Draigole — V DražgoSah je bil v nedeljo, 6. novembra, prvi republiški kriterij v letenju z zmaji. Pripravilo ga je društvo »Let* iz Škofje Loke. — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 85
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 8. 11. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od jufija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
r
Pred javno razpravo o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva
Za kakšne pravice se bomo odločili?
V zelo kratkem roku, praktično v dveh mesecih naj bi občinske zdravstvene skupnosti pripravile in po javni razpravi sprejele samoupravne sporazume o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki naj bi zaživel že z novim Jetom. Javna razprava, ki se je v septembru in že prej razvila ob osnovnem gradivu za sporazum objavljen v Delegatskem obveščevalcu, je vsekakor dala usmeritve za sestavo osnutkov občinskih samoupravnih sporazumov, ki se prav sedaj v Sloveniji pospešeno pripravljajo.
Ne glede na to za kakšne variante se bodo uporabniki v javni razpravi odločili, so (sedanji osnutki samoupravnih sporazumov oblikovani tako, da nazorno pokažejo pravice iz zdravstvenega varstva, katere pravice si zagotavlja delavec iz sredstev skupne porabe v svoji temeljni organizaciji in koliko prispeva »iz svojega žepa« k stroškom zdravstvenega varstva.
Delovni osnutek samoupravnega sporazuma je sedaj pripravljen enotno za vso Slovenijo, vendar s posameznimi variantami. Ko bodo občinske zdravstvene skupnosti pripravljale svoje osnutke, bodo seveda upoštevale možnosti, ki jih ob enotnem programu, — tega si zaradi njegove pomembnosti zagotavljajo delovni ljudje v SR Sloveniji — daje še dopolnilni program zdravstvenega varstva. Ta je seveda lahko za vsako občinsko zdravstveno skupnost različen; kakor se pač dogovorijo uporabniki. Na nedavnem posvetu s predstavniki občinskih zdravstvenih skupnosti iz gorenjskih občin pa je bilo rečeno, naj bi bili samoupravni sporazumi o zdravstvenem varstvu za regijo kar najbolj enotni. O tem se bodo seveda občinske skupnosti lahko odločale ob temeljitem pregledu možnosti, ki jih dajejo združena sredstva za zdravstveno varstvo v posamezni občini.
Med ostalimi pomembnejšimi novostmi v delovnem osnutku sporazuma je tudi predlog, ki nekatere pravice do denarnih nadomestil še razširja.. Tako je nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni zvišano na 90 odstotkov osebnega dohodka; tako kot imajo to že urejeno za prvih 30 dni v organizacijah združenega dela. Novost je tudi predlog za polletno valorizacijo nadomestila za delavce, ki so več kot 6 mesecev v bolniškem staležu. Nadomestilo za nego družinskega člana pa se po tem predlogu znižuje na 70 odstotkov, po eni varianti pa začne veljati šele četrti dan nege. Ta zadnji predlog naj bi vplival na skokovito naraščanje izostankov zaradi nege ne le v gorenjski zdravstveni regiji pač pa tudi v drugih regijah.
Občinske zdravstvene skupnosti se bodo v osnutkih sporazumov opredelile tudi za obseg participacije. Ta je v sedanjem delovnem osnutku razširjena na vse uporabnike zdravstvenega varstva, vendar pa je nižja kot je bila prvotno predvidena. Namen participacije k posameznim storitvam je predvsem usmerjevalni in tudi nadzorni, nikakor pa ni njen namen odvračati uporabnika od uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev. Upošteva pa tak predlog ekonomsko zmožnost uporabnika. Oproščene so nekatere socialne kategorije prebivalstva ter vojaški invalidi, nosilci spomenice 1941 itd. Le polovico participacije pa naj bi prispevali k posameznim storitvam uporabniki, ki prejemajo otroške doklade. Uporabnik naj bi prispeval k vsem prvim pregledom tako v splošni, obratni ambulanti in dispanzerju ter pri specialistu, za prvi obisk zdravnika na domu, za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, za medicinske storitve v zdravilišču, za prvi prevoz z reševalnim avtom, za zdravila in nekatere pripomočke in drugo ter seveda za vse zobozdravstvene storitve. Ali bo tako ali drugače postavljen prispevek k posameznim storitvam tudi učinkovit finančno ali ne, bo seveda točneje možno videti po preteku določenega obdobja. 2e sedaj pa približni izračuni za gorenjsko regijo nakazujejo, da bi tako predlagana participacija pokrila le okoli četrtino sredstev, ki bi jih zdravstvena skupnost izplačala na račun višjega nadomestila med bolezensko odsotnostjo. Kje pa dobiti preostali denar za to širjenje pravic iz zdravstvenega varstva, ali ga je sploh racionalno širiti ter ostala vprašanja predvsem o različnih kriterijih za participacijo v zobozdravstvu in splošnem zdravstvu, so teme javne razprave o pravicah iz zdravstvenega varstva. Le-te bo treba razčistiti preden se bodo zapisale v samoupravne sporazume.
