149 i<^''                                                               ¦¦•¦¦¦
Usmiljenje.
Ubog prosjak je prišel v neko vas prosjačit. V prvej hiši, kder se je oglasil, videl je silno uboštvo, vendar mu je gospodinja prijazno naproti prišla in rekla: ,,Ljubi mož, vi iščete pri nas miloščine; jako žal mi je, da vam ne morem ničesar dati, saj vidite,   da nimamo sami nič."   Mož je šel dalje.
V  drugej hiši je bilo še večje siromaštvo. Tu mu je prišla stara ženica naproti in mu rekla: ,,Oh,  ljubi mož,  kako rada bi vam dala vsaj kosec kraha, ali verujte mi, da ga še sama nimam niti drobtine pri hiši."
Pri tretjej hiši, ki je že od zunaj kazala veliko revščino, rekel je go-spodar: ,,Ta hleb kruha bode naše nocojšno kosilo; tukaj imate kos tudi vi, več vam ne morem dati."
Pri četrtej hiši je bil zopet prijazno sprejet in star mož mu je daroval suknjo, rekoč: ,,Jaz imam dve suknji; jedno dam vam, a drugo obdržim, zase.   Več vam ne morem dati, saj vidite, da sem sam ubožen."
Tak6 je hodil prosjak od hiše do hiše. Povsod je bil prijazno sprejet, da-si je povsod našel veliko siromaštva.
Zunaj vasi vrže prosjak razcapano obleko raz sebe, razpnfc dvoje kril, ter se v angelskej podobi vzdigne v nebesa. Kmalu je nebeški krilatec stal pred obličjem božjim.                                                            r
,,Gospod vojskinih trum," reče angel, ,,jaz pridem prosit pravice."
,,Povej, kaj želis od mene ?"
,,Poslal si me bil preiskavat srca Ijudi, in bil sem v vasi, kder sem našel največje sočutje in usmiljenje do ubožcev. Jaz tako usmiljenih ljudi še nikjer nisern našel, a vsi so ubožni, jako ubožni. Kako moreš vender tako usmiljene ljudi v tolikem uboštvu pustiti? Daj jim bogastva in videl boš, da bo njihovo usmiljenje brez meje."
Bog odgovori: ,,Tvoja volja naj se izide!" Nato se je razlil blagoslov božji črez 6ao vas; uboštvo je zginilo, a prišlo je premoženje, obilost iii bo-gastvo v vas.
Potem je Gospod zopet poslal angela na zemljo, da bi preiskal srca ljudi, in angel je zopet prišel v podobi prosjaka v tisto vas.
Ko je stopil v prvo hišo, videl je vsega obilo, a prijazna gospodinja mu ni prišla naprofci, nego dekla se je nad njim zadrla, rekoč: ,,Tukaj se nič ne deli!"
V  drugej  hiši vidi  še večje  bogastvo; tudi stara ženica je še hodila okoli, a zagledavši prosjaka,   zamrmra:  ,,Že zopet prosjak!" ter gre v hišo. Cez nekoliko časa priskaklja mlad deček,  podeli ubožcu kos kruha ter zbežf.
Prosjak je z glavo majaje šel v tretjo hišo. 6ni mož, ki mu je bil dal kos kruha, hotel je ravno v napreženo kočijo stopiti, ko ga ubožec na-govori. Bogatin ga čmerno pogleda, vrže mu godrnjajoč nekaj denarja in se odpelje.
V  četrtej hiši je našel starčka,  ki mu je poprej tako  dobrovoljno da-roval suknjo,  polovico svojega imžnja.   ,,Gospod," nagovori ga prosjak, ,,ali se še spominjate, da ste bili pred jednim letom necemu ubožcu podarili suknjo. Glejte, jaz sem oni ubožec.   Od potlej vas je Bog obilo blagoslovil; zaam, da se me bote zdaj še bolj usmilili."
160
Bogatin ga resno pogleda, poteoi odprg omaro in rzame iz nje snknjo rekoč: ,,Takrat sem imel dve suknji, in sami pripoznate, da je bil lep dar, ko sem bil jedno vam dal. Tudi zdaj vam nečem manjšega dani datL Vzemite 6no drugo suknjo; jaz sem t njej obogatel, znabiti da obogatite tudi vi."
Vsled tega zasmehovanja se je prosjak užalil, odšel je in zunaj vasi se je Tzdignil v nebesa.    Z žalostnim licem stopi pred obličje božje.
,,Zakaj si tako žalosten ?" vpraša ga Bog. — ,,Žalosten sem, ker sem grešil zoper tvojo pravičnost in modrost. Bil sem zopet v 6nej vasi, kder so me lani siromaka tako prijazno in usmiljeno sprejemali. A zdaj, ko so obo-gateli, vsi so se spremenili. Prej so imeli za ubožce tolažbo iu usmiljeno srce, a zdaj imajo trdosrčnost in posmšh. Hudo sem se motil nad teini Ijudmi, in to je, kar me žalosti."
Bog odgovori angelu: ,,Moj sin, jaz sem ustvaril človeško srce in ga tudi dobro poznam. Človeško srce je kakor maslina, ki samo takrat olje daje, kadar se stiskava; tak6 se tudi iz človeškega srca samo takrat cedi olje usmi-ljenja, kadar ga uboštvo, žalost in nadloge stiskajo. Ubožni ljudje imajo usmiljeno srce."                                                                      .      J.s—a.