Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 50. “ESLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 11. decembra (diciembre) 1S58 Pismo Svobodni Sloveniji V Londonu, meseca novembra 1958. Gospod urednik, V zadnjem času se z mnogih strani pojavljajo glasovi, ki zahtevajo pcmir- jenje duhov in upostavitev medsebojnih stikov, iz katerih bi se mogla razviti so¬ delovanje in skupna akci a emigracije iz Jugoslavije. Čeprav bi se moglo reči, da so izgle- di na to, da se nekaj napravi, boljši kot so bili poprej, za uspeh samo naša pa¬ met ne zadostuje. Iniciativa, ki jo je dal dr. Krek, je povzročila diskusijo o začaranem kro¬ gu hrvatsko-srbskih odnosov med Uijo Jukičem, Božidarjem Vlajičem in dru¬ gimi. Iz vsega tega se je izkristalizi¬ ralo nekoliko točk, ki so ogromne važ¬ nosti, ker se o njih da reči, da bi mogle biti sdiden temelj za sodelovanje. Za¬ čeli so se torej slišati glasovi razuma. Najprej bi bilo treba proučiti, ali te točke res predstavljajo soliden temelj. Naj jih na kratko navedem: 1. Vso diskusijo vodijo ljudje, ki so po svojem prepričanju demokrati in emi¬ granti iz komunistične Jugoslavije, in je zato jasno, da se vsi strinjajo v tem, da so proti komunističnemu ali kakršnemu¬ koli drugemu totalitarnemu režimu, v katerem, kratko rečeno, ena skupina lju¬ di na oblasti istoveti svoje koristi s, ko¬ ristmi vsega naroda in s silo duši vsa druga mišljenja. 2. Za razliko z drugimi več ali manj teoretičnimi totalitarističnimi možnost¬ mi, se je v Jugoslaviji pojavil nek po¬ seben moment glede na komunizem. Dokler bo gospodarsko stanje, kakršno je danes, tam ostalo, in dokler bo tam ohranjena piramida oblasti komunist’čne stranke, bo pretila nevarnost, da država, proti svojim željam in korisfm, pade v sovjetske roke ali da se nolitični in cro._l misti^j^g ' g .j e oz 4ale na čustva. 1'1N Komnnistieni poraz v Zahodnem Berlinu V Zahodnem Berlinu so bile preteklo | cialiste 52,29% glasov, za krščanske nedeljo občinske volitve, na katerih so j demokrate 37,93%, za svobodne demo- Berlinčani z odločno potezo preprečili krate 3,8%, za nemško stranko 3,36%, komunistom sleherno upanje na mesto V občinskem svetu . Zahodni Berlinčani so se ne glede na komunistične grožnje udeležili volitev v rekordnem številu in popolnoma potisnili v ozadje komuni¬ stične kandidate. Občinski svet, ki šte¬ je 133 članov, bo tako ponovno brez ko¬ munističnega delegata. Komunistom se je posrečilo dobiti vsega samo 1,96% oddanih glasov. Vo¬ litve so uničile komunistom upanje na privolitev prebivalstva zahodnega Ber¬ lina v moskovski načrt o odstran : tvi za¬ vezniških okupacijskih čet iz Berlina in ustanovitvi svobodnega mesta. Hro¬ ščev sam je moral priznati, da ima nje¬ gov načrt malo upanja na uspeh, “če ga prebivalstvo ne odobri.” Willy Brandt, socialistični župan Za¬ hodnega Berlina, je z navdušen 'em odo¬ braval velik komunistični poraz. “Ber¬ lin bo ostal svoboden,” je izjavil. “Pre¬ bivalstvo Berlina je jasno povdardo, da ne bo nikdar klonilo ped komunistični jarem.” Brandt, ki vodi socialdemokrat¬ sko stranko v Zahodnem Berlinu, je do- b ! l absolutno večino glasov. Na drugem mestu je bila Adenauer jeva kršiansko- demokratska stranka. Berlin je že po tradiciji socialistično usmerjen. Po odstotkih je bilo oddanih: za so- za svobodno ljudsko stranko 0,66% in za komunistično stranko 1,96% glasov. Vsega skupaj je imelo pravico glasovati 1.757.152 volilcev. Glasovalo je 1.604.750 Berlinčanov, od teh 31.407 za komuni¬ ste. Z direktnim glasovanjem je bilo do¬ ločenih 80 sedežev, 53 pa s proporcional¬ nim sistemom. Komunisti bi morali dobiti po propor¬ cionalnem sistemu vsaj 5% glasov, da bi si priborili 1 sedež. L. 1954 so komu¬ nisti dobili 2,7% glasov in so tudi ta¬ krat ostali brez sedeža. Letos so se še bolj zagnali v volilno kampanjo, v ka¬ teri so jih podprli komunisti iz Vzhodne Nemčije in iz Moskve, pa so nazadovali od zadnjih volitev za 0,8%. Socalisti in krščanski demokrati so pod socialističnim županom vladali v Zahodnem Berlinu v koaliciji nad Za¬ hodnim Berlinom, osamljenem 150 km za železno zaveso, od leta 1949 dalje. So¬ cialisti, ki zagovarjajo združeno nevtra¬ lizirano Nemčijo in krščanski demokra¬ ti, ki zagovarjajo članstvo Nemčije v NATO, so v Berlinu pokopali medseboj¬ ne politične razlike in ustvarili skupno prot komunistično fronto. Socialisti imajo sedaj v občinskem svetu 78 sedežev, kršč. demokrati pa 55. Francoski parlament zaseda Peta francoska republika, ki jo je u- stvaril general De Gaulle, je začela uradno živeti v ponedeljek, 9. t. m., ko se je sestal na prvo zasedanje novi par¬ lament, v katerega so Francozi pretekli mesec izvolili svoje poslance. publike je bilo treba predložiti do pre¬ teklega ponedeljka v začasnem ustav¬ nem odboru. Uradne kandidate pa so na¬ meravali objaviti šele v četrtek, ob izi¬ du našega lista. Opazovalci menijo, da general De Gaulle za to mesto ne bo imel opozicije, razen komunističnega kandidata Geor- gesa Marrane. Izvolitev De Gaulle-a za prvega pred¬ sednika pete francoske republike sma¬ trajo za gotovo dejstvo. Vse politične stranke, razen komunistov, so javno ali zasebno pristale na njegovo kandidatu¬ ro. Predsednika bodo izvolili 21. decem¬ bra. Volilo ga bo 76.000 “volilcev”, ki so, po določilih ustave, večinoma mestni župani in občinski svetniki v Franciji in njenih prekomorskih posestvih. Po¬ leg njih glasujejo tudi vsi poslanci. Občinske volitve v Franciji so bile zadnjikrat leta 1953, ko je bilo degoli- stično gibanje silno revno. Socialisti in konservativci imajo večino občin v svojih rokah. Novi parlament, ki je zasedal tri dni, je bil prvi parlament v Parizu, ki ima izza časov francoske revolucije, po usta¬ vi okrnjene pravice. Nad polcvico seda¬ njih članov zbornice niso bili nikdar prej poslanci. Iz prejšnje