63« šfev» Poštnina plačana v gototini. CeBje, sobota 4» junija 1927. Ležo IX. Izfraja v torek, detrtck In sobotor Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Posanteznn stsvilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. N0V1D0B1 Uredništvo in upravništvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Gglaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. K proslavi majsko deklaracije. Minolo nedeljo so obhajali po vsej Sloveniji spomin na dan pred desetir- mi leti, ko so bill v Jugoslovenskem klubu združeni slovenski posfanci v dueajskem parlanientu prcčitali tako- imenovano nnajako dekkracijo, z 200.000 podpisi podprto z zahtevo za združitev vseh s Slovenci, Hrvati in Srbi naseljenih pokrajin v eno držav- nost, ki bodi samiostojna, pd viadanja tujcev svobodna in na demokratskem temelju zgrajena. Pomiislimo li danes, ko nam po- gled okoli kaže, s kako drakonskimi sredstvi bi moderne države enako, s tako deklaraicijo kronano streinljenjc kaznovale, na to dejanje, moramo sme- ¦1'ost tistih mož neomejeno občudovati To namrec ni bilo v mlačnem miru; takrat niisino bili na ladji aržave, ki bi se potapljala, amipak tisočletna dr- žava, od katere so sredi vojne burje zahievali svobodo in pravico samood- ločbe, je bila del skupine velesil, Kojih armacle so takrat vsepovsod v deželali sovražnikov bile zmagoslavnp boje. Stara država ni bifa v vojni kakor so ¦se je spominjali iz časov očeta Radec- kega., marvec bila je v vojni, ki je <**: ločala za biti ali ne biti, ko bl bil torej pojmljiv vsak obupen öin at obrnintoo. In kljub temu so imeh slovenski po- slanci pogujna prečitati v državncm parlamentu svojo slavno izjavo? Da, vkljub tenmi! In to nas vodi do ugoto- vilve, ki bi jo morali postaviti vsein (poJTnljivini) frazam o tlačenjju na- rodov v stari državi v nasprotje: Sta- ra Avstrija ni za to propadla, ker je tlačila svoje narode, ampak za to, ker je za zatiranje bila preslaba. Zato pn bi že vendar naj pri takih proslavah in tudi sicer v tiisku nehali z bedastimi frazami o »tlacenju« svoje dni, kor mori to zljasti ma danasnie nemške inanjšme! Narodu, Jd si žeh po pra- vici neodvisnosti, vendar resmcno ni treba druge pobude kakor tega hre- penenja. Nobeden se še ni odrekel tvorbe svoje laslne države morda zato, ker ga niso tlačilir Pri proslavi majske deklaTacije se zlasti spominjamo, da so vso pripo- vedke o tlačenju Slovencev prazne fraze, kajti voditelji naroda, ki je radi izjemnega vojnega stanja pod pojače- nim pritiskom, bi s^ ne. billi nikoli drznili pTečiitati v parlamentu zraasgo- vite države ilačiteljev tako ponosno iz- javo, za katcro je moglo biti nabrano 200.000 podpisov, ne da bi se bilo kaj zgodilo njim ali podpisnikom. Dejstvo, da jo bilo vse to mogoče, je pač naj- sifnejši argument proti domaicvi »za- tiranja« v stari drzavi Ker je diroktor »Marburger Zei- tung« g. Stanko Dotela kot predsed- niik »Jugoslovenske Matice« v nedeljo pred manifcstirajočim ljudstvom v Mariboru izjavil, da je pokopana kri- vica, ki je Slovenci drusfim ne kauijo delati, in da se apelira preko drzavne meje, da bi vladala bratoni in sestram slovanskega jezika praviai, jo pač treba ugotoviti, da je bila vsa krivica svoje dni ta, da Slovenci niso itneli svoje drzave. Kar smo mi danes spo- znali za krivico, tega oni niso nikoli ^oživefi. Oni so m'Ogli svojo deco po ^ili volji požiljati v s^'oje izborne na- r.°dno sole in njihove kulture niiso za- ;lrali, arapak država jo je pospeševa- „> Hikomur ni prišla misel — jemati ,um njihove kulturi namonjene do- move. Take krivice pa se je po pokopn stare av,strijske »krivice« v Sloveniji zgodilo bolestno ninogo. Te krivioe go- spod direktor Stanko Detela pač ni mogel misliti ko je rekel, da nimajo namena prizadevati drugim take kri- vice. (Qgorceni citatelj se naj izvoli potolažiti. To je uvodni clar.ek »Cillier Zeitumg1« z dne 2. junija 1927. Pre- vedli in objavili smo ga, da bi naši ! ljudje videli, kaj mislijo nukoteri nasi. državljani, kako govore in kaj si vse upajiO zäpisati v — neiiiskeni jcziku. V slovenskem kaj takega gotovo ne bi sinelo biti. Pa še tarnajo, da ne smejo delati kar bi hoteli in pravijo, da jim naša drzava dela krivico. — Op. ured.) j Premalo so Has tepli! V Gelju izliaja ča&opis »Gillier Zeitung«, ki je v avstrijskill časib no- sil bojno iniie »Deutsche Wacht«. Iz- premenjeno ime ni mnago viiplival'o na nacin in vsebino pisave tega lista, saj so os'taii injegovi duisevni in krusni očetje prav tisti, kakor so bili nekdaj. Preveč žalitev, ponižanja in krivic smo trpeli Slovenci od teh avstrijskih kolonistov 'in habsburgoviskih plcu"'a- nih renogatov, da bi mogli to pozabiti, dokler bo živel poslednji izmed nas iz one dobe, ko nam je bila Avstrija go- spodartea in mi njeni brozpravni hlapci in sužnji. Preteklo nedetjo je Slovenija pro- slavila desetletnico niajis-ke deklaraci- je, ki pomenja za nas prvo boječo zar- j,o, ki je še v nejasni daliavi oznanjala sužnjejn in robom slovenskiim lepse življenje. K tej nasi nacijonalni pro- slavi, ki iraa v nacijonalni drzavi svo- jo po zgodoviini posvečeno patriotsko rezono, je zaipisal nemski list v Celju cfanek, da človeku zastane kri in se vpraša, dal-li pišemo leto 1917. ali leto 1927. Smo li sužnji v Avstrijjt, smo li v svobodiii Juigoslaviji? Da smo v Av- striji v letu 1917., bi bila pač »Deut- tsche Wacht« zaključila i'lanek s ste- reotipniim dostavkom >>Nieder mit den windischeii Hetzern umd den serbi- schen Schwein ehu nden!« Vse ima svoje mejie; tudi nemškci drznost m>ora najti svojega sodnika, ako šo jitfKimo državne oblasli in jugo- slovensko državno upravo. Prav ima- jo celjski Nemci, ko pišejo, da so nas premalo tcpti. Podpišemo to njih ju- naško izjavo iz leta 1927. Resnicna je in zasluzona je,, saj vidiimn, da se pre- malo tepeni Slovenci družijo in. vežejo z ljudmi, kojd so nam še danes tako dobri, da nosimo slovenski denar v njih nemsske trgovine in obrti, da se z njdmi veženno pri volitvah in da za-^ strupljamo mladino, ko pravimo, da s^mejo tako delati tudi člani nacijonal- niih drußtev in clani Jugoslovenskega Sokola! Nemci in renogatje cel'jiski, našim premalo tepenim robom lahko zopet na cesti pljunete v obraz! Pocaščene- ga se bo čutil suženj, da ga jo gosipod pogledal .... Polifika. p ULTIMAT ALBANIJI. Alban- ske oblasti so na povelje svojega no- tranjega miinistrstva v doigovoru z al- banskim zunanjim ministrstvom are- tirale v petek 27. maja tol'maca naše- 8"a poslaništva v Tirani Gjuraškovica. Nasa vlada je takoj protescirala proti t(?mu^ ter je v protestni noti zahtevala, naj Gjurajskovica takoj izpuiste, ker je uradnik našega poslaništva in ker se ]e pri njegovi aretaciji zapfcm">lo tudi nekaj dokuimentov nasega poslaai.ištna v Tirani. Nasa vlada je ponovila ta svoji protest tudi ustmeno preko alban- skega poslanika v Beogradu Gene be- ga. Kljub vsem intervoncijam na«o vlade Gjuraškovic ni bil izpužčen. Z ozirom na to se je naša vlada odločila, da albanski vladi v Tirani stavi ulti- ma t