Izhaja vsako soboto in velja: vse leto .........K 10'— pol leta.......... 5'— četrt leta..........2'50 Inserati: Petit-vrsta 1 krat stane 20 vinarjev. = Pri večkratni inserciji po dogovoru. = Uredništvo sprejema le frankirane rokopise ter jih ne vrača. Uredništvo je v Ljubljani, Knaflove ulice 5, I. nadstr., upravništvo pa ravnotam spodaj, Politično -satirični tednik. Posamezna številka 20 vin. Iz Suže v mlako. Rak reakcijonarstva: Ti slepi črni mački mislijo, da vlečejo oni mene, vlačim jih pa le jaz — iz luže v mlako. Pobožnjaškim dušam. Prebrumni naši so Slovenci, v pobožnosti so pač prvenci. Na Brezje trumoma capljajo z velikim križem in z banderci, ves teden praznike imajo takrat. Ti pregoreči verci obslinijo božja pota vsa, kar jih premorejo Koroška, Primorska, Kranjska, Štajerska. Za križem gre postava moška in glasno kroži litanije, a čeda, ki se zadaj vije, odpeva ji še bolj na glas, da vsem je res prav kratek čas; ženice, ki so zaostale in pa device, ki so pale, v najzadnjem tropiču tačas pa rožni venec ropotajo in vse molitve, ki jih znajo. S seboj vsi cekarje neso, da v njih odpustkov nabero ter jih sorodnikom neso, ki niso toli srečni bili, da svoje bi pete brusili po božjih potih z romarji ter tamkaj v pušice spuščali, kar z žulji pridobili si, kar so doma si pristradali! Ponižne prošnje in želje v cerkvah iz prsi jim puhte, ob tem pa menda prav srčno in vdano prosijo še to, da Bog jih z Nemci korobačil še huje bi in k tlom jih tlačil, da preje v raj se presele, in zemljo Nemcem zapuste, Čudaki taki psihološki, kako ste vendar vi otroški! Doma na trebuh se vrzite in farje za pomoč prosite! Ti vam pomagajo s sveta v ljubezni svoji preveliki prej nego božja pota vsa ter njih svetnice in svetniki! Gorenjski. V pasjih dneh. Ministrski predsednik baron Beck je izdal svojim resortnim ministrom imenitno naredbo. Z njo namerava odpraviti kronične bolezni avstrijske uprave. Da pa bo mogel on ali njegov naslednik drugo leto v pasjih dneh, v času politične suše, zopet razveseliti svet z enakimi naredbami, ostane večinoma vse tako, kakor je bilo. Prve politične instance se tudi vprihodnje ne bodo dosti menile za stranke in njih vloge ali pa jih bodo reševale s previdno polžjo počasnostjo. Javni organi bodo s strankami občevali z neprisiljeno aroganco brez ozira na narodnost, vero in osebno veljavo. Uradniki bodo posvečevali postranskim stvarem in malenkostim še vedno svojo največjo pozornost in se ravnali natanko po dolgočasnih vzorcih. Slovanski uradniki, politični mrliči, se bodo morali kakor prej strogo zdrževati vsakega na- rodnega nastopa, nemški uradniki pa bodo še dalje smelo agitirali, provocirali, demonstrirali, hujskali in hajlali ter jahali paradno kljuse državne avtoritete. Pritožba. Pritožujem se deželnemu odboru, posebno pa gospodu Povšetu, (ki najbolje pozna težnje našega govejega zaroda), proti svojemu klerikalnemu gospodarju, ki ne pusti k meni ljubeznivih krav liberalnih posestnikov. Vnet sem za svobodno ljubezen. Zakaj mi jo hočejo kratiti? Enaka pravica vsem kravam! Matenjavas, 28. julija 1906. Kravoljub, klerikalnega kmeta bik. 0 Iz kluba modrijanov. Krmavželj: Cele tri mesece je madžarsko-kamarilska kokla valila novo hrvaško vlado. Že smo se bali, da so podložena tri jajca klopotci, sedaj pa je kokla tožno zakokodajskala, ker se je ustrašila svojih lastnih mladih. Namesto slabotnih piščet so namreč prodrli lupino trije čili sokoliči, ki so takoj kokli zrasli čez glavo, jo zapustili ter šli med