37
Ve l j k a  R u z i c k a  K e n f e l
INTERVENCIONIZMI POSREDNIKOV V  
ŠPANSKIH PREVODIH MLADINSKIH BESEDIL
Namen tega prispevka je pokazati, da je treba v akademskih krogih bolj spodbujati kri-
tične študije prevodov in priredb mladinske književnosti, objavljenih v Španiji. Manjše 
zanimanje znanstvenikov in kritikov zanje namreč spodbuja objavljanje pomanjkljivih in 
premalo premišljenih prevodnih besedil. To je predvsem posledica obrobnega statusa, ki 
ga v literarnem sistemu kot manj pomembno področje zaseda mladinska književnost. Ta je 
namreč namenjena občinstvu, ki je zaradi svoje starosti jezikovno-konceptualno izrazito 
omejeno, prav tako pa nima zadostnega sociokulturnega znanja, ki bi mu pomagalo v pro-
cesu dekodiranja besedila. 
The aim of the article is to show that critical studies of translations and adaptations of 
children’s literature, published in Spain, should be given more encouragement in academic 
circles. The lesser interest in this literature on the part of scientists and critics namely gives 
rise to the publishing of inadequate or not enough carefully selected translations. This 
is above all a consequence of the marginal status of children’s literature within literary 
system. Due to their young age consumers of children’s literature are linguistically and 
conceptually limited, also lacking sufficient sociocultural education that could help them 
in the process of text decoding.
Mladinsko literaturo skozi celotni ustvarjalni proces vodi odrasli posrednik, določa-
jo pa jo tudi pravila vzgoje, ki jih je prav tako določil odrasli. Stalna prisotnost od-
raslega posrednika ustvarja asimetrijo v komunikacijski strukturi med pošiljateljem 
(založnik, avtor, ilustrator, knjižničar, knjigotržec) in otroškim in/ali mladinskim 
sprejemnikom. Ta asimetrija je še bolj očitna v prevajalskem procesu. Naloga no-
vega posrednika – prevajalca pa tudi založnika – je, da besedilo preoblikuje tako, 
da ga bo sprejemniku kar najbolj ustrezno približal v njegovem jeziku.
To prilagajanje besedila določeni vrsti občinstva vodi k uporabi različnih preva-
jalskih strategij, ki bodo po presoji posrednikov temu občinstvu zagotovile njemu 
dostopno in primerno besedilo. 
Na odločitev o tem, katero strategijo bo posrednik uporabil, vpliva sama otroko-
va narava in njegova omejena recepcijska zmožnost, pa tudi družbeno-zgodovinski 
kontekst ciljne kulture, v katerem lahko odločitve posrednika pogojujejo tudi ne-
katere politične silnice. V Španiji, v dvojezičnih avtonomnih skupnostih – Galiciji, 
Kataloniji in Baskiji – lokalne oblasti ponujajo znatne subvencije za izdajanje knjig 
38
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
– vključno s prevodi – v avtohtonih jezikih, jezikih avtonomnih skupnosti, da bi s 
tem okrepili rabo teh jezikov. 
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so manjšinski jeziki v Španiji v avto-
nomnih skupnostih pridobili status uradnih jezikov in se začeli uporabljati tudi v 
šolah, je imelo prevajanje mladinske književnosti temeljno vlogo pri zagotavljanju 
potrebnega gradiva in virov za spodbujanje uporabe šibkejšega in ogroženega je-
zika. Prvič, ker je prevajanje hitrejše od ustvarjanja novih besedil. Drugič, ker je 
produkcija cenejša, saj pogosto nastaja prek premostitvene različice, prevoda, ki že 
obstaja v španščini. Danes se je ta praksa prevajanja iz španščine precej zmanjšala, 
vendar se še vedno ohranja ravno zaradi nižjih produkcijskih stroškov.
Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov lahko govorimo o dveh vrstah posredniške-
ga intervencionizma. Prva vrsta intervencionizma je nenamerna in nastane zaradi 
prevajalčevih napak, urednikove površnosti ali posrednikovega nezadostnega po-
znavanja izvirne kulture. Večino teh primerov bi bilo mogoče odpraviti s popravki 
v poznejših ponatisih, vendar se to žal dogaja le redko. V prevodu romana Jim Knof 
in strojevodja Luka1 (Jim Knopf und der Lokomotivführer, 1960, sl. prevod je iz 
leta 1996) Michaela Endeja manjka celoten zadnji odstavek, v katerem je razkrito 
pravo poreklo glavnega junaka. Kljub temu da je v naslednjih ponatisih na notranji 
strani zavihka navedeno, da gre za »povsem popravljen ponatis«, ta napaka ostaja 
(Ruzicka 2008: 379).
Medbesedilnost je v nemški mladinski književnosti zelo pogosta, vendar so re-
šitve, ki jih včasih ponujajo prevajalci, nezadovoljive in ustvarjajo zmedo. V španski 
različici dela Christine Nöstlinger Wir pfeiffen auf den Gurkenkönig (v izvirniku je 
delo izšlo 1972; v španščini pod naslovom Me importa un comino el rey pepino leta 
1984; v slovenščini z naslovom Požvižgamo se na kumaričnega kralja pa leta 1994), 
kjer se besedilo nanaša na zgodbo Die Bremer Stadtmusikanten (v kateri osel na 
svojih plečih nosi psa, mačko in petelina), prevajalec ponuja rešitev, ki nikakor ni 
točna: doda Bremensko občinsko godbo, ki ne le da ne odraža avtorjevega sporočila 
(mati se ne pretvarja, da je družinski osel), temveč s svojim ničnim pomenom celo 
povsem zmede bralca (Fischer 2002):
Izvirnik Christine Nöstlinger Wir pfeiffen auf den Gurkenkönig (1972)
Aber die Mama hat erklärt, dass der Nik ja auf ihrem Schoß sitzen muss und dass sie etwas 
dagegen hat, wenn da auch noch der Gurkinger draufsitzt, weil sie nicht der unterste Teil von 
den Bremer Stadtmusikanten ist.(30)
Španski prevod, Me importa un comino el rey pepino (1984)
Pero mamá declaró que Nik tenía que ir sentado encima de ella y que ella sí ponía reparos 
a que encima de Nik fuera el rey pepino, porque ella no estaba dispuesta a cargar hasta con 
la Banda Municipal de Bremen. (33).2
 1 Če je besedilo prevedeno v slovenščino, najprej navajam slovenski naslov, ki ga povzemam po 
Cobissu. V oklepaju nato sledi naslov nemškega izvirnika in morebitnega naslova v španščini. 
Pojasnila k prevodu naslova navajam v sprotnih opombah. (op. prev.)
 2 »Toda mama je izjavila, da mora Nik sedeti na njej in da je proti temu, da je kralj kumaric na 
Niku, saj ni bila pripravljena nositi še vsega bremenskega občinskega orkestra.« (33). Prevod v 
slovenščino je pripravljen po prevodu v španščino (op. prev.)
39
Veljka Ruzicka Kenfel, Intervencionizmi posrednikov v španskih prevodih mladinskih besedil
Nasprotno se zdi rešitev, predstavljena v katalonski različici, natančnejša in sklad-
nejša: 
Cop d’escombra al Rei Cogombra (1992), kjer pravi, da ona ni
»… l’ase que aguantava els altres ‘animals músics’.« (31).3
Besedilna nedoslednost je ena pogostejših napak, ki jih v prevajalskem procesu 
zagrešijo posredniki. Delo Ericha Kästnerja Dvojčici (Das doppelte Lottchen, zna-
na je tudi filmska priredba s španskim naslovom Tú a Boston y yo a California) 
pripoveduje o dvojčicah Lotte in Luise:
Das doppelte Lottchen (1949)
»Und weil Mutti Luiselotte heißt, haben sie das eine Kind Luise und das andere Lotte ge-
tauft.« (39)
Čeprav je naslov španske različice Las dos Carlotas,4 se to ime v prevedenem be-
sedilu uporabi le dvakrat in je v besedilu brez vsakršne utemeljitve nadomeščeno 
z imeni Luisa, Lotte in Lottchen:
Las dos Carlotas (1989)
»Entonces tuvieron dos niñas, y como mamá se llama Luisa Carlota, bautizaron a una de 
ellas con el nombre Luisa y a la otra con el de Carlota.« (37)
»Bueno, ¿quién de las dos es Luisa Palffy y quién Lotte Körner? – ¡Eso no vamos a decirlo 
nosotras! – advierte una de las Carlotas mientras le guiña un ojo a la otra Carlota«. (37)
»Luiselotte, tú has hecho de una dócil criatura una ama de casa …« (90)5
Tudi lik matere ima v španskem prevodu dve različni imeni: Louise Charlotte in 
Louiselotte. Ta raznovrstnost in neskladje med imeni zmede sprejemnika ciljnega 
besedila.