v tem smislu, da se, ako albanska vlada v 24. urah ne pusti Gjuraško- vica na svobodo in ako ne vrne zaple- njenih dokiunentov, prokinejo diplo- matski odnošaji z Albanijo. Nas kon- flikt z Albanijo ima svoje velepolitično ozadje. Brezdvomno je, da ima tukaj vimes svoje prste tudi Italija. p KRIZA V RUMUNIJI. Znaki govore, da izbruhne v Rumuniji v kratkem težka državna kriza. Veliki odpor proti sedanjemu rumunskemu kabinetu je privedel kraJja do mne- nja, da je potrebna rekonstrukcija ru- munskega kabineta. Ministrsko pred- sedniisjtvo bo ponujeno rumunskemu poslaniku v Londonu Titulesbu. Polo- žaj se smatra za zelo resen posebno radi tega, ker se brani Averescu od- stopiti od minis-trskega predsedstva in teži za diktaturo. p JAPONGI SE VMESAVAJO NA KITAJSKEM. Po zmagovitem prodiranju severne kitajske armade v provinci Hon an in glede na resni po- ložaj v Mandžuriji in šantunški pro- vinci, je japonska vlada odposlala v svrho zaščite imetja in življenja^ na Kitajskem živečih japonskih držav- ljanov v Tsinglau posebej forroirano brigado, ki je zascdfa šantunško želez- nico in japonsko koncesijo Cinan. Ob- enem je vlada odposlala vsem trem kitajskiim vladam noto, v kateri grozi s skrajnimii represalijami. ako bi ki- tajske oblasti ovirale vojaške operaci- je, ki jih smatra japanska viadia za potrebne v «vrlio za Seite japonskih in- torasov. Zato pa je komisar. notranjih zadev vltožil pr.i generalnem japon- i sk-em konzulu v Sanighaju v imeim | svfoje vlade oster protest radi izkrea- ' vanja japonskih čet v kitajskih lukah in zasedbe šantunske železnice. V po- sebni noti naglasa, da je to ncJegalen in neopravicljiv napad na Kitajsko s strani Japonske. Goneralni koriizul pr; je na ta protest odgovoril, da bo pro- testno noto izročil svoji viadi v Tokijiu v svrho nadaljnega postopanja. — Iz- kreavanje japonskih čet in nota ja- ponske vlade, ki je bila izrocena vsem trom kitajskim vladam, je ij&zvala v politicnih krogih v Moskvi skrajno mnicein vtis in je povzroČila precejšnje razbnrjonje. Sovjetski vladni krogi do- minevajo, da tiči za to akeijo japonske vlade Anigi'ija, ki hoče s pomočjo Ja- ponske zasigurati in zopet utrditi svoj prestiž na daljnem vzli'odui. Rnsija mo- ra seveda smatrati! tako pwetje za provokaeijo, ki zasluži enak odgovor. Radi praznika izide jwihodnja ste- vilka v sredo. Celjska kronika. c DEMOKRATSKI VEČER je v sredo v Geljskern domu izredno lepo uspel. Mala dvorana je bila polna in tudi terasa je bila lepo zasedena. Tre- ba povedati, da se marsikdo ni nadejal takega obiska v ča&ih ko se skuša na inanj trdne uplivatl z raznimi. beseda- mi in sredstvi. Marljivi predavatelj S- prof. dr. Kovačič je predaval o sa- raje-vskem atentatn in je razvil njega zgodovino, pridno celjsko godbeno drustvo pa je olepšaJo vecer s svojitm nastopom. Posetniki večera si žele vec takih prireditev. w c »NAM SE ZDI, DA VEMO za vzrok takemu početju« pravi »Slove- nec« na našo beležko, s katero smo uigotovili, da se letos spomin na maj- sko deklaracijo v Gelju ni prknerno obhajal. 0, mi tudi veana zakaj niso obhajali drugi kakor Sokoli in njim prijazno obeinstvo. Ti ponosni nekda- njii deklaranti so lotos stopili v ozadje, ker j,e smatrala »GilKer Zeitung« se- daj po desetih letih cas primern im, da o deklaraciji po svoje izpr*bgovori, ka- kor jo govorila svoje dni, ko se je inie- novala še »Deutsche Wacht«. c NEMGE »TLACIJO«. V soboto popoldne se odpelje mariborski, ptuj- ski in celjski »Deutsoher Männerge- sangverein«, pomnožer^še z nemskimi pevci iiz ostalih krajev mar.i.borske oblasti, okoli 130 po številu k razvitju prapora ncmSkega pevskega driištva v Indjjji. Slavnosti se bajo udeleži okoti 1400 pewev iz cele Jugoslavije. Pro- metno lniniistrstvo je dovolilo udele- žencem polovično vožnjo na x&ah dr- žavnih pragah. — Naj bi bilo imelo kako slovensko pevsko društvo pred votJTio nesreeno misel, da bi šlo razvi- jat kak prapor kam na Koroško! • . c URADNI DAN ZBORNIGE TOI V LJUBLJANI ZA GELJE IN CELJSKO OKOLIGO. Gremij trgovcev v Gelju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njega bližnji in dafjsL okolici, da bo uradoval re- ferent zbornice v torek dne 7. junija od 8. do 12. ure predpoldne v ravna- tcljski sobi Provozne družbe d. d. (po- slopje carinarnice) v GeJju, Savinjsko nabrežje St. 7. Stranke, ki žele kakega pojasnila ali sveta o zadevah, katere zastopa zbornka, se vlijiuilno vabijo, da se pri njem v dolocenem času zgJase. c NEZGODA Z MARIBORSKIM AVTOBUSOM. V torek popoldne je na povratku iz Gelja v Maribor pdpove- dal motor mariborskega mestnega av- tobusa pri Vojniikii. Pötnike so morali z dnigim avtomobilom spraviti nazaj v Celje. Ker je.novica o nezgodi prišla še le pozno zvecer v Maribor, niso mo- gli poslati pomocii. Zato so potniki na raznili postajah zamanj pričakovali avtobusa. Druigi dan je pa vozil iz Ma- ribora v Gel je drug avtomobil. c GELJSKE BR1VNICE bodo na binkostno nedeljo ves dan zaprte v pondeljek pa od 8. do 11. ure dopoldne odprte. c N0V OBRTNIK. Urarsko de- la vnico je v Gaberju otvoril urar gosp. Anton Koželj. c KAKOR 0 PASJIH DNEH je pritisnila \Toe.i!na. Dne 1. junija je ka- zal toplomer v mestnem parku največ- jo vrociho 32° Gelzija, a v cetrtok, dne 2. t. m. je bilo celo 35 stopinj in tudi v petek je vročina še narasla. Ge bi temperait'ura tako nafpredovala bo vse zelenje kmalu posmojeno. c ŽIVO JE POSTALO V SAVI- NJI. Vrocina, ki se je tako zgodaj in tako izdatno pojavila, je zvabila ljiwli na breg Savinje in v vodo. Uigotoviti treba,, da je i mestno kopališce i ko- palisce »Diana« v lepem redui. c PLENARNA SEJA NAČELSTVA ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV. Na plenarni seji načelstva Zveze tr- govskih gremijev, ki bo v torek 7. t. m. v restavracijskih prostorib Celjskega doma. se bo razpravljalo o raznih ak- tuialnih vprasanjib. c PRIZNANIGE 0 20% ODTEG- LJAJU, izdano ob priiliki zamenjave kronskih noveanic za dinarske, spre- jemajo do znesika 250 Din vsi daveni uradi za poravnavo davenih zaostan- kov. Če se glase priznanice za znesek Sez 250 Din, se vračuni samo 250 Dm, za presežek se pa izda od davenega urada nova priznanica. c OSEBNA VEST. Premeščen je iz Gelja v Ljubljamo k visokostavbene- mu odseku g. Maks Avšič, nadzornik präge v Celju. c STARODAVNA HIŠA NA GLAV- NEM TRGU, last g. generala Schöbin- gerja, bo prihodnji sieden popoftioma popravljeru in urejena. Poslopje, na kaitere\ga procelju se kaže kameuiti grb s tremi celjskimi zvozdami in let- nico 1541, varuje svoj starinski' zna- čaj in je za Celje posebna znameni- to&t. c IZLET ESPERANTISTOV. Na binkostno nedoljo pride jo osperantiisti iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in iz druigih krajev izlet1 v ,Celje. Do- poldne si bodo ogledavali mesto, opol- dne bo skupeai obed v Geljskem donru, popoldne pa vsi skupaj obiščejo Stari grad. c SAVINJSKA POD.RUŽNIGA S. P. D. V CELJÜ naznanja, da je od- dati lBgitimacije za preskrbo polovič- ne voznje pri g. Vrtovcu, drogerija v Celju, Kralja Petra cesta. najkasneje do 8. t. m. Prosimo clane, ki še nißo plačali članarine za leto 1927., da najt to store do konca junija, ker sicer pre- nehajo biti člani po novib društveniti pravilih. 