497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku. 6/1, (Listine 1246-1255). Uredil France Ba-
raga na podlagi gradiva Bo‘a Otorepca. Ljubljana : Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU,
Zalo‘ba ZRC SAZU, 2002. 296 strani. (Thesaurus memoriae. Fontes ; 2).
Ko je leta 1928 lu~ sveta zagledal peti zvezek Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki
ga je pri Leonovi dru‘bi v Ljubljani izdal Milko Kos, niso verjetno niti najve~ji pesimisti pri~akovali,
da bo treba na naslednji zvezek zbirke, ki predstavlja nujno osnovo za resno in strokovno delo na
podro~ju medievistike, ~akati skoraj petinsedemdeset let. V zadnjih petdesetih letih je bilo sicer ve~
pobud, ki so imele cilj poskrbeti za na~rtno izdajanje virov za slovensko zgodovino. Leta 1972 je bil
celo sprejet in objavljen Program edicij virov za slovensko zgodovino, ki mu naj bi sledile institucije pri
izdajanju gradiva.1 Toda zdi se, da so kasneje objavljene edicije virov bile kljub sprejetemu Programu
prej plod osebnega interesa in agan‘maja izdajatelja kot pa posledica na~rtnega in koordiniranega sku-
pinskega zbiranja in publiciranja gradiva. Velik deficit je bilo ~utiti zlasti na podro~ju izdajanja listin-
skega gradiva. Razen Otorep~evega Gradiva za zgodovino Ljubljane, ki je iz{lo v obliki (slabo) ciklo-
stiranega tipkopisa, in Mlinari~evega Gradiva za zgodovino Maribora ni pri{lo do nobene obse‘nej{e
objave listinskega gradiva.
To sicer ne pomeni, da je delo na tem segmentu povsem zastalo. Posamezniki so za lastne potrebe
evidentirali listine po doma~ih in tujih arhivih, vendar je ‘al takó zbrano gradivo {ir{i javnosti ostajalo
nedostopno. Po zagnanosti in uspe{nosti zbiranja je izstopal Bo‘o Otorepec. Kot plod njegovega truda
je na SAZU nastal v obliki tipkopisa skoraj pet tiso~ enot obsegajo~ korpus listin, ki ga je Otorepec
poimenoval Centralni katalog srednjeve{kih listin. Njegovi marljivosti in benevolentnosti pri dostopno-
sti do kartoteke se gre zahvaliti, da je mlaj{a generacija medievistov lahko bolje osvetlila nekatera
vpra{anja iz slovenske zgodovine iz ~asa poznega srednjega veka. V zadnjem desetletju je dozorela
ideja o izdaji tega obse‘nega korpusa.
Baragova izdaja Gradiva je prvi korak k izpolnitvi te ideje, ~eprav je isto~asno tudi bistveno ve~ kot
to. Dejansko zdru‘uje projekt nadaljevanja Kosovega gradiva in izdajanja Otorep~eve kartoteke. Bara-
go povezuje s Kosom letnica 1246 (gradivo za omenjeno leto je objavljeno tako pri Kosu kot pri Bara-
gi), Otorep~eva kartoteka pa predstavlja osnovo, na kateri se je gradilo. Kot poudarja Baraga v predgo-
voru je s prvimi pripravami za izdajo za~el ‘e Bo‘o Otorepec. Gradivo v svoji kartoteki, ki je prvotno
zajemala zgolj 24 prepisov listin in nekaj regestov, je Otorepec dopolnil z gradivom, ki je bilo ‘e
objavljeno v drugih doma~ih in tujih publikacijah. Tako se je {tevilo enot dvignilo na 187. V tej fazi se
je v delo vklju~il Baraga. Ugotovil je znatne pomanjkljivosti v do tedaj zbranem materialu. Prepise je
oblikovno in vsebinsko poenotil, objavljene vire pa je obdelal skladno z zastavljenimi edicijskimi na~eli.
Gradivo je {e dodatno dopolnil in preveril pravilnost prepisov. Vse skupaj je zahtevalo ogromno truda,
obseg gradiva pa je narasel na 298 enot. Mislim, da ne bo dale~ od resnice, ~e trdim, da lahko prvi del
{este knjige Gradiva za slovensko zgodovino v srednjem veku {tejemo za Baragovo avtorsko delo, saj
bi zbrani material brez njegovega vlo‘ka te‘ko zadovoljil sodobne zahteve pri izdajanju virov.