Nenamerne napake in zdrsi so v prevodih del za otroke bolj očitni kot v be-
sedilih za mlade bralce, kar je najverjetneje mogoče pripisati dvema razlogoma: 
neza dostnemu upoštevanju domnevno omejene recepcijske sposobnosti mlajšega 
bralca, pa tudi težavam pri iskanju ustreznikov za otroške elemente izvorne kulture, 
kot so igre, sleng in lokalizmi (Ruzicka 2011):
V knjigi Liebe Susi, lieber Paul Christine Nöstlinger se prepletata dve otroški 
igri. V prevodu sta obe igri predstavljeni skupaj, kot da gre za eno samo igro, kar 
otroškega bralca zmede, saj je povsem nemogoče igrati obe igri hkrati. Ena namreč 
 3 »… ni bila osel, ki bi prenašal druge ‘glasbene živali’.«
 4 Obe Carloti (op. prev.)
 5 »Potem sta se jima rodili dve deklici, in ker je bilo njuni materi ime Luisa Carlota, sta eno 
krstili za Luiso, drugo pa za Carloto.« (37)
  »Katera od teh obeh je Luisa Palffy in katera Lotte Körner?« »Tega vam pa midve že ne bova 
povedali!« odvrne ena od Carlot in pomežikne drugi Carloti.« (37)
  »Louiselotte, iz ubogljivega otroka si ustvarila gospodinjo …« (90)
40
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
terja, da skačemo v vreči, druga pa, da na žlici, ki jo držimo v ustih, nosimo surovo 
jajce, ne da bi to padlo na tla.
Drugo vrsto intervencionizmov pa predstavljajo namerni intervencionizmi posre-
dnikov, ki pomenijo manipulacijo izvirnih besedil pri njihovem prenosu v ciljno 
kulturo in s tem vplivanje na sprejemnika prevedenega besedila. 
Ker gre za besedila, namenjena občinstvu, ki se šele razvija, posredniki pogo-
sto posvečajo veliko pozornosti vrsti ponujenih besedil. Teme, ki v izvorni kulturi 
veljajo za povsem običajne in sprejemljive, lahko v ciljni kulturi postanejo tabu. 
V strahu, da bo javnost ta besedila zavrnila, se posrednik zateče k cenzuri, da bi 
ublažil vidike, kot so homoseksualnost, smrt, nasilje ali pretirano vulgaren jezik, 
ki bi bili po njegovem mnenju lahko nevarni za ciljnega bralca.
Medtem ko so bile v nemški mladinski književnosti navedene teme povsem 
samoumevno obravnavane že v osemdesetih letih 20. stoletja, so se v Španiji začele 
pojavljati šele ob koncu 20. stoletja, zaradi česar so bili prevodi podvrženi veliko 
strožji cenzuri: bodisi besedila s takšno tematiko sploh niso bila prevedena bodisi 
so bili škodljivi vidiki iz prevodov izločeni. 
Priljubljena dela, kot so Der Neuanfang (2004) Petra Conrada, Verknallt in 
Camilla! (2004) in Luna und Martje (2005) Mirjam Müntefering, ki govorijo o 
procesu razkrivanja homoseksualnosti glavnega junaka, procesu samosprejemanja 
in njegovih težavah pri vključevanju v družbo, v Španiji sploh niso bila prevedena, 
najverjetneje zaradi strahu pred tem, da bi jih v šolah zavrnili. Potem pa so tu še 
prevodi, ki so doživeli mlačen odziv ali pa so bili negativno ocenjeni, na primer 
Sandra ljubi Meike (s španskim naslovom Sandra ama a Mieke) avtorice Marliese 
Arold (Salamanca, Lóguez, 1997) ali Normal, diferente6 avtorice Kristine Dunker 
(Vigo, Galaxia, 1999).