8tran a. > NOVA DOB A< Mev. C)3. c VELIKA JAVNA TOMBOLA. ; ki jo priredi Udruženje vojniih inva- ! lidov v Celju, bo nepreklicno in ob veakem vremenn na bliinkostini pon- deljek, dne G. junija. Začne se ob pol štirih popoldne na Dečkovem trgu. — Letos bo dokaj več dobitkov, v»led Ce- sar bodo srcčni sfuičaji preij mogočj. c ZAKONITI DOPUST ZA TR- GOVSKE POMOCNIKE. Vsled po- novnega povpraševanja se razglaša: Po § 17 zakona z dne 16. januarja 1910 drž. zak. št. 20 pristoja trgovske- mu pomočniku, če je služboval pri istem delodajalcu nepretrgoma v.saj sest mesecev, letno najmanj desetdnev- ni, če je trajalo to službeno razmcrje nepretrgoma pet do petnajst let fetno najmanj dvatedenski, pri petnajst ali večletni službeni dobi pa letno naj- manj tritedenski nepretrgan dopust. Cas dopusta se mora dolociti sporaz- umno z gospodarjem - delodajalcem pravočasno z ozirom na obratne raz- mere. Za zakonito določen . najkrajši čas dopusta dobi pomočnik svojo de- narno plačo. Pri obratih, v katerih so k večjemu trije delojemalci, se morejo razdeliti dnevi dopusta na prilično dve enaki dobi. V dopust se ne sme .všteti čas, v katerem pomočnik ni mo- gel svojega dela opravfjati vsled bo- lezni ali nezgode. Delodajalec ni zave- zan dovoliti dopusta, če je deloj'ema- lec odpovedal službo. Na službeno do- bo odpadajoca pravica na dopu^ ugasne, če pomocnik v tej dobi ni sta- yü zahteve za dopust; v tern slučaju tudi nima pravice do odškodnine, ker ni imel dopusta. , i CEltESiTP? nedosegljivo sredstvo proti vlagi. Franc Cuh, Ceije, Ppesernoya ul. st. 5. c Z MOTORNIMI KOLESI NA STAREM GRADU IN ANSKEM VR- 'HU. Dne 29. in. in. sta gg. Erik BrouiJ in A. Vebfc, prvi na 175 cm in drugi na 350 cm motornem kolesu izdelka »Peugeot«, ob pol sednii uri zvečer pxispela na stari grad. Pot je vodila mdmo Skalne kleti in po strmäni noi- mo Faniingerjevega p>osasitva k cilju- Motorja sta kljub lnokri in razdrti ce- sti z lahkoto prispela na stari grad. Imenovana gospoda nosita zavest, da sta kot prva z motornimi vozili pose- tila stari grad. Drugi dan, due 30. maja, pa sita oba na 350 cm mo- tornem kolesu sistema »Peugeot« kljub deievju in raizorani cesti zase- dTa Anski vrh kot prva na motornih vozifiih. Tudi ta poizkušnja motorjev se je izvrstno obnesla, posebno če se naiglasi, da znasa strmina poti na An- ski vrb povprečno 25° in doseže napo- sameznih točkaih preko 35 stopinj. Te- mu hribolazenju je sledil g. Drofenik, lastniik avtotakse, z avtomobilom. Za cnkrat jo osvojil stari Qfrad. Radoved- sii smo, kdo bo prvi z avttomobilom na Anskem vrhui. Torej, na plan! c PRIPRAVE ZA USTANOVI- TEV »MOTOKLUBA« V GELJU. Z ozirom na vse večji razmaih motocikli- stičnega sporta — posebno po Savinj- ski doliaii — se je v Geljiu osnoval »Pripravljalni odl^or Motoktuba« s se- dežem v Gelju. Ta odbor je izdelal pra- vila in jib predložjl oblasti v odobre- nje. čim bodo pravila odobrena, skli- če pripravljalni odbor ustanavni obč- ni zbor Motokluba v Gelju, ki bo spojen z izletom v naše tope kraje v Savinjski dolini. Motociklisti in ljubitelji moto- ciklističnega sporta, ki bivajo v pod- rocju sreskih poglavarstev Gelje, Gor- njiigrad, Šmarje pri Jelšah in sodnih okrajev Šaštanj in Laško, se že sedaj opozarjaijo na klub, kojega namen bo pospešiti povzdigo in razvoj motocikli- stičnega sporta. Poseben namen kluba pa je, tudi ljubitcljem motociklistiične- ga sporta, ki niso srečni. posestniki ka- kega motocikla, pomaigati uresničiti sanje s pomočjo posehnega sistema štedenja, ki se pri motoktubih v so- sednih državab izvrstno obnaša. Na ta nactn postanejo lastniki motociklov tudi manj premožni sloji. Potrebna pojasnila daje na željo »Pripravljalni odbor Motokluba v Geljui«, kamor se naj naslavljajo dopisi. c DELEGAT MIN1STRSTVA PRI ZRELOSTNEM IZPITU. Prosvetno ministrstvo je določilo za delegata pri komisdji za zretostni izpit na tukajš- nji realni giimnatziji g. dr. Nikolo Ra- 'dojcicat, uniiverzitetnega profesorja v Ljubljana. c SREGO STA IMELA dva izmed . mnagLh, kL igrajo v razredni loteriji. | Geljan I. G. je imel srečko 36.636 in ! je z njo zadel 200.00.0 dinarjev, A. G. | v Velenju pa je dobil s srečko 111.313 j celo 500.000 dinariev. | c KOLO JUGOSLOV. SESTER so najsrčneje zalivaljuje gospe Stegu in njenim gostom, pevcem »Oljke«, za dar 305 dinarjev, katere je nabrala in da- rovala za rovno celjsko deco ob priliki godovanja svojega sin a. c JAVNA MESTNA KNJIŽNI- GA je izposadiia v mesecu maju 170 članom 750 knjig. Knjižnica posluje ob cetrtkih ocl 6. do 8. ure, ob nedeljah j od 10. do 12. ure. Vpisnina ^naša 5 di- narjev, za dijake, ujcencc in vajcnce 3 dinarje. Knjiige se izposojujejo na 14 dni. c PREVZEM KINA GABERJE. Vodstvo Kina Gaberje je prevzet v pe- tek, dne 3. t. m. ig. Ferdo Geplak, na- jemmik Mestnega kina v Gelju. c IZGUBE IN NAJDBE. Dne 1. in 2. t. m. so bilb na policeskom ura- du prijiavljene 1 izguba listnice s 1700 do 1800 dinarji na Kraljia Petra cesti, 1 kguba erne usnjate listnice z 270 di- marji na Benjamina Ipavca ulici, 1 iz- guba zlate braše, vrdne 150 Din in 1 najdba bankovca za 10 Din, zaviteiga v bel robec. c ZABAVA PRI MAJDIČU V LEVGU. V nedeljo 5. t. m. priredi g. Ivan Majdič v Levcu domačo veseli^o, ki se začne ob treh popoldne. Za dobro jed in izvrstno pijačo je preskrbljeno. Za zabaivo gostov je poskrbljeno s ša- lj'ivo i>oisto, plesom in tambnranjem. c PROSTA STANOVANJA. Sle- deča stanovanja se bodo v smislu za- kona o stanovanjiih dodelila: A) Dru- gič objavljena stanovanja: Lipa 17, Krajnc Marija, 1 soba s stedilnikom, pritl. B) Druigic objavljena stanova- nja: Grusovlje 6, Hrovat Ivana, 1 so- ba, ku/hinja, pritl.; Vojnik trg 2, Pir- tueek Mali j a, 2 sobi, kuhinja, p>ritlicje; Prod grofijo 7, dr. Kukovcc V., 4 soibe, kuiluinja, predsoba v pritličju; Glavni trg 8, Faniniger Ernest, 2 sobi, shram- ba, II. nad.str. Kino« MESTNI KINO. Petek 3., sobota 4. in binkotUna nedelja 5. ju-nija: »Miatu. Visoka piesem materine Iju- bezni v 8 dejanjili. V 'glavni vlogi Ma- ry Garr. v Beogradu pa eel 24 dni. — j Binkoštnii pondeljek 6., torek 7 in sre- j da 8. jiunija: »Ben Alu. Monumenta- len orientalski velefilm v 6 dejanjib. V glavni vlogi Ramon Novarro, znan iz velefilma »Ben Hur«. Film »Ben An« se po vsej pravi.ci kosa celo z velefil- mom »Ben Hur«. KINO GABERJE. Petek 3., so- bota 4. in nedelja 5. junija: »Possor, Harry!« Sijajna pustolovska drama v 2 delih. V iglaivni vlogi sloviti Harry Piel. I. del. — V pondeljek 6., torek 7. in sredo 8. junija: »Pozor, Harry!