L. M.
18. novoletni Gorenjski sejem bodo odprli 16. decembra in bo trajal do 26. decembra — Prodaja novoletnih jelk
Kranj — Kolektiv Gorenjskega sejma iz Kranja se že pripravlja na 18. novoletni Gorenjski sejem, ki ga bodo odprli 16. decembra. Trajal bo do vključno 26. decembra in bo predvsem širokopotrošnega značaja. Zanj vlada med razstavljavci veliko
Kranj se pripravlja na novoletni sejem
zanimanje. Skoraj ves prostor je že razprodan. Še posebej je občutno pomanjkanje pokritih razstavnih prostorov. V splošnem bosta na sejmu prevladovala zimska športna oprema in konfekcija, manjkalo pa tudi ne bo blaga, po katerem vlada vsakodnevno povpraševanje.
Letošnji novoletni sejem bo presenetil z nekaterimi novostmi. Predvsem gre za organizirano prodajo novoletnih jelk, za katerimi je vsako leto veliko povpraševanje. Uprava sejma bo prodajalcem brezplačno
odstopila prostor. Nova bo tudi ponudba izdelkov in oblačil iz kož, zanimiva pa utegne biti Elanova razstava stare smučarske opreme z Blok. Razstavljavci obetajo tudi prodajo ličnih in cenenih novoletnih daril.
Tako kot na zadnjih sejemskih prireditvah bodo tudi na novoletnem sejmu paviljoni lično in pre gledno ter prostorno urejeni, tako da zaradi gneče ne bo negodovanja. Vsak dan bo sejem obiskoval tudi dedek Mraz. -jk
piccadill} — piccadill}' — piccadilh — piccadill} -	- piccadill} — piccadill} —
Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke	
| piccadill} — piccadill} — piccochNy — piccadill}	- piccadill} —  piccadill} —
Eksplozija povzročila družinsko tragedijo
V soboto, 5. novembra, okoli 18.40 je prišlo do hude eksplozije v kuhinji visoko pritlične hiše Petra Perka v Tržiču, Pot na Zali rovt št. 5. V eksploziji so takoj umrli njegova 33-letna žena Marija in sin Peter, star 9 mesecev, 5-letni sin Friderik pa je umrl kmalu po prevozu v Klinični center v Ljubljani. Za hudimi opeklinami se v Kliničnem centru zdravijo Peter Perko in 9-me-sečna hči Linda.
Vsa družina je bila v soboto doma razen 12-letne hčerke Lav-re in stare mame. Nesreča se je pripetila, ko je Perko nameraval v kuhinji prižgati peč na olje. Takrat pa se je vžgal plin, ki naj bi uhajal iz jeklenke ali gumijaste cevi ali iz napeljave v plinskem štedilniku. Kje naj bi bila okvara, za sedaj še ni ugotovljeno, jekleno in ostale predmete pa
so poslali v laboratorij RSNZ v preiskavo. V preiskavo so poslali tudi vzorec olja iz oljne peči. Komisije strokovnjakov UJV Kranj in RSNZ raziskujejo vzroke te nesreče.
Po eksploziji plina je ogenj zajel kuhinjo in dnevno sobo, tako da je vsa oprema uničena. Ogenj so pogasili tržiški gasilci. Škode je za okoli 200.000 din.