^eprav naj bi bilo Baragovo Gradivo nadaljevanje Kosovega predstavlja izdaja bistveno nadgra-
dnjo prvotnega koncepta. Mo~no spremenjene potrebe stroke so od avtorja zahtevale druga~en pristop.
Kot najpomembnej{a razlika izstopa dejstvo, da se je Baraga omejil zgolj na listinsko gradivo. Narati-
vne vire pu{~a ob strani, saj za~ne, kot pravi Baraga, njihovo {tevilo s sredino 13. stoletja strmo nara{~ati.
Enako so se spremenili tudi kriteriji, po katerih je Baraga gradivo uvrstil v izdajo. ^e je Kos govoril {e
o Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku in torej obravnaval predvsem slovenski etni~ni
prostor, se je Baraga omejil na gradivo za slovensko zgodovino. V svojo izdajo je gradivo vklju~eval na
osnovi {tirih kriterijev, in sicer, da so bile listine izdane na ozemlju dana{nje Slovenije, da je izstavitelj
ali prejemnik listine ‘ivel na ozemlju dana{nje Slovenije, da se v njih omenjajo kraji ali osebe z ozemlja
1 O prizadevanjih v zvezi z objavljanjem virov prim. Darja Miheli~, Razmislek o objavljanju starej{ih arhivskih
spisov. V: Z^ 40 (1986) 1–2, str. 117–139.
 ^lanek se ne omejuje zgolj na Slovenijo, ampak opisuje prizadevanja v okviru nekdanje Jugoslavije ter prime-
rja ekdoti~na pravila pri nekaterih izdajah virov.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)498
dana{nje Slovenije ali pa da se v listini v {ir{em okviru omenjajo Koro{ka, [tajerska in Istra, v kolikor
tvorijo del dana{nje Slovenije.
V primerjavi s Kosom se je spremenila tudi oblika izdajanja. Medtem ko pri Kosu prevladujejo
zapisi v obliki regesta ter delni prevodi pomembnej{ih in zanimivej{ih virov, objavlja Baraga listine
ve~inoma v obliki celotnega teksta. V odlomkih so objavljene samo tiste listine, ki so pomembne za nas
le zaradi omembe krajev ali oseb z dana{njega ozemlja Slovenije, a vsebinsko z njimi niso povezane, v
regestih pa so objavljene tiste listine o delovanju pomembnih oseb, katerih aktivnost se je dotikala
takratne slovenske zgodovine le obrobno, njihove odlo~itve, o katerih govori regest pa so bile za Slo-
vence pomembne. Uporabljeni kriteriji in oblika izdajanja se zdijo smiselni. Pri tako koncipiranih izdajah
je pa~ potrebno skleniti kompromis med obsegom in informativnostjo izdaje. Za na{o zgodovino bi bilo
vsekakor zanimivo in uporabno celotno gradivo gori{kih grofov, ne samo tisto, ki se nana{a na na{e
ozemlje, zanimivi bi bili tudi na primer devinski gospodje. Podobne ‘elje in potrebe stroke bi verjetno
lahko {e na{tevali. Za kasnej{e obdobje bi bilo kljub vsemu smiselno razmisliti o bolj fleksibilnem
geografskem kriteriju za objavo, zlasti ker se za 14. in 15. stoletje bistveno zmanj{a tudi {tevilo tujih
izdaj, s katerimi je mo‘no zapolniti vrzel pri poznavanju virov.
Struktura edicije sledi modernim principom izdajanja listin, ki jih je Baraga v predgovoru natan~no
popisal. Za obi~ajno navedbo datuma in kraja izstavitve stoji regest. Sledijo podatki o izvirniku in
prepisih, podatki o morebitnih objavljenih fotografijah listin, objavah celotnega besedila listine oziro-
ma njenega regesta in morebitne literature povezane z vsebino listine. Temu sledijo dodatna pojasnila o
pravni ali stvarni vsebini in o vpra{anjih datacije. Prav ta pojasnila pogosto poka‘ejo na Baragovo
odli~no poznavanje dosedanjih izdaj virov in strokovne literature. Pred samim besedilom listine so
navedene {e morebitne dorzalne notice. Tekstu listine sledijo podatki o pe~atih z njihovim kratkim
opisom.