svoj svobodni rod. Dr. Franka se je lotila božjast. Podrepnik: Res, dogodil seje evropski čudež. Navadno nam kamarila podlaga le kukavičja jajca. Svobodoljubnim hrvaškim politikom bo treba pazno čuvati svoje tri sokole, da jim v Budapešti ali na Dunaju ne pristrižejo peroti. Petoliznik: Pretekli teden je bil sploh poln čudežev. Na shodu Slovencev v Celovcu je padla monsignoru Podgorcu mrena z oči, in postal je iz klerikalnega Savla slovenski Pavel ter naperil sulico proti dr. Šusteršiču. Krmavželj: Ko bi se hotel le še na Štajerskem zgoditi tak čudež, potem pa bo gostilničar Dachs zapel na III. katoliškem shodu z napojenimi pevci „Miserere" v cis molu. Podrepnik: Na Ruskem se letos pač ne more govoriti o „mrtvi sezoni". Petoliznik: Še nasprotno. Nobeno poletje še ni bilo toliko mrtvih na Ruskem, kakor sedaj ob razpustu dume. Ne umirajo pa samo policijski načelniki in voditelji revolucije, temveč tudi svobodni časopisi. Vsi pa vzdihujejo: Miklavže, morituri ti salutirajo in kondolirajo. Krmavželj: V zadnji konferenci s češkimi voditelji je obljubil baron Beck, da bo vlada regulirala Vltavo, ki je pri Pragi tako zasuta s peskom, da se vlada boji, da bi novodoben Janez Nepomuk niti ne mogel utoniti, temveč bi le malo premočen prikobacal na suho. Podrepnik: Jaz pa vem za najnovejšo tajnost. Dne 18. avgusta bodo novi ministri imenovani za tajne svetnike. To je bilo pričakovati, ker politik, ki postane minister, mora biti za svojo narodnost tajna zagonetka. Izjeme so le nemški ministri. Evropski mir v nevarnosti. Goluchovvski: Gospod referent, kako se ima reč v Italiji? Diplomatski poročevalec: Jako kritično ! Nemčija je . . . Goluchowski: To vem sam! Dalje! Poročevalec: Izredni komisar Francije je . . . Goluchowski: Nima nobenega pomena ! Poročevalec: Nemčija in Italija se baje dogovarjata čisto tajno . . . Goluchowski: To že Vem dolgo! Poročevalec: To je tem nevarneje, ker Italija gradi trdnjave in ceste ob meji. Goluchowski: Me ne zanima čisto nič. Poročevalec: Dr. Šusteršič poziva velesile, da stopijo Italiji na prste. Goluchowski: Ni hudiča! Zdaj postaja položaj resen! Takoj moram govoriti z vojnim ministrom! 0 Zagotovljen uspeh. Tretji katoliški shod bo impozanten, velikanski, in sploh tak, kakršnega še ni bilo, če ne v resnici — pa gotovo »Slovencu". F. Pl. K žgoči besedi ,,izdajstvo". Ponedeljek: Slovenski Narod bomo tožili. Torek: Slovenskega Naroda rajši ne bomo tožili. Sreda: Slovenski Narod bo sodilo slovensko »ljudstvo"! Četrtek: Bolje je, da Slovenskega Naroda ne sodi slovensko ljudstvo. Petek: Slovenski Narod naj sodi zdrav človeški razum! Sobota: Slovenskega Naroda naj ne sodi sploh nihče! Nedelja: Slovenski Narod bo vendarle treba tožiti prihodnjemu kočevskemu poslancu! Da capo ad libitum. F. Pl. Državnozborske opredelitve. Klub je zveza, kjer dela vsak tako, kakor odloči večina. Zveza je klub, kjer delajo člani, kar se komur ljubi. Družba je zveza, kjer dela vsak tako, kakor drugim ni povšeči. Klerikalni izgovori. Svojega mandata res niste dobili, Korošci, pa tega ste bolj krivi vi nego naša žlindrasta korifeja, ker ne izdajate sedaj „Miru" več vsak četrtek ampak petek. Ne veste, da je petek nesrečen dan? F. Pl. Vizija. Na zatožni klopi se trese minister dr. Šusteršič in ves Lepi klub. Sodišču predseduje tajni svetnik dr. Tavčar. Državni pravdnik Plantan očita ministru dr. Šusteršiču zločin poskušenega zavratnega umora koroških bratov in pristašem lepega kluba sokrivdo. Na sodni mizi so tale corpora delicti: ves krvav „contre-coeur", »komplicirana taktična poteza", kočevski mandat in koš diplomatskih hudobij. Po obravnavi obsodi sodišče dr. Šusteršiča in tovariše z najhujšo kaznijo, ki jih je mogla zadeti. Priznati morajo javno vse svoje spletke in zadati drug drugemu skozi deset let vsak dan po petindvajset bolečin pod frak. Dr. Šusteršič, prvi hudodelnik pride vselej zadnji na vrsto. 