa živiaa, kajti taka koaaja godčva ae polagoma in ajiva nima enake metljike. Ia veadar čemo im^ti eaako ajivo in lepo metljiko na BJi. Po tej košnji raste sama metljika ia ie ji streže vreme posebao dobro, da raste ae za to, da se kosi, toda navadao ae ae godi tako ter ae apuati le še živiaa aa ajivo, da se pase po metljiki. Kedar pa je metljika le sredaje ali le male rasti, bode še bolje, če se ae pusti živiaa aa ajo. Metljika daje se lebko tudi koajem, veBdar pa ai ona za-aje, dokler še Bima cvetnih popkov ali glavie. Kedar ae da preraao konjpm, povzroči jira koliko. Ali prej mora se metljika pokoaiti, kakor razcvete ia že dobiva seme. Seme aamreč potrebuje veliko soka ia torej elabi koreaiae, tako pa bi bilo preliitro po Bietljiki sami. Spomladi ni treba potlej, da se tako polje gaoji, izlasti ue s hlevnim gaojem, ta je presočea ia^ omeakuži metljiko, Be pa da ji streže dobro. Ce raste kaj bolje vsled gaoja, to je le plevel. Kdor pa vse eno lioče gaojiti po par letih deteljišče, aaj stori to s pepelom, z mal cem ali tudi s kompostom. Tako si obdrži met ljika v polai svoji moči in 6e je sicer prat globoka. ostaae metljika tje do deset let. Kar ae' hvali semtertje, aaj se kosi metljika, čem moči, raao, tega ae potrjuje skušaja. Ako je suša ia se metljika kosi po goato, to ji škodi ia tako bc vrže veliko. V spomladi, ko je mokrota se dovolj vcedila, treba je metljičišče prevlačiti aem ter tje z braao ia to tako aiočao, da se cela ajiva vidi čraa. S tem se vkoača trava ia plevel, metljiki pa, ki ima globoko v prsti svoje koreaine, se odpre piatovina in torej veselo raste tje do jeaeBi, če jo tudi koaiš v tretje ali celo v četrto. Huda aovražaica metljiki je predenica ia ako je v Bjej, izpravi se le težko. Najhitreje še se izpravi, če se vlije '/4 kilo železaega vitrijola v vedro vode in se polije ta zmes hitro po košnji, če je vreme suho, aa mesta, po katerib je že predeaica. Metljika je izdatna ia pridela se je poprek 80 do 120 aovih ceatov na enem hektarji. Kedar je že koaec metljike, lebko se poseje za bjo, kar hoče, kajti metljika porabi le spodajo prst, zgorBJa pa ostaae rodovitaa. Sejmovi. Dne 14. aprila v Poličaflab ia v Zdolab. Dne 16. aprila pri M. Snežai, v Spielfelda ia v Središči. Dae 17. aprila v Kapelah. Dae 18. apr. v Sevaici ia v Imeaem (za sviflje.)