Uporabljena edicijska na~ela bistveno ne odstopajo od smernic, ki jih priporo~a zveza nem{kih
zgodovinskih in anti~nih dru{tev2, razen v tem, da Baraga navedbe o merah listine in slike navaja na
milimeter natan~no in jih ne zaokro‘uje na priporo~enih 0,5 centimetrov. V splo{nem so lahko kriteriji,
ki jih uporablja Baraga, ob upo{tevanju pripomb dobra osnova za bodo~e izdaje listinskega gradiva.
Vsekakor pri tem velja temeljno pravilo v ekdotiki, da je bolj od splo{ne uniformiranosti pravil pomem-
bno dosledno spo{tovanje in uporaba na~el, za katere se je odlo~il izdajatelj in jih predstavil v uvodu k
publikaciji.
Opisu uporabljenih kriterijev sledita razlaga kratic ter seznam virov in literature, po kateri je ~rpal
Baraga. Zlasti slednji, ki obsega 210 naslovov, predstavlja dragocen pregled nad izdajami virov in z
njimi povezano literaturo. Prevladujejo predvsem izdaje virov iz avstrijskega in italijanskega jezikov-
nega prostora.
Iz zbranega gradiva je razvidno izredno natan~no in marljivo delo Franceta Barage. Kljub temu se
izdaja ni mogla izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki jih gre bolj kot avtorjevi povr{nosti pripisati
tiskarskemu {kratu. Tako je na primer pri navajanju literature po pomoti izpadel naslov Dopplerjevega
~lanka objavljenega leta 1871 v Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde. Gre za
~lanek z naslovom Die ältesten Originalurkunden des fürsterzbischöflichen Consistorialarchives zu
Salzburg, ki za slovensko zgodovino ne prina{a bistvenih informacij, saj se samo v eni izmed listin med
pri~ami omenja Hertneid Ptujski. Podobno se pri navajanju splo{nih okraj{av prikrade nekaj nedosled-
nosti, ko se pri nekaterih kraticah navaja samo slovenski pomen kratice, pri nekaterih pa zgolj original-
na razre{itev okraj{ave, ne pa oboje kot pri vseh ostalih. Toda to so dejansko zanemarljive napake, ki ne
vplivajo na kvaliteto izdaje. Poudarjanje takih pomanjkljivosti se zdi bolj pikolovsko iskanje igle v senu
kot pa resna kritika knjige.
Tudi regesti so povzeti zelo korektno. Opozoriti velja le na nekaj terminolo{kih problemov, s kate-
rimi pa se stroka {e ni resneje poprijela. Tako na primer Baraga termin capitaneus generalis, ki se
2 Prim.: Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen (izd.: Walter Heinemeyer), Marburg 1978,
str. 7sl.) ali nekateri jugoslovanski (ju‘noslovanski) avtorji (obi~ajno se sledi na~elom, ki jih je postavil M. Milo{evi},
Na~ela izdavanja arhivske gra|e. V: Arhivist 32 (1982) 1–2, str. 225–275. Drugi pomembnej{i avtorji iz ozemlja
nekdanje skupne dr‘ave so {e Ivan Filipovi}, Jakov Stipi{i} in Radovan Samard‘i}).
499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pojavlja v listini {tevilka 60, s katero cesar Friderik II. sporo~a, da je zaradi svoje odsotnosti na [tajer-
skem postavil za svojega namestnika gori{kega grofa Majnharda III., prevaja dobesedno kot generalni
kapitan. Po mojem mnenju ni potrebe, da bi tudi v sloven{~ini terminolo{ko diferencirali termine capi-
taneus generalis, capitaneus terae in capitaneus. Vsi trije termini dejansko ozna~ujejo funkcijo de‘el-
nega glavarja. Argument o identi~nosti izrazov potrjuje tudi kasnej{a raba v listinah. Majnhard III.
Gori{ki je tako v listini, s katero je Hermanu Ortenbur{keum zastavil nekatere dr‘avne domene ozna~en
kot capitaneus Stirie (prim. Baraga 6/1 {t. 93) in ne kot capitaneus generalis. Identi~ni izraz je upora-
bljen tudi v dveh mandatih Friderika II., s katerima capitaneo Stirie daje navodila v zvezi s svojim
sporom s pape‘em Inocencem IV. Baraga v tem primeru prevaja izraz kot [tajerski de‘elni glavar.