0 Samostanska idila. Zatekel se je. Dr. Žlindra je zabredel na potu za volilno reformo tako daleč, da ga ne morejo več najti njegovi volilci. Lepi klub je razposlal zaupne može, da ga zopet najdejo in za ušesa priženo zopet na pravo pot. Mnogo uspeha! Pri zdravniku. Okrajni glavar Rebek: Pomagajte mi, gospod doktor! Oh! Zdravnik: Kje čutite bolezen ? Rebek: V gumbnici, v prazni gumbnici! Oh ! Zdravnik: Od kdaj čutite bolečine? Rebek: Izza otvoritve bohinjske železnice. Oh! Zdravnik: Ponoči si pokladajte mrzlih obvez in ledu na tilnik ter pridno pijte sodavico! To vas ohladi prej, kakor si morete misliti. ' ''< i!! (i '); >•.!■ * r/1MWMx>». 1. • ' :•■ h. i , '•/■■■ /t ..: ■.' ,. .:s- >■''; / V' fo „Kaj, ubili ste bolho? Kako vendar morete po življenju streči bitju, ki se po njegovih žilah pretaka vaša kri ? občnem zboru poslancu dr. Žlindri zahvalo za njegov trud in uspešno prizadevanje, da se je volilna preosnova izci-mila po nemških željah. Čestitamo! Belgrad. Srbija še vedno ne mara slabih Škodovih topov, dasi jih avstro-ogrski poslanik baron Čikan ponuja z najslajšimi besedami grofa Goluchow-skega. Merodajni krogi tolažijo Čikana s tem, da dobi častno mesto v „modri knjigi", precej za Goluchowskim. Monakovo. Več avstrijskih Nemcev je obhajalo tu takozvani ,Bundesschiessen'. Dasi so baje dobro streljali, ker so si v duhu mislili za tarčo avstrijskega orla, vendar je najbolje v črno zadel princ Ludovik, ki jim je zaklical: »Ostanite pred vsem Avstrijci!" Posl. Stein se je tako prestrašil, da je takoj zbežal nazaj čez mejo, rekoč: »Največjo svobodo mi vendarle še daje avstrijski parlament, kjer smem brezobzirno razvijati pangermansko politiko, ne da bi mi kdo dajal dobrih naukov!" Vabilo na III. katoliški shod. Slovenci! Naš tretji katoliški shod v Ljubljani konec tega meseca mora prekositi oba prejšnja in sploh vse enake priredbe. Priprave zanj so naravnost velikanske! Možje iz Idrije, z Jesenic in z vsega Koroškega so nam že poslali svoje košarice, košare in koše. Z drugih slovenskih krajev pa pričakujemo vsak dan kaj podobne robe prav poceni. Popoln fiasko III. katoliškega shoda v Ljubljani nam je torej docela zagotovljen ! Slovenci! Naredili bomo fiasko, toda ta fiasko mora biti prav poseben, impozanten fiasko! Torej le veselo na vztrajno delo, dragi somišljeniki v Vevčah in ljubljanski tobačni tovarni! Pripravljalni odbor. 0 Škof na birmi. »Dragi verniki! Birma vas ne velja prav nič. Tistih par telet in praset, ki nam jih daste za skupni obed, vendar ne obleži vam v želodcu. Vse drugo pa daste le prostovoljno. Birma me vselej strašno utrudi. Sicer pa meni denar ne zaleže tako, kakor vam. Meni se umane vse že spotoma." 0 Ob otvoritvi bohinjske železnice. Slavno uredništvo! Slovenski časniki so se pritožili, da sem prepovedal Kraševcem razobešati in nositi slovenske trobOjnice in podil narod z narodnimi zastavami od proge, ne da bi imel za to povelja z višjega mesta, ampak kar po lastnem nagibu. Do dna duše sem pa preverjen, da sem storil le svojo krvavo dolžnost kot previden mož in zaveden Slovenec. Bal sem se namreč po vsej pravici, da bi šel dež in bi premočil in pokvaril zastave; bal sem se pa tudi, da bi kdo padel raz streho, obešajoč trobojnico. Mislim, da sem si pridobil s tem nevenljivih zaslug za svoj ljubljeni narod! Kakor sem slišal, sta križec in pohvala z Dunaja zame že na potu! Z izrednim spoštovanjem Rebek, okrajni glavar. Sežana, dne 1. avgusta 1906. 