« II. del Porota, Celje, 1. junija 1927. Požigi. Razprava proti posestniku Jakobu Beletu in njegovi ženi Alojziji ter proti posestniku Josipu Škrablu in njegovi ženi Neži je trajala do 1830. Porotniki so pri Beletu in njegovi ženi potrdili vpraŠanje glede hudodelstva požiga, pri Škrablu in njegovi ženi pa so vprašanje zanikali. Alojzija Beletova je bila obsojena na 18, Jakob Bele pa na 14 mesecev težke ječe. Josip Škrabl in njegova žena sta bila oproščena. * 0)5 '18.3Ü se je začela druga raz- prava zaradi požiga, katereg>a je obto- žon 47-letni piosestnik Franc Kos iz Gurnovca pri Sromljah. Dne 8. aprila t. 1. okoli pol 9. zve- cer je nastai v viinskem liramu pri vi- nogradu. posestnika Franca Kosa v Curnovcu ogenj, ki se je hitro razsi- ril. Hram in v njem siiranjena zaloga vina sta pogo^ela do taJ. Kritičneiga dne je bil Kos dvakrat v vinogradu in šel zvočer zadnji iz hrama. Kos je sil- no zadolžen. Zanimiivo je, da jo dne 13 septemibra 1926 zvišal zavaroval- nino za svoja poslopja od 50.000 na 166.000 Din; od toga je zavaroval vi-n- ski hram za celih 1)0.000 Din. Škodo. povzročeno po požaru so cenili na 54.417 Din. Dne 12. aprila, torej stiri dni po požaru, bi moralo biti na sodni dražbi prodanih 50 M v branui slira- ; njeneiga vina v vrednosti 29.000 Din. ! Kos je torej upraviičeno osun^ljen, da ! je sam zaagal, da pride do denarja. j Razprava proti Francu Kosu je trajala do 22. Porotniki so zanikali vprašanje glede hudodelstva požiga, nakar je bil Kos oproščen. Celje, 2. junija. Razpravi predseduje vdss. dr. Bra- čič, votanta sta vdss. dr. Stepančič in okr. sod. Kornpara. Obtožencazagovarja dr. Kalan. Umor v Kasazah. Pred porotniki stoji 28-letni ru- dar Josin Kokol iz Kasaz pri Petrov- cahi, ki je bil pred eniin letom radi umora 70-leitne prevžitkarice Marije Setmajstrove v Kasazah obsojen na. smrt na vešaLih. Ker se je pojavilo po obsodbi nekaj novihi, vainih momen- tovi, je okrožno sodišče obnovilo pro- ces proti Kokolu. Dne 11. j'unija 1926 se m vršila v Gelju porotna razprava proti Josipu Kokolu, 46-letni posestnici Mariji Steinerjevi iz Kasaz in njenemu 16- lebnemu sinu Josipu Šteinerjm. Obtož- ba je bila nakratko sledeča: Dne 27. marca 1926 je Josip Kokol v Šteiner- jevem hlevu s sekiiro unioril 70-letno pnevžitkarico Marijo Sehnajstrovo. Jo- sip Steiner je držat starko za obe roki in jo davil, Mariija Šteinerjeva pa je držala starko za obe nogi. Kokol je po umiorui izrezal ii.z starkjinutga obraza meso in nekaj kasti in jih vrgel svi- njam. Kokol in Sleitnerjeva sta umor odločno tajila, dočim je Josip Steiner umor1 priznal. Pri povotiii raapravi dne 11. junija 1926 sta bila Kokol in Šteimerjeva obsojena na smrt na veša- lih, Josip Steiner pa na 6 let težke ječe. Ko je postala sodba praivomiočna, je pisal Kokol Josipu Steinerj'u iz za- pora pismo s pozivom, naj fant ven- dar prizna, da je nijega (Kokosa) po nedolžnem obdolžil. Pod vplivom tega pitsma so začeli drugi jetniki in. jetni- ški pazniki prigovarjati Šteinerjn, naj vnnwUi.r dabra pirBrnisli. ce ni Ko- kol miord-a res nedolžen. Kmalu nato je začel Steiner spreiminjaü s\-oje pr- votne navedbe. Štiirim pri'cam^ preds. okroz. sod. dr. svet. g. dr. Kotniku in preiskovalnemu sodniku je izjavll, da sta Selluajstrovo umorila on in njego- va mati, dočkn Kokola tajkrat sploh ni bifo doma. Dne 3. juliija je povedal, da je iizvrsila mati umor z vila'ini, 4. jmli- ja pa, da je to storila s sekiro. Dne 5. julija pa se je fant zopet povrnil k pr- votmi izjavi in začel trditi, da so vsi trije sodelovali pri umoru Selmajstro- ve. Marija Steinerjova je sojetnici Ma- riji Špornovi po obsodloi zatrjevala, da je ubil starko Kokol, s katerim je ime- la Ijuavno ra'zmerje. Med razpravo se je izkazalo, da Steinerju ni verjeti. Edinemu^ vpra,- šanju gfede hudodelstva umora je sod- ni dvor na željo porotnikov dodal »e dodatno vprašanje, ali Je Kokol knv. da umora iz hudobli'ie nli prepreüil Porotniki so vprasanje glede umora zanikali, potrdili pa drugo vprasanje. Kokol je bil obsojen na 15^ mesccrv težke ječe in bo kazen odsluzil ze 30. juniija, ker se mu je vstel dosedanji zapor. Razprava je trajala do 19.15. Celje, 3. junija. Razpravi predseduje vdss.dr.Prem- schak, votanta sta dss. Tiller in okr. sod. Brelih. Obtoženca zagovarja dr. Ogrizek. Poneverba na pošti v RogaSki Slatini. Dopoldne se je vršila razprava proti 34 letnemu Albertu Gabriču, poSt- nemu upravitelju v Rogaški Slatini. Obdolženec je bil od novembra 1.1918. uslužben kot uradnik na pošti v Rogaški Slatini. Avgusta lanskega leta je bil dotedanji poštni upravitelj, pristaš SDS premeSčen iz Rogaške Sla- tine, dne 17. avgusta pa so postavili radičevci za upravitelja Alberta Ga- ttriča. Od tega časa do 12. aprila t. I. j« Albert Gabrič kot poštni upravitelj v Rogaški Slatini poneveril uradni 'de- nar v znesku 31.408*25 Din. Obdol- ženec krivdo v polni meri P"z"?v*.tn tudi, da je poneveril le 31.40875 Din, dočim znaSa škoda po podatkin poSt- nega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani 32.834'25 Din. Gabnč je kot upravitelj obdržal denar, ki so ga vpla- čevale stranke s poStnimi položnicami zase. Pravi, da je bil v stiski zaradi uolgov, v katere je zabredel vsled bo- lezni svoje žene, ki je dne 24. aprila 1926 umrla na jetiki. Skupni njegovi dolgovi znašajo 75-468 Din. Denar pa je moral porabiti v druge svrhe, ker ga je stala ženina bolezen le okrog 1.500 Din. Letos ob Novem letu je Gabrič pogorel. Zavarovalnine v znesku 23.000 Din, ki jo je dobil meseca marca izplačano, ni porabil za plačilo dolgov, marveč je denar razdelil med sorod- nike. Gabrič je oskrboval svojega očeta in brata. Brat se je vozil v neki rud- nik za barve pri Podcetrtkw, od ka- terega sta si Gabrič in brat obetala lepe dohodke. Načrt pa se je pozneje izjalovil. Porotniki so potrdili vprasanje glede poneverbe. Gabrič je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Razprava je trajala do 1330. * Ob 15. se je pričela razprava proti 23 letnemu strojevodji Alojzu Trav- nerju iz Stolovnika pri Rajhenburgu zaradi hudodelstva ropa. ZL jsi:rt« peril»! Posleijnliifl i»rana s tJ^r.iu.iJi o&arazt! (Soil Casä svojo deiiteCo SVC20SI. > j kavnnti »r po navodüu upurobc. te pravl irNstt «(hick. Ljudeka prosveta- 1 GRÖKO IN RIMSKO KIPAK- STVO V ODLIVKIH, katere je preje- la Narodna galerija iz pariškega Louivrea, tvori prvi del na široko za- sno^anega muzeja odlivkov svetovne plastike, ki bo nastai v nekaj letih v Ljuibljani. Posiljatev ohsega 66 kipov v 34 velikanskih zabojih, je provizo- rično spravljena v Narodnem domoi in bo junija razsitavljeiia v Jakopioe- veni pavifjonu. Z nabavo te zbirke jo Narodna galerija ponovno dokazala svoje prakticno delo na polju narodne prosviete in 'izobraizbe na.se in.ladine. 1 KAKÖNO JE VELIKO PARI- SKO ZALOŽNIŠTVO. Zanimiivo sta- tiistiko o velikern parižkom založnistvu knjig in, rovij, znaml knjiRarn.i Ha- diiette prinaša »L' Europe nou.velle«. Njeni prostori zavzemajo v Parizu 52.600 kv. m. Tiskarna šteje 450 stro- jev. Zaposleniih je 6620 ilelavcev in uradmikov. Knjigarna izdaja 10 peri- joclicnih publikacij, njen knjižni ka- talog pa obsega 5546 štev.ilk. Visak dan se odpošlje povprecno 30.700 poštnih posil'jatev, ki tehtajo 250.000 kL in se potrebuije zanje 25 vaiffonov. Povpreč- lio se izdela na leto 22 milijonov izvio- dov knjig in puiblikaoij, 1 j. 154 v^eni minuti. Knjigarna ima 35 skladišč v Parizu. 