Vsebinsko sta termina torej identi~na. Tezi, da je bil izraz capitaneus generalis uporabljen v listini iz
1248 zgolj izjemoma, pritrjuje tudi dejstvo, ki ga navaja Baraga sam v dodatnem pojasnilu pod rege-
stom omenjene listine. Glede na navedbe Winkelmanna lahko domnevamo, da so se pri izdaji omenjene
listine naslonili na formular, ki je bil pogosto uporabljen pri imenovanju cesarskih uradnikov v Italiji.
Tudi Janez Vetrinjski je v svoji Knjigi resni~nih zgodb ne diferencira med posameznimi pojmi. Kot
capitaneus generalis ozna~i zgolj Ulrika iz Durenholza, ki ga je na mesto dele‘nega glavarja Koro{ke
in Kranjske postavil Otokar PVemisl.
Baragovo Gradivo je vsekakor dragocen pripomo~ek za bodo~e delo. Uporabljati ga bo moral vsak,
ki bo ‘elel resno pristopiti k razre{evanju vpra{anj povezanih z za~etkom interregnuma v na{ih krajih in
drugimi vpra{anji iz tega ~asa. Izdaji gre o~itati eno samo slabost, na katero opozarja ‘e Baraga sam.
Knjiga namre~ ne vsebuje niti krajevnega niti osebnega indeksa, ki je eden bistvenih pripomo~kov v
takih izdajah. Baraga obljublja, da naj bi bil objavljen v naslednjem zvezku. Enako pogre{amo dopol-
nilo gradiva, ki sta ga objavila France in Milko Kos. V letih po izdaji prvih petih zvezkov Gradiva je
bilo namre~ odkritih precej dokumentov, ki bistveno spreminjajo podobo in interpretacijo ~asa do 1246.
Kljub vsemu gre Francetu Baragi ~estitati za opravljeno delo. Ob stoti obletnici izida prve knjige
Kosovega Gradiva in po skoraj petinsedemdesetih letih objave petega zvezka lahko samo upamo, da bo
do izdaje naslednjega zvezka pri{lo hitreje kot se je zgodilo v tem primeru. Slovenska medievistika ga
namre~ krvavo potrebuje.
J a n e z  M l i n a r
C h r i s t i a n  L a c k n e r, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichi-
schen Herzoge (1365–1406). Wien : R. Oldenbourg, 2002. 471 strani. (Mitteilungen des Instituts für
Österreichische Geschichtsforschung. Ergänzungband; 41)
Obse‘na monografija iz Spittala ob Dravi izvirajo~ega in na In{titutu za avstrijske zgodovinske
raziskave delujo~ega dunajskega medievista, se ukvarja s fenomenom dvora. Do pred dobrim deset-
letjem je bil dvor predvsem domena literarnih in umetnostnih zgodovinarjev ter muzikologov, saj je bil
zaradi mecenstva, delavnic, naro~il in na njemu delujo~ih umetnikov obravnavan predvsem ali pa kar
izklju~no kot kulturni pojav. [ele postopoma se je uveljavilo spoznanje, da je bil dvor ena najpo-
membnej{ih politi~nih, socialnih in celo konzumentno-gospodarskih institucij srednjega in novega veka.
Polivalenca dvora je bila vsekakor ve~ja kot se je mislilo. Med njegove glavne »naloge« je spadalo, da
je organiziral vsakdanje ‘ivljenje, da je skrbel za pristop do kneza in za njegovo varnost, da je vzdr‘eval
in pove~eval njegov presti‘, da je nevtraliziral in integriral elite mo~i in seveda, da je vladal in upravljal.
Tako je v zadnjem ~asu nastala v nem{kem prostoru vrsta del, ki so se z dvorom kot oblastno-politi~nim
in tudi socialnim fenomenom poznega srednjega veka ukvarjala na primerih kraljevskega dvora Luk-
sembur‘anov ter de‘elnokne‘jih dvorov renskih palatinskih grofov, bavarskih Wittelsbachov in tudi
Wettinov. Pri tem so se v konceptualnem oziru oblikovali trije raziskovalni pristopi k temi. Prvi, ki je
dal pe~at vrsti münchenskih disertacij o dvoru bavarskih Wittelsbachov, obravnava v svojem sredi{~u
dvorno pisarno in njeno pisno produkcijo, medtem ko so dvor, svèt in sistem vladanja obravnavani bolj
postransko. Ta »zgodovinsko-pisarni{ki« koncept, ki je s svojimi raziskavami razli~nih pisarni{kih rok
in notranjih ter zunanjih zna~ilnosti listin izrazito paleografsko in diplomati~no usmerjen, je do‘ivel