Medtem ko je v nemški mladinski književnosti obstoj homoseksualnega 
protagonista že nekaj povsem običajnega in njegova spolna izbira več ne pome-
ni posebne težave, ki bi jo bilo treba premagati, da bi ga družba sprejela, je v 
španski mladinski književnosti to še vedno tema, ki se obravnava z nekakšno 
plahostjo. Če je določena tematika obravnavana le z vidika njenega premagovanja 
in samopotrditve, to običajno pomeni pomanjkanje zanimanja za literaturo, ki jo 
tematizira: »Če se zgodba pretirano osredotoča na sporočilo, ki ga želi posredo-
vati, to lahko pomeni nevarnost zanemarjanja literarnih vidikov pripovedi, kar 
pa posledično zmanjšuje estetsko vrednost besede in podobe, ki jo spremlja.« 
(Cedeira in Cencerrada 2006: 94).
V primerih, ko je delo prevedeno, a po mnenju odraslega posrednika vsebu-
je domnevno škodljive elemente, se le-te skuša omiliti, da bi bilo delo v ciljni 
kulturi sprejemljivo. Očiten primer je prevod knjige Christine Nöstlinger Olfi 
Obermeier und der Ödipus (1984) (španski prevod je izšel pod naslovom Olfi y 
el Edipo, 1987). Da bralci v ciljni kulturi besedila ne bi zavrnili, se je prevajalec 
izognil neposrednim omembam anoreksije in poimenovanje »Nur ein Verdacht 
auf Magersucht!« (str. 66) (v dobesednem prevodu »domnevno anoreksičarko«) 
preprosto spremenil v »suhico« (str. 65). Nevtraliziral je tudi izraz »die gehen 
 6 Običajno, drugačno (op. prev.)
41
Veljka Ruzicka Kenfel, Intervencionizmi posrednikov v španskih prevodih mladinskih besedil
nämlich – laut Oma – auf den Strich«. (str. 52), ki neposredno meri na prostitucijo 
(dobesedno »se prostituirajo«), in ga v španski različici nadomestil z nevtralnim 
in pomensko razpršenim ekvivalentom v besedni zvezi »se pasan de la raya« 
(»gredo čez mejo«, str. 52), s katero se izgubijo vse vulgarne insinuacije izvirnika 
(Marcelo 2002: 97–109).
Tudi smrt je v španski mladinski književnosti še vedno tabu in prevodi, ki o 
tem govorijo, so še vedno redki. Smrt ima v nemški književnosti dolgo literarno 
tradicijo. Nemški otroci so se s smrtjo seznanjali v zgodbah z verskim ali didak-
tično-moralizirajočim ozadjem ali s prebiranjem pravljic in ljudskih pripovedk, v 
katerih smrt simbolizira izginotje in uničenje zla (Lorenzo in Ruzicka 2016).
V zadnjih treh desetletjih 20. stoletja se je povečalo zanimanje za problemske 
teme iz vsakdanjega življenja otrok in mladostnikov. Nastajajo literarni liki, s kate-
rimi se bralec zlahka poistoveti: »ausgehend von der Einsicht, daß Kinder nicht in 
einem Vakuum leben, bemühte man sich gleichzeitig, bestehende Tabus abzubauen 
und gewissermaßen das nachzuholen, was Eltern und Erzieher versäumt hatten« 
(Spiecker-Verscharen 1982: 56). Smrt je ena od ponavljajočih se tem, vendar ni 
predstavljena le s tragičnim koncem, temveč kot dejstvo, ki spodbuja razmislek o 
smislu obstoja.
V Španiji so prevode nemške književnosti, ki obravnavajo smrt, začeli objavljati 
po koncu prvega desetletja 21. stoletja. Vendar pa ti prevodi pogosto ne odražajo 
neposrednosti izvirnika in v njih se praviloma skuša ublažiti vtis, ki bi ga bralcu 
lahko vtisnilo besedilo.