zbornice jih je ostalo samo 146. Vodilna stranka je golistična Zveza za novo republiko, ki ima v novi zbornici 188 poslancev. Po¬ leg teh jo bo podprlo brez dvoma tudi 71 poslancev iz Alžira in Sahare. Naloga sedanje zbornice je strogo do¬ ločena z ustavo: mora izvoliti samo svo¬ jega predsednika in droge uradnike. Vloga zbornice je bila z novo De Gau- lleovo ustavo tako zmanjšana, da je n. pr. njen predsednik sedaj četrta oseb¬ nost v republiki. Pred njim so: predsed¬ nik države, predsednik vlade in predsed¬ nik senata. Po prejšnji ustavi, ki jo je odpravil De Gaulle, pa je bil predsednik zbornice po rangu takoj za predsedni¬ kom države. Kljub temu pa bo novi predsednik zbornice tudi sedaj igral važno vlogo, ker bo veliko odvisno od njega, kako bo vodil debate in v koliko bo znal prepri¬ čati poslance, da se morajo držati dolo¬ čil ustave, ki jim je okrnila mnoge pra¬ vice, ali pa mu bedo “ušli iz rok” in znova poskušali izpodkopati sedanjo u- stavo ter osredotočiti ponovno vso moč v poslanski zbornici. Kandidat, ki ima največ mežnosti za predsednika zbornice, je odločen golist Jacques Chaban Delmas, ki je dosegel čin generala v svoji podtalni borbi pro¬ ti nacistom med drugo svetovno vojno. Star komaj 43 let, je Chaban Delmas vešč parlamentarec ter je bil že več¬ krat tudi kabinetni minister. Za pred¬ sednika parlamenta je bil tudi izvoljen. IZ TEDNA V TEDEN General De Gaulle se je udelež'1 otvo¬ ritve parlamenta, v kratkih besedah po¬ zdravil navzoče poslance in zapustil dvo¬ rano. Parlament se je nato spremenil v volišče svojega novega predsednika. Imena kandidatov za predsednika re- spedarski red v državi tako spremenita (povratek na stanje 1945-1948), da bo to istovetno s sovjetsko dominacijo. 3. V interesu vseh je, da ne pride do kake državljanske vojne med nami. 4. Ne dovoljuje se, da bi se kakršen¬ koli del današnjega ozemlja Jugoslavi¬ je odstopil kakim drugim državam. 5. Povratek na leto 1918, 1941 ali 1945 je nemogoč. 6. V interesu nas vseh je, da niti Jugoslavija niti kaka druga tvorba, v kateri bi živeli naši l'udje, ne pride v kake bloke, v katerih bi mi igrali vlogo sovjetskega satelita. Naše mesto je na zahodu, ker je v končnem interesu nas vseh, da tvor : mo sestavni del Evrope. 7. Ker demokrati želijo — in morajo — spoštovati mišljenja in težnje tudi tistih, s katerimi se ne strinjajo, in to zlasti v naših medsebojnih narodnostnih vprašanj'h, v katerih je tudi med nami demokrati mnogo različnih mišljenj, je potrebno, da vedno poudarjamo nasled¬ nje načelo in ga pri konkretnih deja¬ njih tudi spoštujemo: Vsako sodelovanje (in vsi koraki stor¬ jeni v skladu s tem sodelovanjem), ki po prepričanju demokratov vodi do sta. nja, v katerem bomo mi vsi mogli cd ča¬ sa do časa svobodno, tajno 'in neposred¬ no glasovati in zato odločati o sveji bo¬ dočnosti, ne 'bo vnaprej omejevalo pra¬ vico nobenemu narodu, ki sestavlja da¬ našnjo Jugos’avij' 0 , da se o njegovi bo¬ dočnosti odloča samo z njegovim pri¬ stankom. Zelo verjetno je, da so še droge več ali manj važne skupne točke, ki pa jih je sedaj težko preerzirati. Vsekakor je že sedaj dovdj skupnih reči, da se res začne s praktičnim sodelovanjem in da ne. ostanemo samo pri lepih besedah. No, kakor rečeno, to ni zadosti. Pri delu za osvobojenje bi morali uporablja¬ ti tudi pamet drugih, ki vsekaker ob to- ja. Tu predvsem misTm na Združene a- meriške države in najvplivnejšo državo Evrope — Ve’iko Britanijo. Pamet veli- k'h držav se kaže v načinu, kako vodijo svo'o politiko za svoje lastne koristi. Ako hočemo, da v teh let'h, ki j 'h pre¬ življamo v osebni svobodi v emigraci¬ ji, porabimo za delo za naše interese, je naša dolžnost, da naše delovanje, ki nas naj vodi do naših ciljev, tako pri¬ krojimo, da bo kolikor le mogoče odgo¬ varjalo tudi koristim imenovanih velikih sil. Tu ni mogoče biti dovolj obziren, pač pa je prav lahko biti preveč opti- vse, zlasti pa Srbe, v tem oziru zelo moti izkušnja s Francijo v prvi svetov¬ ni vojni, ko je velika sila, morda edino- krat v zgodovini, zares sijajno ravnala z malim narodom). Zato ni zadosti, če smo anti -komuni¬ sti. To je znano že več let. Ni zadosti, da so pametni med nami na isti črti v zgoraj navedenih važnih točkah. Niti ne bi bilo zadosti, če bi ogromna večina na¬ še enrgracije bila složna v sodelovanju za osvobojenje v skladu s kakim spora¬ zumom, ki bi ga sklenili na osnovi o r menjenih točk. Mi meramo tako delova¬ ti, da bodo odgovorni činilci na zahodu prepričani, da naš program žanje odo¬ bravanje doma. šele petem bi morali nrsliti na to, kako naše težnje prikazati našim prijateljem na zahodu tako, da bi bilo, tudi v njihovem interesu, da jih podprejo. Za sedaj je njihovo stališče preprosto in jasno. V splošnem svetovnem položa¬ ju je v interesu zahoda, da ozemlje Ju¬ ge slav ; je ne postane zopet sovjetski sa¬ telit. Njih ne moti mnogo pomanjkanje tistih svoboščin pri nas, brez katerih si oni dostojnega življenja niti misliti ne morejo, prija jim pa, da imajo opravka z močnim in stabilnim režimom, s kate¬ rim se morejo, tako ali drugače, le ne¬ kako pogovoriti, če je Jugoslavija že komunistična, jim je l ubo, da vsaj do neke mere zanaša zmedo v droge komu¬ nistične režime, posebno še, ako morejo s svojo gospodarsko pomočjo omejiti Titovo akcije v korist mednarodnega ko¬ munizma v Afriki in Aziji, kakor se je to posrečilo v Grčiji leta 1948. Ne smemo misliti, da se je v obvešče¬ nih zahodnih krogih, zlasti pri ljudeh, ki imajo vsak dan posla z jugoslovanski¬ mi komun 1 sti, ta politika pojavila zato, ker so jim naši komunisti povsem za¬ senčili oči. Iz prirodne želje, da se vsa¬ ka politika, pa naj bo še tako sebična, prikaže v na lepši luči, so se vendarle razvile neke legende o današnji Jugo slaviji. Zato v zasebn'h razgovorih in v časopisju večkrat