15 podružnic v Franoiji in v kolanijah, 42.000 potujiočih knjigarn in skladisc v Franciji, kolonijah in v inozemstvu, pri tern pa niso wsteta ste- vilna podsbladišča, ki *a^e.°f flav- ivh sklsldiHc, t-udi ne 1600 kolodvor- skih knjiBarn. Pariska centrala pre]- me na leto 1.298.097 pteem ah 541 na uro aK 9 v eni min.uti. 1 NOVO MONUMENTALNO DE- LO O SLOVANSKI ZiGODOVINI. J. Czekonowski. pyofesor lvovskega vse- učilieča in znaini pioljski antropolog, je spisal monumentalen »Uvod v slovan- sko zgodm'ino«. Pravkar \e -izsel prvi Kvozek v veliki osmerki na 326 stra- neh. Sp-is bo izsel v gtirih zvezkih in l>o izčrpno obdelal zgodovino starih Slovamov. 1 JUBILEJ PISATELJA BABI- ^A - GJALSKEGA. Proslam se bo vršila v Narodnem gledališču. Gjal- skemiu bosta izriocena diploma častne- ga meščanstva in krailjevo odlikovn- nje. Prostave Gjalskepra se uidelože od- poslanstva iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada ter iz .s-lfoTanskih centru- mov Prage, Varšave in Sofije. Stev. 63. »NOVA DOBÄ« Siftm 8. _ „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtacenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtaciti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepŠi od tega? RAZUMNA Varuje perilo! Protekuija. Ncmški spisal Julian Weiss. — Po- slovenil F. Solar. Protekcija je neke vrste prlprega prod vözom življeinja in noroc je tisti, ki jo minenja, da. 1)0 s svojima konjie- koniia, talon tain in karaktorjem, in^ci' priti do končnega cilja. Kos je, da se marsfiikomu pasreci doibiti stalno ali nestalno sluižbo breiz proteikcije; to so PMČ .i/Jonie, kajti navadno obtičimo s .svojini talentom in karaktorjeini nokjo sredi ])ota in izvleči mis imore in re- silt i iz zaigate lo pripresa, kor dripga oo. nalin ni vec nioigoče pr.iti naprej. Lola in lota seiin bil velik sovraž- nik protekeijo; ko som pa vidol, da vkljuJ) li'utlu in napnrum no moroni dobiti udobno služfoe, som ni hotel pat: s pornoejo proteikcrije dobiti knko pri- mer no mosto. Uspoh niioremo primer- jati podi.vjiaiK.MMi konju, ki ga no iiki- reino zajahati, ako mum «a kdo no rtrži. . , j -ii Polfeo jo trajalo, da sem prisel do toga spoznanja, in ko ni bilo drupe po- moči, so nisoni dolgo premišljial in jä- drno sein pobitel k poslancu, ki jo bil moj nekdanji sol-ski kolega in ki jo se- daj zastopal nioj dornači kraj v našein parlaimentu. Njeigov sluga me je takoj javil in gosipod poslanoc me je spvejel 3ako ljuboznivo. V začetku, ko s'va se nieni- Jm, o mliadostni dobi, je bil bolj slabc voljo, ko sem mu pa raztiolnutčil, da ne pri ha jam k njemu kot kak nabiraU'lj za ta ali oni dobrodelni namen, se mu je lie« razjasnilo in ko sem mm koricii«) šeomenil, da sem volilec v njegovein volilno.ni okrajiU, se je ves sroeen začel smojali, slism-il mi jo roko in vljudno me je vpraša.f, s Ohn mi more usHvf'i »Bil som vojak in broz sluižbo som tor iseein namescimja«, sein mu rekel. »Možu kot sle Vi, ki igrate tako važn,o vlogo v politienem in družab- 110111 življonjii, bo troba. izpre.govoriii le par besed jn . . , .« Ni mi pustil doko.ncati. Z na- tanonostjo ure hudirke me je začel po- govarjati in besede »ljubi prijatoij moj« je ])rajv posebno povdarjal. »Kaj no, dragi prijatelj moj, Vi želito dobiti kako wlu/bo? Z vel'ikim vo- soliem moj dragi! Dal Vaim bom pri- p'Oi'oc-ilno positt/nfiico za enelga svoj'i.h pri'jateljev, ki je ministerijalni svot- nik, in propričan sem, moj dragi, d,i bodete službo dobili«. Vzel je nato iz °noga predala svoje pisalne rnize po- selnico, ki mi jo je pokazal in na ka- tei'i je bib A velikimi crkami natisnje- 110: »Priporot-am Yarn kar najtoploje Kos-poda- . ^ . . , . -_ .« I'j-iporo- cifo je bilo zo kar natuskano, pristavil je samo nioje inio in ni,i izrocil vizitko, na kateri so je svelilo imo ^. miinist^ l'ijrfilnega svenika. ^Ves srečen som za- pustil hi&o, veselw se sreSe, ki m,i jo tako liaklonjenaT^ Kar zletel seni na dom mini&teri- jalnetfa svetnika, ki pa tisti dan ni ni- kofgar sprejiol, baje ker jc bil klican k nokemu lninistru. Nask'dnjeiga dno sem zop-ot prisel. ta dan j.e pa «)ospod s\o.tnik bil zapo- slom pri državinefin i)odtajniku. Pri- liiOdnjo-gta dne ^aspoda ni bii'o v urad. Druigii dan poteitn ga pa že ni bilo vec: v mradu dobiti, ker je že odsol. Tako som tokal v urad k igospodu svetniku cole tri mesece kaikor rekrut podofirir- ske solo, koneno .sem ga pa voiridarli1 eiiikrat dobil. Bil je to skirikaw gasped, ki j(^ naijibržo trpel na vecnom naliadu. kajti neprestano jo imol opravka z žepnilm roboom. Men da je bilo U) 11 jo- go vo najtežavnejiše delo —. Brezbriž- 110 mi je ad vzel posetuiieo, ki jt> niti probral ni in jo jo kmtkoniialo v^.gel v .sikiodol'ico za vi'zitko,, ki jo biJa skoraj tako \olika kakor košara za iwpir, let1 jo zasodrnj«l: »Vesfe, da dainos ni latiiko prKi do kako drža-vme službe?« Moj dragi, mwl onim miliijonom lju-di je gotovo tri oe- trtine takih, ki bi raili kako tako slu- ' žbo. J'az sain imam tri brate, desiH no- ; caikoy, triindviajset vnukov ki 7 časti osivolega oče;ta, ki bi vsi radi pri si i do služl)o. Samo od svojega sonodstva i maun zaznamovtanih dvat i'socsedem-' statiiinasenideset, a vsii drža.vni nrad- niki so niozdravil prvo priporoeil.no vizitko in kako po- siiiniistično sem ogled oval sedaj ta 110- sreoii košček papirja! Ko sem bra], da me zopet »kar najtopleje priporocajo«. me je kar mraz strosel. Kakor upohan Arabei: sem krtn-öal k drmgemu ravna- teljn, ki me je k sreoi takoj sprejet. Ko je precital vizitko, je zaeel kri- čati: »Kaksna namarnast!! Ta parve- ni si u,pa ineni koga priporoöati! Oprostite, moj dra« (proti moni), vsa cast Vani, ali sraimota in fej rav- natelju nove tovarne za s-veco. Človek, ki ne zna razlocovati sveč šestink on sveč osmitnk, ne pozna in ne loci mi- livjskih svec od steari'nskih, tak elovek naj vodi tovarno za sv(kce? Pred nekaj dnevi je kvtasil nekaj 0 lojevkah. in se- I daj hoce zopet fabricirati svece iz pe- troloja. Veste kaji? Povem Vam, da mu že posvetiim . . . .« Ravnatelj se je nokaj tiasa kar tresel, potem pa se je umiril in me prosif, naj mu oprostim, ker njegova joza na novo tovarno s-vec je moralno in nravstveno utemeljema. Da mi do- kažo, kako zelo me ceni, je izrazil, da mi rad postreže s priporočilom na enaga svojih prijaieljev. Ta nova obljuba mi je vzbudila olx'mtek, ki sem #a imel takrat, ko sem bil prvič zletel s konja. in za nekaj mi- nut padel v nezavest. Pocasi sem se le zavedel in ko sem prišel na cesto, sem imel še toliko moči, da sem mogel či- tati priporooilno vizitko. Zopot je bilo na njej čiitati tiste strašne besedö: »Priporocam kar najtopleje gospoda« i.... in vizitka sama je bila naslovlje- na . . . . 