Eno najbolj znanih del Gudrun Pausewang, Oblak (Die Wolke, 1987), obravnava 
posledice jedrske nesreče v Černobilu. Ilustracije, ki spremljajo besedilo (ljudje brez 
las, reaktorski propeler), še povečujejo neposrednost pripovedi. V španski različici 
(La nube, 2006), ki je izšla brez ilustracij, ta učinek popolnoma izgine. Iz prevoda 
je izvzet tudi novinarski citat, ki začenja delo in vsebuje podobo osebe, iznakažene 
zaradi posledic katastrofe. Očitno je, da je španski posrednik s tem želel zmanjšati 
okrutnost besedila in ublažiti čustveni vpliv na sprejemnika ciljnega besedila. 
Tudi ilustracije so pri prevodih mladinskih besedil pogosto spremenjene. V 
večini primerov je razlog za to posrednikova želja, da bi izpostavil ilustratorja iz 
svoje kulture. Rezultat je lahko povsem drugačno delo, ki včasih še bolje prenese 
sporočilo besedila kot ilustracija izvirnika. Birgit (Gudrun Mebs, 1982) tematizira 
bolezen in smrt glavne junakinje. To počne s spominjanjem Birgitine sestre na nju-
no življenje pred njeno smrtjo. Spomine ponazarjajo tudi ilustracije podrobnosti, 
ki so jima bile skupne. Ilustracije španske ilustratorke Beatriz Martín, s katerimi 
je opremljen španski prevod (Birgit, 1982), pa prikazujejo tudi Birgitino telesno 
propadanje vse do njene smrti. A že na začetku nam predstavijo dekletov obraz, 
ki ga prekrivajo modri cvetni lističi. Njihovo število se skozi pripoved povečuje, 
obraz pa vse bolj bledi. Namesto njega na koncu ostanejo le še cvetni lističi, ki 
simbolizirajo smrt.
Intervencionizmi, ki so posledica jezikovne politike, so zelo očitni v dvojezičnih 
avtonomnih skupnostih Galicije, Katalonije in Baskije, kjer soobstajata dva uradna 
jezika: španščina, ki je močnejši jezik, in avtohtoni, šibkejši jezik. Da bi okrepile 
šibkejši jezik, avtonomne vlade izvajajo jezikovne politike, ki dajejo prednost av-
tohtonemu jeziku.
Najpogostejše spremembe v tem kontekstu so vnašanje elementov ciljne kul-
ture in jezika v prevod. Gre predvsem za prilagoditve tradicionalnim kulturnim 
42
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
referencam (hrana, pijača, krajevna imena, igre, prazniki) ali razširitve v obliki 
verzov, pregovorov, pesmi in ilustracij (Ruzicka 2002):
Wilhelm Busch, Cipek in Capek7 (Max und Moritz, 1865; slovenski prevod je iz 
leta 1929):
Jeder weiss, was so ein Mai = 
Käfer für ein Vogel sei (32).
V galicijski različici z naslovom Max e Moritz (2001) je dodan verz, ki se nanaša 
na svetega Janeza in kresno noč, eno najbolj priljubljenih praznovanj v Galiciji, ki 
se praznuje meseca junija (ta se zato imenuje tudi mesec svetega Janeza, mes de 
San Xoán):
Á tardiña, por San Xoán, 
Voa un becho moi cornán, 
évos un escaravello 
de carácter moi besbello.8 (36) 
Španska različica (Max in Moritz, 1990) prinaša le dobesedni prevod:
Entre las hierbas y el tallo, 
escarabajos de mayo.9 (39)
V istem delu Busch omenja »Sauerkohle«:
Dass sie von dem Sauerkohle 
Eine Portion sich hole (15). 
V španskem prevodu je bilo »kislo zelje« nadomeščeno s tujko:
La viuda sale a buscar 
chucrut para acompañar10 (19)
Galicijski prevajalec pa se je odločil za lokalno zelenjavo:
Vai oufana co cazolo 
á procura de repolo11 (17).