naletimo na Tita-juna- ka, ki se je postavil najprej proti Sta- Tnu, sedaj pa proti Hruščevu, in ki je zedinil vse jugoslovansko prebivalstvo; na trideset divizij, ki samo čakajo, da se spoprimejo s sateliti in s samo Rusijo; na solidno gospodarstvo, ki ga vodijo delavski sveti; na “titojste” v drugih sa¬ telitskih državah in celo na Kitajskem, To so momenti, s katerimi moramo ra¬ čunati še zlasti zato, ker še nikdo od dr učnčrir T».ake česnff m 'j-gdj na prvi pogled možne demokratske al¬ ternative. V zadn em času s: na zahodu sliši mnogo glasov, ki zahtevajo ponovno oce¬ no politike napram rekaterim državam Evrope, Afrike in Azi«, in med te šte¬ jejo tudi Jugoslavijo. Ti ljudje kritizi¬ rajo sedanjo politiko inanciranja reži¬ mov, ki jim grozi mlnarodni komuni¬ zem. Na gospodarskon politično še ne popolnoma razvite na>de ni treba gle¬ dati kot na zgolj tnjavske nasipe in ograje in jih potem tega vidika pod¬ pirati. Tem narodome treba konkret¬ no, hitro in velikopomo pomagati, da V čilski prestolnici Santiago je umrl 92 letni kardinal Jose Maria Caro Ro- driguez, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Rima, kjer je sodeloval pri volitvi se¬ danjega papeža Janeza XXIII. V Čilu je užival splošen ugled in spoštovanje. Dan njegovega pogreba so proglasili za dan narodnega žalovanja. V Kolumbiji se je prejšnjemu dikta- . . TV • TV!_* n i-- lasti. Komaj se je vrnil domov, je že začel rovariti proti sedanjim ustavnim oblastem predsednika Lleras Camargo. Policija je njegovim nameram prišla na sled, ga skupno s sinom in drugimi glav¬ nimi zarotniki zaprla in spravila na var¬ no na fregatno ladjo. Proti njemu bodo uvedli sodno postopanje. V Braziliji je v severnih državah hu¬ da suša, ki je uničila vso letino. Ponekod je prišlo do pomanjkanja hrane. Nastali so tudi nemiri. Vlada od suše ogroženo prebivalstvo z letali prevaža v južnejše in bolj rodovitne države. Vsak teden na meravajo prepeljati z letali 1700 ljudi. v svebodi odkrijejo ite možnosti go--- spodarskega razvitkai izboljšanja, ki AFRn.iznov,_ jih jim nudi komuniz z ruskim vzgle- KONFERENCA G ° SP0DARSKA dom znotraj svojegskrutnega načrta, toda brez svobode, fej se na zahodu prvič po letu 1948 re pretresajo pred- postave, zaradi kate je Jugoslavija doslej prejemala godarsko pomoč. Demokratska opoa Titovi Jugo- s'aviji mora zato nsj sama prečisti¬ ti pojme in to delo sedaj na najbolj¬ ši poti. Potem pa j 4 . ski dvorani v S. Martinu. Pred Miklavže- j vega brata Jožefa, ki živi''vEbšarftTeS: -j-Marija Caserman, roj. Slabe. Iz do¬ movine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 19. novembra t. 1. v 88 letu svoje starosti umrla na Vrhniki ga. Marija Caserman, roj. Slabe, mati p. jezuita I- nih del pripade Slovenski Katoliški ak-1 gp e j;j a vim prihodom je bila uprizoritev Vom- bergarjeve igre Miklavžev koš. Ob sed¬ mih je pa Sv. Miklavž obiskal slovensko naselje v Lanusu ter med pridne otroke razdelil polno daril. V ponedeljek 8. decembra je bilo Mi¬ klavževanje v Slovenski hiši na Ramon Falconu v Buenos Aires. Kot priprava na prihod dobrotnega nebeškega svet¬ nika je bila uprizoritev Vombergarjeve Miklavževke “Miklavžev koš”, nato je pa prišel na oder sv. Miklavž v spremstvu angelov ter delil darila otrokom in od¬ raslim. Čeprav je že sam pogled sv. Mi¬ klavža krotil bes hudih peklenščkov, je vendar sama njihova pojava pri otrocih vzbujala precej strahu. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Franca C1J1. Buenos Aires, 1. decembra 1958. in njegove žene ge Frančiške Ilinčič v Barrio San Roque v Moronu se prav je bila pokojna vse življenje boleh¬ na, je bila ena najstarejših farank vrhniški župniji in dc zadnjega na no¬ gah. Bila je žena neprestane molitve in dobrih del. Za njen gd 15 avgusta ji je sin pater Ivan poslal Magnetofonski trak s pozdravi. Na ta prajnik so se na domu rajne Marije Caserma zbrali vsi sorod¬ niki, jo obdarovali s cvetlicami ter po¬ slušali pozdrave iz daljne Argentine. Rajna je tedaj ginjna zatrjevala, da je to njen zadnji pranik v življenju. V zameno je nato posla svojemu sinu v Buenos Aires drug 'ak s svojimi po¬ zdravi in s pozdravmi voščili vseh na¬ vzočih ter posnetki otrkavanja vrhni- Slovenski tečaj dr. Franceta Prešer¬ na v Moronu je priredil 29. nov. t. 1., slovenski tečaj Antona Martina Slom¬ ška v Ramos Mejia pa 30. novembra t. 1. roditeljski sestanek. Na obeh sestan¬ kih, ki sta bila prav dobro obiskana, je bilo na sporedu predavanje “Vpliv dru¬ žbe, cerkve in šole na vzgojo”, nato pa razgovor o referatu in o vsem, kar se ti¬ če slovenskega tečaja (disciplina, učne knjige, domače naloge, reden obisk, pouk itd). Vsak sestanek je obsegal tri dele. V Moronu je vodil roditeljski sesta¬ nek, ki je bil na Pristavi in se je pričel ob 17. uri, predsednik krajevnega Selške¬ ga sveta g. Marijan Pcgrajc, ki je pri¬ srčno pozdravil vse navzoče, posebej pa še referenta Mladinskega odseka Dru¬ štva Slovencev g. šolskega nadzornika Aleksandra Majhna. Po lepem in zanimivem predavanju učiteljice gdč. Mije Markeževe, je bil razgovor, pri katerem so starši sogla¬ sno sklenili naročiti knjigo “Moje vese¬ lje” za začetnike. Knjiga, ki bo stala okoli 60 pesov, bo služila pouku v slo¬ venskem tečaju za prva tri šolska leta. Čas naročitve je do 17. decembra. Na¬ to je dal katehet č. g. Matija Lamovšek staršem nekaj nujnih in zelo potrebnih navodil. Drugi del je obsegal poročilo g. pred¬ sednika o dosedanjem delu Kraj. šolske¬ ga sveta, zlasti za nove učne sobe. Bla¬ gajniško poročilo je podal blagajnik g. Ivan Gorišek. Pri tretjem delu se je g. M. Pograjc zahvalil v imenu staršev č. g. katehetu in gdč. učiteljici z izkrenimi besedami za požrtvovalno delo in trud, učenka Mojca Pleško pa v imenu otrok. Ob zaključku prijetnega in koristnega sestanka se je g. referent Mlad. odseka