0 ironija uisode!! . . . . na po- slanca moje^ga domaoega krajia, na niojoga nekdanjega solskega kolego, ki mi je bil pred meseci dal prvo priipo- roeilno vizitko, s katero sem potem na- stopil potovanje okoli sveta .... Ne- volja je vzpfciniitola v mojem srcui, po- trpcžljivost me je minula kakor mine konja, ki po dolgem ca»su zopet zaslisi trombo glas. Üdaril sem jo naravntvsl k svojem znan.cu in kolefti, da ga pri- mera za besedo. Žal pa nisem mogel takoj priti do njega. V predsobi je cakalo nrnogo Ijnd:; ' drug za drugim je odlnajal v poslan- čovo delaviio sobo in po preteku par . mimut se je vsakdo vrnir z blaženim nasmebljajem in vizitko v roki. 0, po- i.znal sem ze dobro to smehljanje in to vizitko! Koneno sem tudi jaz prisel ua vr- sto in zopet sem ga zagledal urod mj- boj kakor takrat, ko sem ga bil prvio obiiskal poln nad in iluzij. Sine jal so je kakor nekoc, roko mi je stisnil ka- kor ko sem bil prvic pri iijem, vendar se pa moje mialenkosti ni spominji:! prav nič več, kajti preden sem se 111 u mogel začeli priitoževati, je že zaeeJ ka- kor stara ura svojo staro besed ilo, be- scda za besedo, »moj dragi prijatelj« vtnoiner povdarjaje: »Sluižbe želite, moj dragi prija- tt-Jj? Z velikim veseljom. moj draqi: Dal Vam bodem priporocilno posetni- co za eneiga svojih prijateljev, ki jo ministerijalni svetnik in preprican sera, moj dragi, da bodete službo do- b'll.....« In kakor prvič, vzel je tudi da- nes vizitko iz enega predaN ;NOVÄ DOB A« Stev. 63_. foto-plošče filmski navoji (rolfilmi) in zavojni filmi kemikaHje Ako je 2e BRAUNSIEGEL ali ORÜNSIEGELbrez KONKURENCR potem je PERUTZ-FILM gotovo nekaj posebnega! Pri kupnji fotografskih potrebščln tudl VI ne smete na to pozabiti! vizitki čilati: »Priporo&iui kar naj- topleje gospoda . . . .< Vzei je vizitko, jatelj?«, sera, mu odgovoril. »Draigipri- sluv. Priporočil me je zopoi slaromr. miirslfcrijalneinu sv • ;hi. üstoinu z večnim nahodom in stririn.skiin zepnim nbrem. I'o je pa zame bilo žo jhovk1 Kakor ii:-!ad, na no/) podkowin zrobec scjj zali»iLpodc, sem zaArtfal, >kar n\- držie si svoje pripory;i!r.o po:o\ajr viz'lke. Ravnokar ci-.v, zakliucil n>t potovanje in mi ne pride vee na mi- sel, da Li drugo začel. Kaj inislite,' da bom zopet potoval od enega do drugo- ga; ne bom igVal več Vasogia norca in ne norca Vašib prijafcljev in znan- cov!« »Je-li to zahvala za moje pripo- ročilo?«, me je vprasal z žalostnim nasmehom in iz grla so prihajatt gla- sovi kaor tiktakanje polomljcne ure. »Prav lepa hvaJa Zii Vaša bekto- grafirarfa priporočila«, sem krioal jaz in mu vrgel vizitko nazaj na mizo. »Vi in vsi taki kakor ste Vi. smatrate ta- kole iz'dajanjc priporocil za neko vr- Sto ročnega dcla, obrt takorekoč! Pod- pise so na vizitko in jo iz srca vesol, da se jo brezposelnega elovoka via tako ln- ter način odkrižal. Vsak hoce biti na videz uslužen in dober, v re.sn.ici je pa liinavec; vsak se hoce ponašati, ne da bi vsaj nekaj dobrega naredif . . . .« »Dovolj, dovolj, moj dragi«, jo gospod poslanec začel strahoma pro- siti', ko si je bil nekoliko opoinogel od prvega strahu. »Dovolj? . . . . E, moj dragi pri- ajtclj?«, som mu odgovorii. »Dragi pri- jatelj, ni se ne dovolji, kajti šest mese- c:e,v sem dragi prijatelj tu, prijatelj taun, šest mesecev že bogam z Vasimi tako prefrigano kombiiilraniliii pri- porocMnimi vdzitkami okoli po svetu kakor veeni žid . . .« »Ne spozabite sq, da ste sedaj tu pri meiii«, je zamrmratf. »Hocete reči, da nisean prav pri pravi paineti, kaj ne?« sem vpil nad njim. »Niičcsar nočein druge-ga reci ka- kor da ste jako nehvalezon clovok, kci1 res sem Vas hotel priporočiti svojenui dobromu prijatelju, ki je m mister ijal- ni svetnik«, jo vzdibaval poslanec. »Jaz pa priporouam Vas hi Va- šega svetnika kar najtoplojc vragu«. sem vpil jaz. »Priporočain Vas . . . .« je vzdi- liovaje tožil z glasom polekle ali no- naiViile ure .... »Me ni troba nic več priporočati, ker odslej se bom že sam priipoi'oua.1^ semi ground jaz nad njim, da je mu/ tresoč se padol s stolca .... Priporo- ril siMvi se mtu in odšel. (Pripis prevajatelja:) Tako se godi nam, ki iščemo z:i- paslenje in ga nikdar in niikjcL1 najti no moremo. Tujcem groš, naim doma- cinoni knof — saj sino potrpezlj'ivi backi. Sipom domovine. š SPOMENIK VOJVODI SIN- DJELTČ1U. V sralo dopoldne je bil z velikhn.i .svöcaiioslniit txlJkrit spomeiiik vojvodi Stepaniu Sindjelicu, ki je pa- del jiwiasko srnrti v bi.tki s Turki leta 1809. na. igrebenu Čegar pri Nisu. Sve- čanosti se je udeležilo nad 10.000 lju- di iz Niša in okolice ter vec jiolkov naše vojske. Prisostvoval ji je tudi kralj Aleksander. Vfado sta zastopahi nimistrski prodsiedmik Vukicevic in vojni .minister general 11 aid/Ac', Narod- no »kupsciino pa predsodnik Triikovir 7. mnogimi poslanci. š AVTOiBUS ZAGREB — 110CJA- $KA SLAT INA. V srodo je zacel med Zafgrebom in, Rogafcyko Slatiuo voziti dnevni avtoibus Tujisko - proinotnega driištva v Zagrebu. Vožnja I raja tri iure in velja 1(K) Dim,. 6 T1H0TAPSTV0 SAH ARTN A. Finanena kontrola iiz Mari bora jo imela zopet lep u»peh. Na cesli proti Kainmici je bil natures v i>ondeljök na vse zgodaj prijet neki Riižner iz Bre- siternice, ki je iind pod oibleko na to- lesu skupaj štiTi in pol kilograma sa~ harina in še par sto knjižiic cifearetno- ga papjrja1. Posledice za svoje dejanji« bo oibcutil, ko bo mioral plaicati kazen in pa sedeti. Tega bi mn ne bilo treba, ker je dabro situiTan posestnik. š VSE P0LNO TIH0TAP0EV. Organi frnaiiiöne konitrole v Št. llj.u v SI'ov. goricah in v Sv. Jurju ob Pesni- ci so v paslednjiGim časvi. pri'jeli v treh shrcaijiili pet žensikili in enega mowkega tiihotapiea, ki so v nočnem casu liliota- l)ili pol eg carinstkega blaiga. večinoma' monopolsk« predmete in siter v glav- nem saliarin, a tudi vžigaMce in ciga- retni papir. V&e prijete osebe so iz Ma.ribora i'n niso baš novinci. Ker se karzni izrekajo v vi'soki'h tisočakih,. jo wpati, da bo liudstvo konrno u'vidolo. da se s tiiliotapstvoni no da. oboigateti in da bo ta noreol'ni pasel opuistilo. Dobre lasfnosti finega čistila xm čevlje so te-lei Čistilo je mehko in se dobro razmaže ; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane vedno voljno. In te lastnosti ima Indian pasta. Že pri uprrabi prve doze se bo- dete o tern prepričali. 