V delu Babica v jablani (Die Omama im Apfelbaum, 1965; slovenski prevod je 
iz leta 1973) Mire Lobe glavni liki vadijo črkovanje. Galicijska različica se od 
španske razlikuje po tem, da uporabi tudi črko »x«, kar je posebnost tega avtoh-
tonega jezika:
 7 Slovenski prevod je doživel kar nekaj ponatisov, novih izdaj in priredb: Picko in Packo (prev. 
Svetlana Makarovič, 1980), Jošt in Jaka (radijska igra, prev. Ervin Fritz, 1993). Op. prev.
 8 »Zvečer na kresno noč / prileti zelo vznemirjen hrošč, / bil je to hrošč / dobrega značaja.« (op. 
prev.)
 9 Med travami in steblom, majski hrošči. (op. prev.)
 10 Vdova odide ven po kislo zelje. (op. prev).
 11 Vdova odide s posodo in jo napolni s sladkim zeljem. (opr. prev).
43
Veljka Ruzicka Kenfel, Intervencionizmi posrednikov v španskih prevodih mladinskih besedil
nemščina (1965)
Aber nach dem langen »o« 
kam das lange »a« an die 
Reihe.
»Es sprach der Aal
im Futteral:
Der Saal ist kahl.
Zum letzten Mal
grüß ich im Tal
den Pfahl aus Stahl« 
(…)
»Das »a« ist Andi eine Qual,
ob lang, ob kurz, ist ihm 
egal.«
(…) Das »u« ließen sie fürs 
nächste Mal. (34/35)
španščina (2001)12
Pero entonces le tocó el turno 
a la gui:
Dijo la anguila: »En seguida
saludaré al siguiente y, 
obstinada, 
seguiré con mi guiso para 
quien 
quiera tocar la guitarra«.
(…)
A mi Andi, la ortografía
le da pena y no alegría.
(…) Él sabía de sobra que 
había una b, que tiene no 
pocos misterios y complica-
ciones … Pero, por suerte, la 
dejaron para otro día. (37)
galicijščina (1990)13
Pero despois do b chegou o x:
Así falou unha anguía:
»a xente xanta nas festas
xamón con queixo e 
xoubiñas«.
(…)
As letras son un inferno
e a Andi dalle o mesmo.
(…) Os acentos deixáronos 
para a seguinte ocasión. (38) 
Začetni, preliminarni intervencionizmi so v mladinski književnosti zelo pogosti. 
Gre za odločitve posrednikov, da izvirno besedilo v celoti prilagodijo določeni 
vrsti sprejemnika. Zgodba in liki izvornega izdelka so običajno ohranjeni, vendar 
prilagojeni vsebini in sporočilu, ki nimata nič skupnega z razmišljanjem prvotnega 
avtorja. To vrsto intervencionizma srečamo pri predelavah literarnih klasikov, saj 
tako v ciljni kulturi postanejo privlačnejši celo do te mere, da jih bralci poznajo le 
še v takšni različici. V številnih španskih priredbah romana Heidi (1880) Johanne 
Spyri je glavna junakinja sladka, prijazna in ljubeča sirota, ki se v mestu ne znaj-
de najbolje. Tako povsem zvodeni glavni zaplet izvirnika, ki kapitalistični sistem 
okrivi za osiromašenje podeželja in narekuje industrializacijo mesta kot znamenje 
bolne civilizacije. Tako rekoč vse španske različice Heidi so uvrščene med otroške 
knjige, ki zagovarjajo človeške vrednote in ljubezen do narave.
Momo Michaela Endeja je še eno od klasičnih besedil, ki je bilo predmet ne-
skončnih manipulacij. Posebno pozornost si zasluži besedilo z naslovom Momo 
ali Čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas in o otroku, ki ga je ljudem vrnil (s 
španskim naslovom Momo, una aventura a contrarreloj, 2002; slovenski prevod je 
izšel 1978, 1987 in 2012), ilustrirana zgodba o zasledovanju, v kateri Momo pomaga 
ujeti zlobne sive može. V tej se povsem izgubijo vse aluzije na nemško romantiko, 
 12 Nato je prišla na vrsto izgovarjava kombinacije črk »gui«: / Jegulja (v španskem prevodu an-
guilla) je rekla: »Takoj (v španskem prevodu seguida) bom pozdravila naslednjo (v španskem 
prevodu siguiente). In trmasto bom vztrajala v svoji enolončnici (v španskem prevodu guiso), 
ki je namenjena tistemu, ki želi igrati kitaro (v španskem prevodu guitarra).« (…) Mene, Andi, 
pravopisje navdihuje z žalostjo, ne pa z veseljem. (…) Dobro se je zavedal, da obstaja črka »b«, 
ki povzroča precej čudenja in težav … A na srečo so jo pustili za naslednji dan. (37) Dopisi 
španskih besed in podebelitve so prevajalkini.