Društva Slovencev g. nadzornik Alek¬ sander Majhen zahvalil za pozdrav, po¬ zdravil navzoče v imenu uprave DS in jim toplo čestital k lepim uspehom in složnemu sodelovanju med demom in slovenskim tečajem. V Ramos Mejia se je začel rodltel ski- sestanek po slovenski sv. maši v cerkve¬ ni dvorani z ljubkim in skrbno priprav¬ ljenim nastopom otrok, ki je bil posve¬ čen njihovim materam. Prepletale so ga deklamacije, petje, prizorčki in podobno. Po lepo in zanimivo podanem referatu v 1 ' —A m/io 'SPTY1T vovor. Tudi tu so starsi s ti začetnico “Moje veselje”. Prav tako je pozdravil navzoče g. re¬ ferent Mlad. odseka Društva Sloven¬ cev g. Aleksander Majhen. Učiteljica gdč. šemrovova je pa priporočala star¬ šem obisk večerne slovenske maše ob prvih petkih, pri kateri vedno pojo o- troci njenega tečaja. Učitel ici obeh te¬ čajev sta tudi priporočali otrokom na¬ kup pravkar izišle Kunčičeve mladinske knjige “Gorjančev Pavlek”. Vsak teden ena ČE SI LJUBCA TA PRAVA . . , Če si ljubca ta prava, podaj mi roko, da boš zdrava ostala, dokler me ne bo. <5e si ljubca ta prava, podaj mi roko, saj pojdem na rajžo, k' me dolgo ne bo. ■Šemrov, ie bil raz- sklenili naroe;. ških zvonov in pesn Izseljencem. Umrla je lepo sprijena z Bogom tri leta po smrti svo jej moža, ki je doča¬ kal tudi 88 let stara. K zadnjemu po¬ čitku kraj sv. Lena) na Stari Vrhniki Pogrebni sprevod sta vodila vrhniški de¬ kan in kaplan. Dekan je na gTobu imel tudi lep spominski govor, v katerem je poveličeval čednosti rajne Marije Caser¬ man ter jo dajal za vzgled, zlasti njeno potrpljenje in materinsko ljubezen. G. p. Ivanu Casermanu in njegovemu bratu Jožetu v Rosario ob izgubi ljube¬ če matere izrekano globoko in iskreno jo je spremila veli’ množica faranov. | sožalje. PROSLAVA 40. LETNICE NASTANKA JUGOSLAVIJE Na pobudo društva Jugoslovenski So- kcl, ki ima svoje prostore v Jugoslov. do¬ mu v Dock Sudu, se je ustanovil poseben pripravljalni odbor za proslavo 40 letni¬ ce zedinjenja. Ta odbor je priredil v so¬ boto dne 6. dec. t. 1. v omenjenem domu proslavo 40 letnice nastanka Jugoslavije. Povabilu prirediteljev se je odzvalo okoli 300 Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so najprej prisostvovali slavnostni akade¬ miji, nato pa ostali v istem domu na družabni prireditvi, pri kateri se je šte¬ vilo udeležencev še zvišalo. Spored slavnostne akademije bil zelo obsežen. Po argentinski in jugoslovan¬ ski himni je spregovoril otvoritvene be¬ sede v srbohrvaščini g. Franjo Holy, za njim je pa povzel besedo predsednik pri¬ pravljalnega odbora g. Mate Veža. Go¬ voril je v španščini. Pozdravil je vse go¬ ste in na akademiji sodelujoče skupine ter zgoščeno prikazal pomen proslave. Za pozdravnim nagovorom g. Mate Veže so bili na sporedu še tri govori. Za Srbe ga je imel g. Jovo Djukanovič, v imenu Hrvatov g. dr. Žarko Petružela, v imenu Slovencev pa g. dr. Stanko Koci¬ per. Vsi trije so poudarjali pomen na¬ stanka Jugoslavije za vse tri narode ter nujnost, da ta država obstoja še naprej, urejena pa tako, da bodo v njej vsi za- dovoljnji. Zbranim gostom je sporočil svoje pozdrave tudi zastopnik beloruske kolonije. Naslednjo točko je imela slovenska folklorna skupina. Za svoj lep nastop v narodnih nošah je žela splošno prizna¬ nje. Po raznih nastopih v Jugoslovan¬ skem domu že znana' pevka gdč. Mara Amizič je zatem občuteno zapela tri pesmi, od katerih je bila ena slovenska. “U oči prvog decembra” je bila reci¬ tacija. Podal jo je s poudarkom g. Danilo —jugOi>lo.va»cJ z* folklorna sku- | pina je pa nato izvedla več narodnih ple¬ sov ter zanje žela odobravanje vseh na¬ vzočih. Z živo sliko, ki jo je zamislil g. Ivo Vuskovič in ki so jo sestavljale članice ,n člani slovenske ter jugoslovanske folklorne skupine, je bila nato slavnostna akademija zaključena. Udeleženci slavnostne prireditve v po¬ častitev 40 letnice nastanka Jugoslavi¬ je so ostali še naprej v Jugoslovanskem domu na družabni prireditvi s plesom, ki je trajala pozno v noč. Za veselo položenje je skrbel orkester Viugov. raz- Anatol HegiiMci iz Jugoslavije Pritisk Titovega režima na prebivalstvo itd. Neue Zuericher Zeitung je pred krat¬ kem objavila naslednji članek o be- žanju ljudi iz Jugoslavije. Ker pisec ze¬ lo točno in jasno označuje razmere v Jugoslaviji in je zanimiv zlasti za tiste naše bralce, ki imajo svoje sorodnike in prijatelje med sedanjimi begunci, ga objavljamo v prevodu. Glasi se. Kakor v tistih časih, ko sta Turčija in carska Rusija vihtele svoje biče po hrbtih vzhodno-evropskih narodov, tako tudi dandanes, v dobi komunizma, teče stalni tok bežečih ljudi z vzhoda na za¬ hod. Včasih, kot n. pr. ob madžarski re¬ voluciji leta 1956, ta tok naraste in se tisočkrat poveča. Tedaj izbuja na za- padu posebno pozornost in resnično, de¬ jansko sočutje. Vse prelahko pa pre¬ zremo, da preseljevanje beguncev na za- pad ni nekaj trenutnega, ampak je sta¬ len pojav, ki povzroča stalno skrb, težko skrb, toda zadevo takega značaja, ki za zapad ni samo politično nujna, ampak iz osnovnih človeških razlogov zahteva zadovoljivo rešitev. Žal vedno in povsod tega ne razumejo, kajti sicer bi se ne moglo zgoditi, da begunci iz komuni¬ stičnih dežel zaradi pomanjkanja mate¬ rialnih sredstev za vzdrževanje, ali ker nimajo možnosti, da bi potovali dalje, ali pa celo samo iz birokratskih razlo¬ gov in ovir morajo potovati nazaj, od¬ koder so prišli. Begunske pravice jim odrekamo, na silo iih pošiljamo nazaj. Ta usoda zadene posebno številne be¬ gunce iz Jugoslavije, ki se zatekajo v Avstrijo, Italijo in Grčijo. Mnogi ljudje so skeptični glede jugo¬ slovanskega begunskega vprašanja. Raz¬ mere so sedaj v Jugoslaviji veliko bolj¬ še kot v satelitskih deželah. Toda dej¬ stvo, da je dotok beguncev iz Jugosla¬ vije tako velik, daje že sam po sebi do¬ kaz, da tamkajšne razmere