8 NESREČA DLTAKA NA TZLE- TU. Te dni so prispeli v Zagreb na iz- let dijaki ineš6insike Sole iz Šoštanja. Ko so posütili Maksiiniir, je dijak II. ra/.reda. Rasto Bruinot. rodoin iz Ljub- na v Savinjwki dolini, pad.el v neki jn- rek ter si zlomil nogo nad kolonom. Re.s(?valno driišlvo ga jo propeljaJo v Zakladno bolnico, kjer so mu niidili zdravniisko poimoc. š DIVJANJE UMOBOLNECJA Til- GOVCA. Bivsi sarajevski trgovec Tu- pajir, ki jo že dolj Gasa kazal z>\ako uinol)olnosti in v tern staiiju uapadal otroke v bisi, jo bil nedavno odveden v umobol'ni'co. Prod nokaj dnovi so jo vi'iiil iz bolnice domov. Udal se je ta- koj pijaci in prieol grozili doma z no>- žoni svojim sosedoin. Ko tu ni nicesar opravil, je zdirjal v stanovainje sv'ojo seslro in ta'in invsel troje svojiili otrok. V popolni l>laznosii jib je po vrsti naj>- liroj slokol do golega, zgralul vso tri in jih vlo.kol iz hise proti Miiljacki, da ji'h l.iinkaj utopi. Obtni'nstvo in straž- niki so mu to namoro prepročili in Tmpajica odvedli v zapor. H SRAKE J10 LOVIL. Sodarsk5 va,Kino(' Alojzij Štelcar iz Clrosnjovcov pri (lornji lladgoni je sipfezal to dni na drevo, kjer se jo lwiliajalo s-rakino gnoizdo. Voja se mm jo pa odlonrila in decek jo pad el kakih dvaijisot nioltov globoko ter so ložko ps>»ko(lovnl. Mrn- gi dan je pa viimi'l. « DVR LET1 ŽIJOO V ÄELOD- (III. V drzavno bolnico v Siboiii'ku so in'inoljali in dni neko Slavo R,adetic, ki jo bila prod dvema letoma požrla zlk:o. Storila je to v nozavestnem sta- nju. V zadnjem čaisii je dobivafa voci- krat krco v zelod.cu1, vsled Gosar so je. mioral a padvreci operaciji. H GROZEN DOŽIVLJAJ DVEIT GOIXjEV. Iz Sarajova sta so to dni dva (godca naipotila v Dalniacijo iiskat zaslužka. v kakem sezonwkem podjetju. Kor nisi a. imela «redwtov za želozniško vožnjo, sta se skrivaj splazila na siro- bo nekeiga. vagona in na ta naoin sku~ šala dospeti v Duibrovnik. Pri Ostrož- cu pn, votli jjroga pod niostom, ki leiži |e kiifcillH 20 cm. \l%> kakor streh'a osebnoga vagona. Godec Pisar je trril z glavo ob mast (er so pri teni smrtno- ne\iarno požkodoval, dočim je nj'pigov tovaris Koslinsok so pra^ora'sno od- skocit s strelio. in si tako rošil žiivljonjo. 1X0 pasto je zo zobenajboljša! S SVO.JO ŽENO JE ZAKLAL v Backi Palnki trgoveo Hedo Vejsin iz Sromsko Mitrovico. Žona ga. jo bila pred kratkim zapnslila, ker jo je ne- prosta;no mucil s svojo noupraviviMio ljuibosiTnwiostjo. V pondeljek popold.no jo jo sreoal na ulici in je zabteval od nj«, da se spot vrne k njemu. Kor toga ni bofola.. ii jo prorozal z nozom grlo, laiko, da je v nekaj mdnutab izkrva- vola. š RADION, prašok za pranjo. ki pero p.opol'noma saiin-, jio davna v.olja vsob gosipodinj. Dol)iiva se v vsoh trgo- viiiali mil a in kolonijalnega bla«ga. s RE.VMATTZEM (zalvvalna i/ija- va). G. dr. 1. Ra.hlojevu, Becigrad, Ko- sovska 43. Narocif sem Vase zdravilo za drnge osebe, t. j. prvo narooilo io bilo za neko osobo, ki so jo vrnila v/. Amertko tor jo koinaj strypala, z roka- m;i pa ni mögla gibatl. M'nogo zdrav- nikoiv ga je pregledalo v Amoriki. iimhi- go jo. kakor pravi, potrošil za zdrav- ni:ko in ztlravila, tod a vfic to mm w\ nir pomagalo! Ko jo zo toliko potvosil, som min. svotoval, na.j ])oskusi polrošiti so nekaj sto dinarjov za Vase zdravilo Radio Balsa'ini.ka. Tako som jaz naro- cil zdravil'o zanj. V resnioi mu jo loli- lvo poiiMgalo, da sodaj more I'odili in gibati z rokania, no da bi cuitii bol(v- Gine; del a pa kot najibolj zdrav clovok. Ono drugo naroGilo jo bilo za nnko v.v- nii, ki že (lolj;o bolohia iva rov'.mali/,mu. Tu(Vi on a so poeviiti lninowo bolji». Ifvii- ložno in s spos((Ä-anjom Polar Jadro- si.('. ProiiMida (Dalmacija:). 15. noveui- bra 1924. -- Lek Uadio Ikihannh'n t- (h'hrje, prodnjd in razposilju po )>n- r,zcfJH h thorns or ij Radio fiaismn-il-a dr. I. Tfrihlejeva, Bcoarcul, Kosovxh-a. hr. 43. s ENOSTAVNEJŠE IN CENE.T- Sl<] PRATT! to naj bo geslo za prilio;!- njo pranjo. Neprijetno in trudapolno liranjo na pralni deski ni saino imi- ka, anipak jo tudi m.nogo dražje. Upo- !';rbljajlo Persil. Perilo io troba samo nekoliko Gaisa onoistavno kuibati. rm i'1 Gislo in broz madožov. Da pa dosozo!'1 popol'n in lop uGimok. uporaibljajl;1 Pors.il broz pridodatkov in s(i di"/il«' nalanGno navodila za uporabo. Gospodaratvo- g URiADNI TEsiAJI /A /lll^!;1. Financni mini'siter jo za jiwwj ^1^'^'1' naistopno tücaje: 1 napoleoiHlor JlH.oU. 1 fcurška lira 247, 1 angloški tunt J/b. I dolar 50.80, 1 kanadski dolar 5(5.4-0, 1 noin,ska marka l^O, 1 I'otjski zlat ().:¦», 1 avstriijski siling 8. 1 l^lßa 7.90. J pon,go 9.92, 100 franoo'skiili frank.OA 222.50, UK) ivicarwkih l'ra.nkov KM);"). 100 italijanskib. Y\r 310, 100 hohuul- skiili gtjldinarjov 2272, KM) runiiunskih loejv I-Jfj.JK), UK) lovov 41, 100 danskih kron 151Gi,50, 100 svedskiji kron 1519; 100 norve.skWi kron 1466, 100 špaii- sk.ib posot 997, 100 "dra I Mill i. 75.40. 100 roskoslovaskih kron KkS.20 Din. g KONKl'KZ je i\mr|.,,s<..„ o inid vini iinno Albin I'oGai1, in sicer dnia- In'iiikov Albina, Josiipa in Luidvikn Pocarja,, pos<\slnikov v Jinonom pri I'odcolrtki!'. Konkurzno torjatvo naj so priglaiso pri okrožuein s.odišču v ('oi.-n do 10. junija t. I. OlvGni ugulovilvoni narok 2f>. junija 1. I. poi" 9. ui-i d*. pold no. >s KONKUKZ ŠTEOrONTr.E ZA PH1M0RJE. Štedionica /a lM-inn.rjr ua Susaku io prisla v konkurz. J/. prod I ozone bitanco jo razvidno, da jo bilo d()s4>d:ij ])Tija.vljc.Mii'li .ic-vjntKV^ za SI miliijun.ov dinarj(>v, doGim :'.nasn]n aktiva 20 miliionov. Razširjajte „Novo Dobo"! Sirilo za napravo sira, tremometri za pile- karr.ejaktodensimetr^alkoholometri itd. dobite vendno v drogeriji Sacištas, Celje Razgled po svetu. r SMUT NEMSKECA V0JS1C0- VODJE. V ,st,aros(i 73 lot je lun-rl hiv- si nacuhii'k neniKkoga. glaivnoga sdana general Stein, Pokojn.itk je bil svoj Gas Indi pruiski vojni nwni&tor. r V0JAŠKA KONTROLA NA BOLGARSKEM 0DPRA;VL.7ENA. ~ KoniVronca voleposlanikov je sklen.ila, da so vojaska kontrola n.a Bolgarskom definitivno ukinoi. r IJNDRERGilOVA PLEMENI- TOiST. Lindibov.gh jo bil odfikovon s po- sebno zlato koiaj.no i>arisk^ nioslno ob- Gino. Kolajna nowi ma oni slrani Lind- borgbovo sliko, na drugi «trani pa i>o- svetltev za prvi polet preko oceana. Onih 150.000 frankov, ki jib }o daro- val noznan Gasrilec l/iimlboi^lnii jo po- klonil. fraincosikomiii Aeroklubu s pros- njo, naj jib raizdeli podpore potrobniiu druzinam ponoisroconih letalcev. r SAuVIOMiOH HUHKE BA1U)NT- CE V NIZZT. V letovisou Nizza si je te dni pognala kroglo v glavo ruska omigranlka,, baron ica ITorlonso pi. liauisch', že.na |)olkovni.kn bivšo oaivko gai'do. Vzrok sam'oni'ora jo bila bedn. Dol P obvezoinpofllejte te I nizkc cene cevljev : BOKS moški ame- rikanski ali pol Simi 169 Din. BOKS nizki mo§ki ali len- ski 149 Din, dam- ski Sevr. 169 Din, damski l«k199Din SANDALI 26 do 29 Din 48' —, 30 do 35 Din 62—, 36 do 41 Din.8T— Izbira novih mode- lov vedno velikanska! Veletrgovina R. Stereieclii, (elje. Oglojto si izloibo! Zbirajte liatke za fiagrado! Preis zflliiilisvi, trl)oi?e!jsl(i in pseti drugili rudnlkov dobaulia in dostflnlja na dom o incstu in ofaolici Franco Joit, Celje, Aleksandrova ul. 4 SUni telmi dober risar, sestavitelj proračunov m statik, s e i S Č e. Ponudbe pod »I eh- nik« na upravo l^sta^_______ iz boljšo hiSe se takoj sprejme v modni in manufakturni trgovini v ___Celju. Naslov v upravi. Hena urarsha delannica b Gnherju SI. občinsivu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Gaberju • hiöi 145 (1 kalčič) urarsko delavnico Vsa popravila izvrSujem precizno natančno, solidno in po nizkih cenah. - ^a obllna naročila se vljudno pnporoca Anton Koieljf ***** Gaberje pri Celiu. Stev. 63. »NOVA D 0 B Ac Stran 5. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ustanovljena leta 1889. v lastni hisi CMMEM ULICil ST. 11 nasproti posts. Ualanovljena leta 1889. Za varnostvlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Laško! Otvoritev hotela „Savinja" na binkostni pondeljek. P. TROP. to iožnoštalerska raris zadrnga v Cell Cankarjeva ul. &t. if priporoča svoja äzvrstna namizna te*- odbrana soniisncnina VI MA vsehvrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. «*Wf EF^ Vzorci na razpolago ! Prostovoljna javna dražba. Proda se veliko arondirano posestvo v Spodnji Mudinji St. 9, obstoječe iz 8 poslopij ; velike hiše s 6 sobami, kuhinje, shrambe za jediia in 2 kletmi, marofa, ki vsebuje hiev za 7 konj in hlev za 8 govedi, svinjakov z 8 predali in nad tefni 5 sob, kozolca s 6 okni, kozolca s 4 okni, ute za seno, ute za orodje in drvarnice; 8 ha njiv in travnikov, vse na ravnem in prvorazredno ter približno 80 arov gozda, zaraščenim s 25 letnim drevjem, večinoma bor. Ogleda in poizve se na lieu mesta pri zakoncih Ivanu in Mariji Teran, ustmene aii pismene ponudbe pa naj se naslove na notarsko pisarno Franceta Burger v Celju do 15. junija t. I. Kupim več vagonov lepih bu- kovih cepanic, franko Celje. Ponudbe pod »TAKOJŠNJE P L A Č I L O « na upravništvo »Nove Dobe«. Priporoča se brivnica „PEP IN A'1 Gosposka uiica 4 z dobro in snažno postrežbo. V zalogi ima prvovrstno brivsko milo, britve, stroje za striženje itd. 2cnske, otroc« in dijaki za striženjepolovičnecene. Sprcjmesetudi britve v brušcnje. Lastnik: MATIJA BUKOVČAN. Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstmh mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene šunke in j'az'10~ vrstne sve2e klobase. Oddajani na drobno in na debelo ! Spedjallteta blaga zajamčena! Točim tudl več vrst domačih vin liter po 10 do 12 Din. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobasičar, CELJE, Kralja Petra cesta. Zu 59. BIRMO priporočam svojo veliko zalogo vcrižic, ur, uhanov, zlatnine in srebrnine. Nizke cene! Solidna postrežba! R. SALMIČ, CELJE. ISTÄ PRODÄJ je nova enostanovanjska VILA z vrtom pri kolodvoru v Žalcu. Pojasnila se dobe pri FRÄNJLJ PIKL, ŽALEC. Učenca ki je vešč slovenskega in nemSkega jezika, sprejme modna in ma'nufakturna t r g o v i n a TRAUN & STIGER n asl e d n i k : FRANC URCH, CeCje. štirisedežni, generalno popravljen, strojna kolesa, zadnja pnevmatika, zadnja os in vretencasti drog t1pvo, 30 konjskih sil, zelo pripraven za mali tovorni voz, se zaradi slučaja smrti poceni proda za 10.000 Din. CELJE, ZA KRESIJO 6. Stalna služba,' hotelshega slugs se nudi marljivemu, poštenemu in vljudnemu samcu. Hotel, «Beli vol», Celje, Kralja Petra cesta. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar I Lesftoysek, Celje knjjigapwa in veletrciovina s papinjem, pisalnimi in risalnimi predmeii. Naramnlce od . . . , • .... Din IO1— Pasovi »......... f| I7'5O Nogavlce »......... |f 8"— Podveze »......... „ 71— Samoveznice »......... „ I7'5O Dckolenke z ali brez stopala od „ 34 — Modne srajce z dvema ovratnikoma od „ 95'— X. putctn, Celje V solnce in zrak mlado telo! Iz zaprašenih mest Vas popelje Peugeot! (izgovori „pežo") Najlepše birmansko darilo je bicikel Glavna zaloga in samoprodaja biciklov ter motociklov Peugeot za vso Jugoslavijo : ERIK BREUIL, Celje, 0K.rS?.teS Originalna PEUGEOT kolesa s sesalkami in usnjato torbico od Din 1644'— do 2063"—. J^eklamni izdelek tovarne Peugeot „Cyrus" moški kompl. Din 1450"—, damski Din 1550'—, sportni Din 1750'— (v zeleni ali temnordeči barvi). Prodaja tudi na obroke! Kdor oglašuje, ta napreduje! Straji 6. »NOVA DOB Ac Štev. 63. Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanie hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000'-. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne jn posoiijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lastni palači Narodni dom Podružnicis Maribo^ Sosfanij Avstcalski čudežl „FURMOTO" nedosežno čistilno swedstvo za mobilije, klavir, usnjene garniture, automobile, steklo, marmor, srebro, celuloid, sploh za vse lakirane in emajiirane predmete. Poskusite in uveriii se bodete. Dobi se pri tvrtfki Franc Čuk, Celje. Cene znatno znižatie! Ha]vBč]a zaloga in samcppodaja zacnea8te najprippavnclših PUCH koles in kcles znamke WaffenPad" Vsa kolesa s torpedo-proslotekom in p o vratno-stopalno zavoro. Cetia od Din I6OO- - naprej. 3 Največja zaloga delov koles in 5i- valnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokov- niaško, hitro, dobroinceno. 12 mesecev garancija. A. NEGER, Celje, Gosposka ulica št. 32. Vsi stroji po za » vezenje pripravni. Pouk v vezenju z ast on j. Najveöja reparaclj- ska delavnica. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da smo naši trgovini s steklom in porcelanom v zvezi s stavbnim stcklarstvom priključiu še zavod za oE>IoživL*nj«> zrcal in jedkanje na SOLIN in zrcalno steklo ter prevzamemo vsa tovrstna dela, kakor tudi nove nabave brušenih in navadnih zrcal ter nove obloge starih zrcal, ki so izgubila vrednost. — Naš zavod za obloživanje je po najnovejšem postopku najmoderneje urejen ter zamorem vsem zahtevam cenjenih strank najbolje ustreči. — Vsa naročila seizvršujejo hitro in poceni. W. »H, CEli3E, tell'OU. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesfa K9eparstifo in naprava strelowodov. Pokrivanje sireh in zvonikov. Vodovodne inštalacije, naprava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosetov In zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Pupilarnovaren in javnokoi»isten denai*ni acavod ceHjskega mesta Celjska mestna hrantlnica Ustanovljena leta 7864. TZ lastni palači i>i?i fa:olodivoi?i3i, VsiliranllnJčntposllaetzvršuJejo nalRulanlneJe, h!tro intoč- no. Ugoflno obresfovan|e. Pofassilla In nasvefi torezplačno. Pod trajntm drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojirn premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. 21 52 ŠvicarsKe ure, zlato, sretoro, briljanfe, opttka, očala Najveja deiavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juvellr, oplik CELJE, Glavcvl trg 4 Delaj, nabira) in hrani, varčcvati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberiu pri Celiu Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti I tASTNI DOM Obrestoje frirarillne äfa *VO vloge po ^F ' Vcčje stalne vloge po dogovoru naiugodncje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din- Ä^arljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do SO I>ixi se dobi nabiralnik na dom. Iz malega raste veliko! Pisarna v Celiu, Prešernova ulica 6. LJURI JANSKA KREDITNA BAMKA Delni&ka glavnica Din 50,000.000-— Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000-— Centraia: Ljubljana! Dunajska c. PODRUŽNIC E: Brežioe, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranjf Logateov Iffiari- bor, Iflotkcwiö, Novi Sad, Novo metto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjgradeo, Split, Trat.------ Brzojavni naslov i Banka Ljubljana Telefon st, 261, 4(31502,503111504 se priporoca za vse v bančno stroko spadajoče posle» Tiska In lzdaja Z«»n. tlskarn«. - Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Četln- | za redakdjo Vlnko V. Gabero. - Oba v Celju.