 13 Za črko »b« je prišla na vrsto črka »x«: Jegulja je rekla: »Ljudje (v galicijskem prevodu xente) 
na zabavah jedo (v galicijščini xanta) pršut (v galicijščini xamón) s sirom (v galicijščini queixo) 
in sardele (v galicijščini xoubiñas).« (…) Črke so pravi pekel in Andiju je zanje povsem vseeno.
(…) Naslednji dan pa bodo obravnavali naglase. (38) Dopisi besed v galicijščini in podebelitve 
so prevajalkini.
44
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
na otroka kot nosilca resničnih življenjskih vrednot, kot so svoboda, čustva, čistost 
(Ruzicka 2010).
Namerni intervencionizmi posrednikov so privedli tudi do nastanka knjig, ki 
izhajajo iz filmskih priredb mladinskih besedil. Končni izdelek, običajno slikanica, 
ki nastane po avdiovizualni priredbi klasičnega dela, z izvirnikom nima pravzaprav 
nič več skupnega. Gre za psevdoliterarni izdelek, ki je popolna poenostavitev pr-
votnega dela, saj temelji na povzemanju avdiovizualne priredbe in je zaskrbljujoče 
literarnoestetske kakovosti. Disney je eden največjih promotorjev tovrstne literatu-
re. Njegove filmske različice del o Pocahontas, Bambiju in Levjem kralju so znane 
po vsem svetu, le malo pa je znanega o izvirnih delih, na katerih ti avdiovizualni 
izdelki temeljijo. V primeru filma o Bambiju (Felix Salten, 1923) je manipulacija 
tolikšna, da v Disneyjevi različici iz leta 1942 lik prvotnega glavnega lika, srne 
iz evropskih gozdov, sploh ni več ohranjen, temveč nadomeščen z ameriško srno. 
Prvotni zaplet – filozofsko razmišljanje o življenju in ljudeh – pa je spremenjen v 
preprosto, s čustvi nabito ljubezensko zgodbo. 
Tovrstna literatura bi ciljnim bralcem lahko koristila, če bi jim avdiovizualni 
medij s ponujeno slikanico predstavljal samo most do klasičnega besedila. Vendar 
se je izkazalo, da so otroci popolnoma zadovoljni z avdiovizualnimi izdelki, ki so 
lažje razumljivi in ne terjajo pretiranega miselnega napora. 
Menimo, da bi kritične študije o tovrstnem intervencionizmu posrednikov 
lahko pripomogle k boljši izbiri besedil, njihovi odgovornejši obravnavi, predvsem 
pa spoštljivejšemu odnosu do sprejemnika, ki je v času zorenja zelo dovzeten za 
avdiovizualno ponudbo. 
Sklep
Namen naše študije je bil osvetliti trende v prevajanju mladinske književnosti v 
večkulturni in večjezični Španiji ter poudariti pomen kritike na področju literarnega 
prevajanja. Prevodne analize in študije lahko posrednikom pomagajo, da pri pripravi 
prevodov več pozornosti namenijo svoji vlogi kulturnih posrednikov iz okolja, ki 
je drugačno od sprejemnikovega. Z raziskavami intervencionizmov si prizadevamo 
za določitev ocenjevalnih parametrov, ki bi nam pomagali pri presoji, »v kolikšni 
meri je prevajalčeva intervencija nujna ali še sprejemljiva, od katere točke naprej pa 
postane manipulacija, v slabšalnem in pejorativnem smislu« (Lorenzo 2003: 348). 
Literatura
L. Cedeira Serantes in L. M. Cencerrada Malmierca, 2006: La visibilidad de lesbianas 
y gays en la literatura infantil y juvenil editada en España, Educación y Biblioteca, 152.