ljudje še vedno smatrajo za tako hude, da so jim zadosten povod, da nezakonito, po ne¬ dovoljenih potih zapuščajo domovino, j držav iz davninav nad temi ljud¬ je ironija še večja i Rankovičeva vla¬ da neprestano zaht«, da je treba sma¬ trati begunce iz J>slavije samo za gospodarske begunm ne za politične. Čemu torej beži Jugoslovani po¬ gosto po nevarnihtih v tujino? Av¬ strijske oblasti so * tako uslužne, da jc mogel poročeva dobiti vse potreb¬ ne informacije nau mesta, pri be¬ guncih samih. V rovorih z njimi in po njihovem popi.nju si je mogoče ustvariti sliko ranv za njihov beg. Seveda je med n tudi nekaj takih, ki ne zaslužijo ni! begunske zaščite. Vendar ih ni tahiti 20%. Zopet je večja skupina taki enostavno slede vzgledom svojih v in se izseljujejo kot se izseljujejdje iz balkanskih munistične razmere od stalinistične do¬ be niso kaj prida spremenile. Tam ko¬ munistični uradniki smatrajo vsake prošjo za potni list za prvo dejanje zlo¬ čina proti državi, ki ga je treba teme¬ ljito preiskovati. Zato je prošnja za pot¬ ni list tvegana reč. Za mnoge ne preo¬ stane drugega kot pustiti vse in se po¬ dati preko “zelenih mej”. Seveda igra tudi dejstvo, da ima o begunci nekaj več možnosti v prekomorskih deželah, kot iz¬ seljenci iz dežel za železno zaveso, svojo pomembno vlogo. Največ ji del Jugoslovanskih beguncev _ , . .—- pa sestavljajo ljudje, ki so jih pritiska- stvu. Celo navadni člani kemunist joče gospodarske in politične razmere, stranke Si v zadregi za božično darilo? Odkrito povemo, da ni lepšega darila kot je ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE mlali še davek plačevati od svojih be¬ raških dohodkov. Kdor je živel kaj dalj v Jugoslaviji lahko razume to bedo. Vsa mesečna plača tam ne zadostuje, da bi si delavec kupil obleko. Vsako splošno povišanje povzroča dviganje cen, tako. da je delavec zopet tam, kjer je bil. Ka¬ kih večjih stvari kot radijskih aparatov, oprave, zimske suknje si sploh ne mo¬ re kupiti drugače kot na obroke, ki ga potem more. Pri vsem tem pa morajo ljudje gledati kako komumistični go¬ spodoval« grade vile, se vozijo v dra- ~ :l " avtomobilih, potujejo po inozem- i ?ih •icne Jugoslovanski notranji minister Ranko- j vič je sicer razglasil v marcu, da ima¬ jo sedaj delavci doma dovolj zaposlit¬ ve in ni treba v tujini iskati de’a, ka- kor-je to moralo poprej približno 30.000 delavcev iz Jugoslavije vsako leto iti v mi se zopet kažeidnost komunistič- ki vladajo v Jugoslaviji, prisilile, da so zbežadi od doma. Ti nimajo drugega mena, kot, da si na zapadu . _—-““■““-i'-- i možnost dela in zaslužka. Razgovori s ne diktature. V :i normalni državi temi ljudmi in tudi uradni preiskovalni si izseljenci lahkebe redni potni list. ■ “ zaslužijo v tovarnah in uradih 2000 do 3000 dinarjev več na mesec kot na- 1 drugi delavci, imajo prednost pri na- poiščejo predovanju in pri dodelitvi dela in sploh -‘ s neprestano skrbe, da drugi čutijo, da so ; j XI — -■ ’ ■ • - spisi pokažejo žalostno sli!™ dežeie"'w razreda - Ko je po- I ““ivoijmj anKO dežele, ki j vpraševal begunce čista neresnica zatrjevanje jugo-1 ima režim, ki 13 let po vojni ni znal u- ! krožnica centralnega komitej slovanskih oblas sedaj v Jugosla-j stvariti niti približno Drimema ki¬ viji škoro vsahavljan more do-j tu ino za zaslužkom. Prav 30.000 pa I biti potni list illitveno dovolj. znaša število tistega delavstva, ki beži v Avstrijo, Italijo in Grčijo. Toliko jih je bežalo v letu 1957, in toliko jih je zaprosilo za pribežališče v zapadnih de¬ želah. V Avstrijo jih je prišlo 14.000, v Italijo nekaj manj, ostanek v Grči¬ jo. Spričo teh ostane Rankovičeva trdi¬ tev le še nedosegljiva demagogija. Da Kdorkoli je le mučen o jugoslovan- azmei roma lahko v Ini ali v Zagrebu dobiti petni list.iv tudi tam stane¬ jo pristojbine o)00 dinarjev, ki jih { ; ne zmore vsakv Belgradu, ki je zno primerne splošne ■ februarju kaj popravila _ lo -'■ ravni življenja. Tam gospodarski posku- tijcev, ko je tako ostro nastopila proti 'e. [ si love drug druges-a i-n m +*=+* 1 J - - • • - • - ročevalec vpraševal begunce, če je o- i—' a letos v ravnanje par- drug drugega in le tisti ljudje. I ki se ponudijo za oprode novega vlada- skih razmerah, . je morda razme-j jočega razreda, se morejo dvigniti iz J množice revežev. Pretresljivo je poslu- j šati, ko ogorčeni pripovedujejo, kako nora delavec preživljati družino z 9000, | 11.0000 ali 13.000 dinarji na mesec, ka- centrala birokrjje precej tež e. še j ko stanujejo stisnjeni .is« m— veliko slabše ježeli. Tam še ko- ... . v premal h stano- 'anjih in kako morajo od letošnje po- -jr—«. posebnim privilegijem, ki si jih dovolju¬ jejo in proti luksusu, ki ga uganjajo, so se begunci samo smejali in me vpra¬ šali: Ali ne veste, da vrana vrani ne iz- kl uje oči. Besno jezni so begunci govo¬ rili o “zunanjih delegacijah”, ki jih re¬ žim vabi v Dubrovnik in na Avalo, da brž ugotove “zdrave namene režima” in (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 11. XII. 1958 - No. 50 SLOVENCI BRAZILIJA Med Slovenci v Sao Paulu Komaj smo stopili v pomlad, je že pritisnila vročina. “Kot o sv. Jakobu”, bi rekli, če bi bili — doma. Tu pa rečemo: Vročina kot o Božiču. Ni čudno, če se človek pošteno poti pri vsakem delu, ki ga opravlja. Tudi če — čečka po papir¬ ju. Nekaj novic se je nabralo, da boste zvedeli kako se imamo v Sao Paulo. Ne morem napisati: Novice iz Brazilije, ker je tako velika, potem pa, ker vem, da skoro v vsakem večjem brazilskem mestu najdeš Slovence z družinami, ki bi prav lahko tudi poročali kako živijo, delajo in napredujejo. V S. Paulu smo 12. oktobra zopet za¬ čeli s skupno slov. mašo, ki se vrši en¬ krat na mesec, potem, ko se je č. g. Loj¬ ze Ilc srečno vrnil s potovanja po Ev¬ ropi. Vsa prejšnja družba se je zbrala. Niti eden ni majkal. Nasprotno, še