0 Telefonska in brzojavna poročila. Novo mesto. Tukajšnji nemškutarski pobalini in mazači nameravajo nadaljevati svoje infamne denuncijacije mladih, narodno zavednih adjunktov in avskultantov na graško nadsodišče in na deželno vlado v Ljubljani šele jeseni. Tižič. Nemško - italijanska tvrdka Glanzmann & Gassner je povabila deželnega predsednika Schwarza prihodnji petek na postrvi. Dober tek! Jesenice. Dež. predsednik Schwarz je v hudi zadregi. Povabili so ga obenem v petek na rake ravnatelj Trappen na Jesenicah, tovarnar Mally in Woline. Aut ribe — aut raki! Kranj. Dež. predsednik Schwarz pride drugi ponedeljek zopet obedovat na grad barona Zoisa. Velikega umet. mlina Majdičevega in Pollakove tovarne za usnje pa si žal zopet ne bo utegnil ogledati. Žalec. Naši prvaki se bodo z združenimi močmi prepirali zaradi nujno potrebne zgradbe šolskega poslopja samo še pet let, pet let bodo še rekurirali in rekikirikirali zoper odredbe šolskih oblasti. Enajsto leto se pa odločno lotijo zgradbe nove šole, ako se ne premislijo modri možakarji po zdravem geslu : naglica ni nikjer dobra! Iz Savinjske doline. Naši kapitalisti govore že leta in leta o zgradbi krasnega hotela v romantični Logarski dolini. Baje so jeli ta teden že resno zidati hotel vsaj — na papirju! Baje! Bled. Ker so se pritožili nekateri sitneži in nezadovoljneži, da je na voznih listkih nove bohinjske železnice le napis : Bled-Scheraunitz III. trida rychlik, zato preskrbi prijazno in slavno železnično ravnateljstvo v Trstu vkratkem, da bodo na listkih poleg napisa v nemškem jeziku tudi napisi v italijanskem, francoskem, španskem, portugalskem, angleškem, gotskem, latinskem, grškem, provensalskem, hebrejskem, madžarskem, turškem, kitajskem, iranskem pa sanskritskem jeziku. Volapik in slovenščina morata izostati zaradi pomanjkanja prostora, ker bodo vozni listki že taki, da bo moral vsak potnik samo zanje imeti s sabo poseben kovčeg ali koš.' Brežice. V Artičah so o priliki de-kanovega pregledovanja preudarili razni maziljeni modrijani, da nimajo od narodnosti nobene koristi. Uvideli so v pravem času, da se od narodnosti še ni zredil nihče. Proč torej z Narodnim domom, kjer goje kužno svobodomiselnost! Proč z narodnimi trgovci, ki ne plešejo po naši godbi. Bojkot njim in Narodnemu domu! Pereant, pereant, pereant! Linec. Vodstvo nemške ljudske stranke za Gor. Avstrijo je izreklo na mr Pozor? ^m Slavnemu občinstvu priporočam MM paro? fraz popolnoma praznih, puhlih, dobro posušenih in svojo bogato zalogo kompliciranih taktičnih potez. Ob naročitvi je treba samo naznaniti dolgost jezika. Neugajajoče zamenjam prav rad. Vzorci franko. Dr. Žlindra. Spretnega, zanesljivega lažnivca z dobrimi izpričevali, vojaščine prostega, sprejme takoj uredništvo ^Slovenca". Frosior s lili in ueliKansbim hlevom jako pripraven za vsak boljši Merikatan je na prodaj. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Lažiljuba". Dr. ŽLINDRA veletrgovec z mandati na drobno in debelo v Ljubljani (v Ovijačevi palači) priporoča svoje izborno, madeže odstranjujoče milo brez terpentina, bencina in salmiaka, brez konkurence, brez vsakega duha po najnižjih cenah.