Martin Fischer, 2002: Peter Härtling auf Katalanisch. V: Ruzicka, V. Kulturelle Regionali-
sierung in Spanien und literarische Übersetzung. Studien zur Rezeption deutschsprachiger 
Kinder- und Jugendliteratur in den zweisprachigen autonomen Regionen Katalonien, Gali-
cien und Baskenland, Editorial: Peter Lang, Frankfurt a. M., 129–143.
Lourdes Lorenzo, 2003: Traductores intrépidos: Intervencionismo de los mediadores en las 
traducciones del género infantil y juvenil. V: Pascua, I. et al. (ur.). Actas del I Congreso 
45
Veljka Ruzicka Kenfel, Intervencionizmi posrednikov v španskih prevodih mladinskih besedil
Internacional Traducción y Literatura Infantil. Las Palmas de Gran Canaria: Universidad 
de Las Palmas, 341–450.
Lourdes Lorenzo, 2014: Paternalismo traductor en las traducciones del género infantil y 
juvenil. Trans. Revista de traductología, 18, 35–48
Lourdes Lorenzo in Veljka Ruzicka, 2016: Review about the topic of death in literature and 
cinema for children and young people and a preliminary study of the fluxes of translation. V: 
Roig, B. A./Oittinen Riitta A Grey Background in Children’s Literature: Death, Shipwreck, 
War, and disasters, Editorial: Iudicium, München, 21–41.
Gisela Marcelo, 2002: Verschiedene Arten von Domestizierung bei den Übersetzungen von 
Büchern von Christine Nöstlinger ins Spanische. V: Kulturelle Regionalisierung in Spanien 
und literarische Übersetzung. Studien zur Rezeption deutschsprachiger Kinder- und Jugend-
literatur in den zweisprachigen autonomen Regionen Katalonien, Galicien und Baskenland, 
Editorial: Peter Lang, Frankfurt a. M., 97–109.
Veljka Ruzicka, 2002: Kulturelle Regionalisierung in Spanien und literarische Übersetzung. 
Studien zur Rezeption deutschsprachiger Kinder- und Jugendliteratur in den zweispra-
chigen autonomen Regionen Katalonien, Galicien und Baskenland, Editorial: Peter Lang, 
Frankfurt a. M.
Veljka Ruzicka, 2005: Mira Lobes Kinderbücher in spanischer und galicischer Übersetzung. 
V: Heidi Lexe und Ernst Seibert (ur.) Mira Lobe … in aller Kinderwelt, Editorial: Edition 
Praesens, Viena, 213–227
Veljka Ruzicka, 2008: Estrategias de traducción en el ámbito de la literatura infantil y juve-
nil (LIJ) alemana en el marco de la comunicación intercultural: transmisión de una cultura 
diferente. V: Georg Pichler (koordinator) Germanistik und Deutschunterricht in Spanien, 
Editorial: Hueber, Madrid, 375–387. 
Veljka Ruzicka, 2009: De Periferia a Periferia: Austriacismos en la literatura infantil y 
juvenil alemana y su traducción a las lenguas oficiales en España. V: Carlos Buján López / 
María José Domínguez Vázquez (ur.) Centros y periferias en España y Austria: perspectivas 
lingüísticas y traductológicas. Editorial: Peter Lang, Frankfurt a. M., 167–180.
Veljka Ruzicka, 2010: Momo, novela cuento de hadas versus Momo. El libro de la película. 
V: Carmen Becerra / Ana Fernández Mosquera Literatura infantil y juvenil: De la palabra 
a la imagen, Editorial: Peter Lang, Frankfurt a.M., 81–95.
Veljka Ruzicka, 2011: Reflexión sobre los problemas planteados en la traducción ante la 
diversidad cultural. V: Arroita, I., Olaziregi, M. J., Zubizarreta, I. El libro infantil y juvenil 
desde la diversidad cultural, Ed. Erein Argitaletxea, Donostia-San Sebastián, 51–75.
I. Spiecker-Verscharen, 1982: Kindheit und Tod. Die Konfrontation mit dem Tod in der 
modernen Kinderliteratur. Frankfurt/Main: Haag und Herchen.
Prevedla Barbara Pregelj