po¬ množila se je naša skupnost. G. ing. Jo¬ že Bavdaž, ki se je poročil pred nekaj meseci v Buenos Airesu, je s svojo gospo Scnjo pomnožil naše vrste. Ena sloven¬ ska. družina več med nami. Toda tudi žalost in smrt sta doleteli našo slov. skupnost in sicer družino g. Bertonclja. Umrl ji je sin Anton v cvetu mladosti. Zavratna, težka bolezen, ga je mučila že dolge mesece. V mese¬ cu sept. je izdihnil, ko ni bilo zanj no¬ bene pomoči več. Večina rojakov je pre¬ pozno zvede’a za žalostni dogodek, ta¬ ko, da se niti niso udeležili spremstva na zadnji poti. Izrazili smo jim kasneje svo¬ je globoko sožalje. Zadnjo soboto v oktobru pa se nas je zbralo lepo število povabljenih pri g. Mestniku Jožetu. S svojo gospo soprogo Marijo roj. Marn sta praznovala 10 let¬ nico poroke in neskaljene družinske sre¬ če. Istočasno smo se spominjali, da smo pred 10 leti zagledali to neznano bra¬ zilsko deželo, v kateri smo našli svoj no¬ vi dom in mir. G. Mestnik je v svojem do¬ mu, kateremu je prizidal veliko pletilni- co svojega podjetja “Planika”, napravil za to priliko pravo gostijo. V veselem razpoloženju in ob petju slov, narodnih pesmi navzočih nam je hitro mineval čas. Mlado in staro se je zavrtelo ob zvokih poskočnih slov. polk, posnetih na plošče. _ , “TJe samo zaradi veselega razpoloženja, temveč tudi zaradi nujne potrebo po o- hranitvi medsebojnih vezi in gojitev slov. jezika, zlasti pri mlajših; tu roje¬ nih, je nadvse priporočljivo, da se čim večkrat zberemo in obiščemo. Dve na¬ slednji nedel i smo se zbrali enkrat pri Jančarjevi in drugič pri Črnugljevi dru¬ žini. Vedno smo se razšli v zadovoljni zavesti in spoznanju: druži nas sloven¬ ska beseda in zavest pripadnosti k slo¬ venskemu narodu, katerega živi člani ho¬ čemo biti. V.M. P O SVETU “Tako lepe knjige pa že dolgo nisem imel v rokah” To so besede, Ju jih je izrekel sloven¬ ski oče, ko je na Marijin praznik v po¬ nedeljek na Miklavževem večeru v Slo¬ venski hiši dvignil Zbornik-Koledar Svo¬ bodne Slovenije za leto 1959. Tako bodo dejali tudi vsi drugi, ko bodo videli to lepo in zanimivo knjigo, ki obsega 288 strani velikega formata in stane samo 112 pesov. Naj ne bo Slo venca, ki bi bil brez nje! KANADA Življenje Slovencev v Torontu in ostalih središčih Poročili so se: G. Bogomir Prelec iz Pertoče in gdč. Kristina Flisar iz Tišine v Prekmurju; g. Janez Lovšin in Ribni¬ ce in gdč. Ivana Wonta iz Špitaliča; g. Stanislav Skočir iz Drežnice in gdč. Ma¬ tilda Basaj iz Predoselj na Gorenjskem; g. Ježe Petek iz Sodražice in gdč. Než¬ ka Žgajnar iz Prežganja. Krščeni so bili: Stanislav Korošec sin¬ ček Stanislava in Gertrude roj. Pajnsi; Ivana Hreščak, hčerkica Ludovika in Ivanke roj. Šajn; Robert Franc Ferkul, sinček Antona in Klare Marije roj. Kern; Stanislav Smrekar, sinček Stani¬ slava in Anice roj. Marn; Irena Oseli, hčerkica Florijana in Terezije roj. Kri¬ štof; Ignacij Frančišek Skalič, sinček Ignacija in Marije roj. Vori; Rožama- rija Zakrajšek, hčerkica Martina in Jul¬ ke roj. Arha; Vivijana Marija Ljubič, hčerkica Ivana in Marije roj. Mršnik; Mihael Tratnik, sinček Antona in Ivan¬ ke rojene Smrtnik. Bogoslovec Franc Skumavc je prejel diakonat. V mašnika bo pa posvečen ma¬ je meseca 1959, AVSTRALIJA Novi Slovenci v Avstraliji. V Adelai- de so v družini Rudolfa Viranta in nje¬ gove žene Alojzije, roj. Žakelj dobili Marjančka; Franca Dežmana in njego- govo življensko družico Magdaleno, roj. Štručki, istotam, je razveselil sinček Franc Anton Robert; v družini Arman- da Zorrada in Marcele, roj. Jucna ima¬ jo Maks'milijana Armanda; v družini Milana Vrabca in Natalije, roj. Luin pa hčerko Nadjo Marijo. V družini Antona Brumen in Matilde, roj. Urbančič v Nangwarryju imajo sina Romana. V Ascot Vale je družino Jožefa Vratariča in Juce, roj. Stanisavljevič razveselil sinček Jože. V Geelongu so dobili v dru¬ žini Jožeta Vrtačiča in Jerice, roj. Črnič sina Jožka-Š‘efana. V istem kra¬ ju se je v družini Ivana Mrharja in An¬ toni e, roj. Magajna rodil sin Marijan. V North Fitzroyu sta dobila Alojzij Ka- vas in Marija, roj. Režonja sina Lojzka., v Hawthornu je pa družino Stanka šum- rada in Kristine, roj. Sterle razveselil sinko Janezek. Poeako.- ^‘ • Ivan Klobas in Wilhemma Langereis. USA Dramatsko društvo Lilija je let gledališko sezono začelo z Goldonije^ komedijo “Beneški trojčki”. Igro so up^i zorili z velikim uspehom v Cleve and NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Iz Severne Amerike poročajo o že sko¬ ro zaključenih razgovorih argentinskega min. za narodno gospodarstvo dr. Car- rilla s predstavniki amer. vlade za odo¬ britev novih kreditov Argentini za ure¬ ditev njenega sedanjega slabega gospo¬ darskega položaja. Po teh poročilih bo Argentina dobila iz Mednarodnega Mo¬ netarnega Sklada 75 milijonov dolarjev, od raznih drugih privatnih ameriških de¬ narnih ustanov pa skoro 300 milijonov dolarjev. Višina vseh odobrenih kreditov bo dosegla 360 milijonov pesov. V Buenos Aires je prišla skupina stro¬ kovnjakov francoske industrijske družbe Sofremines, ki bo skupno z argentinski¬ mi rudarskimi izvedenci napravila in tu¬ di izvajala načrte za dvig proizvodnje premoga v rudniku Rio Turbio od 260.000 ton na 2.900.000 ton letno. Argentinska petrolejska družba je sklenila v zadnjem šašu dve važni po¬ godbi z družbama Esso S. A. Petrolera Argentina — ameriški kapital — in Shell Argentina Limitada — angleški ka¬ pital. Obe družbi sta doselj v Argentino uvažali petrolej, v bodoče ga bosta pa sami črpali za račun Argentinske dr¬ žavne petrolejske družbe. V ta namen bosta vložili za izvanje teh del kakih 200 milijonov dol. Med tem je odpotoval v Bs. Aires tudi predsednik ameriške družbe Pan American Oil Co, ki v Ar¬ gentini že dela na povečavi proizvodnje petroleja. Po razgovoru s predsednikom republike dr. Frondizijem je odpotoval z letalom v Comodcro Rivadavia in v pristanišče Deseado, kjer Amerikanci za račun Argentinske petrolejske družbe že vrtajo nove petrolejske vrelce. V Argentini imamo v zadnjem času stavko mesarjev. Samo v Buenos Aires je zaprtih 20.000 mesnic. Mesarji’ pravi¬ jo, da morajo frigorifikom predrago pla¬ čevati meso in da zaradi tega tudi stav¬ kajo. Državni frigorifiki so pa objavili, da bodo v samem Buenos Airesu odprli 500 novih tržnic, kjer bodo meso proda¬ jali po zmernih cenah. šahovski turnir. Poleg 9 domačih moj¬ strov sodeljujejo še Argentinec Eliska- ses, Avstrijec Lokvenc in Nemec Rehl- stal. Tudi v Sloveniji se nogometni kritiki pritožujejo nad nešportnimi pojavi na igriščih. Kazensko sodišče je moralo iz¬ reči mnogo kazni zaradi nedisciplinira¬ nosti in surovosti igralcev na nogomet¬ nih igriščih. Nadvse pa je zanimiv pri¬ mer igralca Gaserja iz Jesenic. Tega so kaznovali s 15-dnevno prepovedjo igra¬ nja, ne zaradi surove igre, ampak zato. ker je sodniku izmaknil listek z imeni izključenih in opominjanih igralcev in ga nato — pogoltnil.. . PO ŠPORTNEM SVETU Prvenstvo A.F.A. (Arg. Nog. Zveze): Prvo mesto v prvi ligi bo skoraj gotovo zesedel Racing, ki ima pet točk naskoka pred San Lorenzom. Temu resno ogroža¬ jo drugo mesto Boca Juniors in Atlanta, morda še tudi lanski prvak River Pla- te. Izpadel pa bo Tigre, na čigar mesto bo prišel Ferrocarril Oeste, ki si je osvo¬ jil naslov prvaka B-lige. Iz te lige bo izpadel San Telmo. Jesenski prvak Slovenske nogometne conske lige je postal Rudar. Drugo pla¬ siranj Branik iz Maribora ga je v pred¬ zadnjem kolu premagal kar z 6:1. Ilirija je prvak Ljubljanske podzveze, Nova Gorica pa Primorske podzveze. V Limi je XXVII. južnoameriško bok¬ sarsko prvenstvo. Sodelujejo tudi ar¬ gentinski amaterji, ki se kar dobro uve¬ ljavljajo in so resni kandidati za na¬ slove v nekaterih kategorijah. Italijansko teniško Davisov pokal: V finalu bo igralo z ZDA. V Sarajevu je te dni pričel mednarodni SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. December 1958. Vsebina: Slovenci pozdravljajo novega papeža; Novi papež Janez XXIII.; Cen- tinela de su epoca (La Nacion); Zasta¬ lo je srce, a njegov duh živi dalje (S. A.); Legija dostojnosti (Prof. Geržinič); Bogu naproti (J. K.); Pojdimo v Betle¬ hem in poglejmo...” (Škof dr. Rožman); Božji gorečnik 19. stoletja (Dr. Filip Žakelj); Svetemu Očetu v spomin (Gr. Mali); Fant fantu (Stanko L.); Zemske oči; Angelsko češčenje za molčečo Cer¬ kev (Gregor Mali); Po svetu; Meja (Gregor Hribar); Gledam (Y1 Knotts); Vesti iz domovine; Med Slovenci po sve¬ tu; Don Kamilo; Tri minute dobre vo¬ lje in otroška priloga Božje stezice. Mladinska vez. December 1958. Vsebi¬ na: Mi-Vi-Oni (Kajtimar Kdo); Kar ni zmogla domovina; Tudi Slovenija ima nafto; Za starši v Argentino (Jamni¬ kov); Intimna vprašanja; Odgovora na anketo Mlad. vezi; Jezikovni kotiček: O slovenski obali; Na trgu (E. T.); SDO ima novo vlado. Križanka. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158. Buenos Aires Argentina sklad je imel 12.114,95 pesov dohodkov in ravno toliko izdatkov. Sklad za pri¬ pravljanje spominskih proslav razpolaga z zneskom $ 1.271.50, sklad za izdajo knjige o Slovencih pa s $ 1.680.—. KEGLJAŠKI iCLUB vabi na SILVESTROVANJE zvokih globe — v kladno narevo na SLOVENSK) PRISTAVO Na razpolago bo> domače krvavice in hlače pijače. č e t e k ol21. — Konec ? Belgradu v spalni potolaženi sedejo voz ali na avion. Večina jugoslovanskih beguncev so mladi ljudje od 18 do 30 let. Najbolj jih tlači to, da režim v kali zatre vsako osebno podjetnost. “Če ne vstopiš v ko- munistično stranko ali vsaj ne hliniš ko-1 munističnega mišljenja, sploh ne moreš nikamor.” “Mi bi pa radi svobodno di¬ hali, napredovali in zaslužili”, tako ne¬ kako so ponavljali v glavnem vsi isto. So to delavci v tovarnah, ali kmetski delavci ali pol obrtniki, ki jim je davčni sistem potisnil dohodke pod eksistenč¬ ni minimum, ali kmetski sinovi, ki so obupali, ker jim celo pri nabavi polje¬ delskih strojev delajo težave, če niso v “zadrugah”. Veliko jugoslovanskih beguncev ima kje v daljnem svetu so¬ rodnika ali prijatelja, ki jim je že oskr¬ bel kako zaposlitev ali je pripravljen pomagati. Ne razumejo zakaj bi pri ta¬ kih priložnostih morali trpeti, da jim komunisti pokvarijo vse živi enje. Zna¬ čilno pa je, da je v taboriščih. zelo ma¬ lo izobražencev, malo inženirjev, malo tehnikov in malo trgovcev. Ti ljud e ve¬ činoma poiščejo pota, da zapuste deželo- legalno. Pogosto imajo že službeno po¬ godbo s podjetjem v inozemstvu v žepu. Za vse urade, ki imajo z jugoslovan- skimi begunci opravka, nastane vpra- šanje, ali so ti bežeči ljudje politični! begunci oli pa jih je treba uvrst ti v no vo kategorijo, ki ;o imenujejo gospo¬ darski begunci. Dejansko zelo redki mo¬ rejo dokazati, da jih je policja prega¬ njala. Vendar moramo reči, da sta po¬ litika in gospodarstvo v komunistični državi tako tesno povezani, da ju je ko¬ maj ločiti. Tudi marksistični r.auk jih ne loči. Treba je torej gospodarsko revščino v Jugoslaviji spojiti v eno in jo smatrati kot del celcte skupno z zaduš¬ ljivo atmosfero politične in duhovne sužnosti. Sicer pa je tudi med jugoslo¬ vanskimi begunci precej, morda Lakih 30%, tak : h, ki so jih pred vsem politič¬ ni razlogi pognali v begunstvo. To so ve¬ činoma nekdanji, sedaj pcmiloščeni poli¬ tični zaporniki, sinovi nekdanjih četni¬ kov ali ustašev, ki morajo trpeti za de¬ la svojih staršev. Te ljudi obsojajo za vsako malenkost izredno strogo ali pa jih celo kaznujejo brez povo- . da in vzroka. Tem Je življenje v Ju¬ goslaviji res hudo kot v “peklu”, če iš¬ čejo' delo, jim pravijo: “Takh ne mot remo trpeti med nami”. To je čista po¬ litična diskriminacija, celo preganjan e, gotovo pritisk^ije, ki ga nikakor ne mo¬ reš označiti za “gospodarsko — poslov¬ no” in zato tudi tfh beguncev ni mo¬ goče uvrstiti med take, ki so bežali iz gospodarskih, krušnih, nepolitičnih raz¬ logov. B tt U iA IS N A 1 » IS, I II ID I T E V Slov n s h e b e se d e bo v soboto 2 decembra 1958 v običaji prostorih v SANTCLUGARES Igra znani orke - Mouline Rouge JAVNIfOTAR Francisco is! Cascanfe EscribtPublico Urug 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires JPAKETiA MOZIČ vsakovrstne, kaludi zdravila, ši¬ valne stroje, rad aparate, dvoko¬ lesa itd. najboljeiajceneje pošilja Pak Charcas 767 in 7— TE 31-8788 HOTEUIFICO Uradne ure od mre, ob sobotah od lire. Pismena naročilkor tudi denar, pošiljajte po giral ali z bančnim čeia ZDENKALEČAK Casilla de Corrt- Buenos Aires Vsi paketi so z-ani in crispejo v h. Znatno ;e cene! PROŠNJA V Velesovem pri Kranju, ki je znana Marijina božja pot na Gorenjskem, bi radi naredili nove orgije. Vse tamošnje župljane in one, ki so hodili tja na\ božjo pot, prosimo, da podpro to akcijo s svojimi prispevki, ki jih lahko izroče v Dušnopastirsk’ pisarni v ulici Ramon Falcčn 4158, Buenos Aires. DRUŠTVENI OGLASNIK Blagajniške posle DS je v pretekli po¬ slovni dobi po odhodu g. Emila Cofa vodil g. Lojze Horvat. Iz njegovega po¬ ročila na zadnjem občnem zboru posne¬ mamo: Delo blagajnika je obstojala v glav¬ nem v izterjavanju zaostale naročnine. Poravnalo jo je okrog 20% članov. Po¬ smrtnina se je zvišala na 2.300 pesov. Za pripravljanje spominskih proslav se je ustanovil sklad za^^ii^e, sov, je mesečni dohodek društva znašal okrog 3.200 pesov. Iz podatkov je raz¬ vidno, da delovanje društva vzdržuje okrog 450 članov. Društvo je imelo do 31. avg. 1959 skupno $ 41.771.47 pesov stroškov in prav toliko dohodkov. Dru¬ štvena aktiva je bila $ 74.094,38, pasiva prav toliko. Dohodki podpornega sklada so znašali $ 14.354.16, izdatki pa ? 11.222.55. Posmrtninski sklad je imel dohodkov $ 23.919.10, izplačane posmrt- mne so pa znašale $ 6.900. Mladinski OBVESTILA Slov. kat. akad. starešinstvo ima svoj redni občni zbor v soboto dne 12. novem¬ bra 1958 ob 18. uri v prostorih na Ra¬ mon Falcon 4158. Dnevni red je običa¬ jen. Vse člane lepo vabi odbor. TRAJNO DARILO za otroke je knji¬ ga, ki jo je napisal Mirko Kunčič: GORJANČEV PAVLEKin jo je prav za praznike izdala Slovenska kulturna akcija. Cena: broš. 50.—; kart. 70.— in platno 90.— pesov. Povest bo zajela vsakogar, kdor ljubi slovenski svet in želi, da bi otroci ohranili ljube¬ zen do slovenske besede. Uprava Slovenske Besede ponovno prosi vse naročnike, da odgovore na pi¬ smo, ki ga jim je poslala uprava. Na¬ ročnino lahko plačajo v Dušnopastirski pisarni ali z denarno nakaznico na na¬ slov: Pablo Masic, Ramon Falcon 4158, Buenos Ahres. Izlet Družabne pravde bo v nedeljo 11. januarja 1959 v Tigre. Podrobnosti bomo še objavili. Družabna pravda. Sestanek članov Slovenskega kat. a- kad. društva bo v soboto ob pol sedmi uri zvečer dne 13. decembra v Sloven¬ ski hiši Ramon Falcon 4158, Capital Federal. Predaval bo vseuč. prof. g. dr. Ignacij Lenček o temi “Čas in mi”. Po sestanku bo izredni občni zbor. Prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo. Sprejem v Baragovo misijomšče v Slovenski vasi v Lanusu. S prihodnjim šolskim letom bo Baragovo misijonišče v Slovenski vasi v Lanusu odprlo svoja vrata tistim slovenskim fantom, ki ima¬ jo veselje do učenja in bi želeli postati misijonarji-duhovniki Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega (lazaristov). Sprejemajo se gojenci za četrti raz¬ red ljudske šole in ostale višje razrede. eprs- jemajo kot notranji gojenci, z vso oskr¬ bo v misijonišču. K svojim družinam se bodo vračali ob počitnicah ali po dogo¬ voru. Prijaviti se je treba vsaj do konca januarja prihodnjega leta, ali osebno v Baragovem misijonišču ali pismeno na začasni naslov: Rev. Janez Petek CM, Cochabamba 1467, Capital. Vsa nadaljnja pojasnila dobite v Ba¬ ragovem misijonišču ali pismeno na o- menjenem naslovu. Vodstvo Baragovega misijonišča Z A H V A E A Vsem, ki so nam ob prezgodnji smrti našega dragega moža in očka CVETKA ZUPANČIČA bili v pomoč in tolažbo, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spre¬ mili na njegovi zadnji poti, naša najlepša zahvala. Posebna zahvala pa g. dr. Starcu za opravljene molitve na domu, vod¬ stvo pogrebnega sprevoda na pokopališče San Martin in tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem: Iskreni Bog plačaj. Žena Ivanka, roj. Majer in otroka Ivanka ter Franci Vlila Ballester, 8. decembra 1958. Vozne listke za potovanje z železni¬ co, z letali ali z ladjami, nabavo po¬ trebnih dokumentov — potnih listov, dovoljenj za obisk svojcev v Kanadi ali za stalno naselitev v tej deželi, preskrbo viz, zamenjavo denarja, od- pošiljatev paketov z najboljšim bla¬ gom in denarnih pošiljk Vašim svoj¬ cem v domovino oskrbi po najnižje možnih cenah hitro in solidno novo slovensko podjetje v Kanadi TRAVELWAYS SERVICE 62G Bloor St. W., Toi-cnto 4, Ont. C a n a d a V založbi novi plošči, Vaši zbirki: “JADRANA” sta izšli dv« ki ne smeta manjkati \ LOJZE NOVAK izključno zastopstvo DUMAH, S. H. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. V-10 KJE SO TISTE STEZICE SNEGA ZA TO LETO ENA PTIČKA MI POJE V-ll NOCOJ NE MOREM SPATI RADUJ ČLOVEK MOJ GLEJ ZVEZDICE BOŽJE NA POLNOČI GREDE Poje Tercet sester Fink in B. Fink - spremlja na klavir in harmonij A. Ger žinič. Plošče se dobe — kljub omejenemv številu — kot običajno, pri: F. Fajfar — Florida, P. Homan — Munro, F. Hri bovšek — Ramos Mejia, S. Lipušček — San Justo, O. Pavlovčič — San Martin S. Reven Lanus, Slovenska pisarna _ Ramon Falcon in pa pri JADRAN S. R. L. *^ e Majo 533/3 Buenos Aires Slovensko planinsko društvo vabi članstvo na občni zbor dne 14. decembra 1958 ob 17.30 v prostorih restavracije Ilirija Alvarado 350 Ramos Mejia