Takšno razdejanje je povzročila v soboto zvečer eksplozija v Perkovem stanovanju: počrnele stene, ožgani leseni deli pohištva, uničeni gospodinjski aparati. Za zdaj še ni znano, zakaj naj bi v kuhinji eksplodiralo — ali napaka v plinski napeljavi, bomba je na desni strani štedilnika, ali je morda vzrok v oljni peči na drugi strani. Foto: Janez Sorli
□I
j|l   XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977
KRANJ
2. stran — Glas t-
Ples cen
Letošnji oktober je bil spet radodaren s podražitvami. Po ugotovitvah slovenskega zavoda za statistiko se je v trgovini na drobno podražilo jedilno olje in margarina, čokolada, kakao, bonboni, kis, mleta paprika, mineralna voda, obutev, pohištvo, električni štedilniki, sesalci za prah, hladilniki, televizorji, kose, vile, sekire, vino-
?rudniške    škropilnice, bom-ažne tkanine, konfekcija, nogavice itd.
Za več kot polovico so se podražili tudi telefonski pogovori, podražil se je mestni promet v Kopru, vstopnice za gledališče in kino, v Mariboru voda, ponekod prispevek za urejanje mestnega zemljišča itd. Ob tem je statistika ugotovila, da so se sezonsko pocenili nekateri pridelki, vendar so bile cene kljub temu v Sloveniji letos oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom za 16,4 odstotka višje. V primerjavi s septembrom pa za dober odstotek.
Novi veleposlanik v Grčiji
Novoimenovani veleposlanik SFRJ v Grčiji je Radko Močiv-nik. Rojen Je bil leta 1925 v Ljubljani. Že leta 1941 se je vključil v NOB. Med svojim dok goletnim delom v diplomatski službi je opravljal odgovorne naloge v Trstu, Bonnu, Rimu in Parizu. Tudi v domovini je imel več odgovornih funkcij — med drugim je bil svetovalec zveznega sekretarja in predsednik komiteja predsedstva CK ZKS za mednarodna, ekonomska in politična vprašanja.
Komandnt teritorialcev
Vrhovni komandant oboroženih sil maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je na predlog predsedstva SR Slovenije in na podlagi zveznega zakona o ljudski obrambi imenoval Branka Jerkiča za komandanta teritorialne obrambe Slovenije.
Dosedanji komandant teritorialne obrambe SR Slovenije Rudolf Hribernik-Svarun je razrešen dolžnosti zaradi upokojitve na lastno željo.
Neobdavčen topel obrok
Del dohodka, ki ga organizacija združenega dela izloča za organizirano prehrano delavcev, v prihodnjem letu naj ne bi bil obdavčen. Tako je predvideno z osnutkom bodočega zakona o davku na dohodek organizacij združenega dela v Srbiji. Predlagatelj zakona se je za takšno rešitev opredelil iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so mnoge delovne organizacije predlagale zagotovitev toplih obrokov v restavraciji, to pa zahteva dodaten denar. Drugi razlog pa je v tem, da je večje število delavcev porabilo bone za nakup industrijskega blaga, pa tudi za alkoholne pijače. Boni namreč že sedaj niso bili obdavčeni in so se ponekod zato odločali zanje.
Časnik za zdomce
Koordinacijski odbor pri RK SZDL za vprašanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, je sprejel uredniško zasnovo za izdajanje posebnega slovenskega 14-dnevnika za zdomce ter jo predal v obravnavo predsedstvu RK SZDL, ki naj bi pri republiških in interesnih skupnostih zagotovila potrebna sredstva za izdajanje. Novinarsko društvo pa bi prek posebne sekcije pripomoglo, da bi k časopisu pritegnili dobre časnikarje.
Titova čestitka
Predsednik republike in ZK Jugoslavije Josip Broz-Tito je poslal generalnemu sekretarju CK KP SZ Leonidu Brežnjevu brzojavko, s katero mu je čestital ob 60. obletnici velike oktobrske revolucije.
Železarju svečana listina
V sredo in četrtek so bile v Borovu sklepne slovesnosti ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela Jugoslavije. Pod pokroviteljstvom predsednika zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljka je bila v sredo v kulturnem domu v Borovu odprta doslej največja razstava glasil organizacij združenega dela pri nas, ki je bila deležna izrednega zanimanja.
Na četrtkovi slovesnosti pa je Številnim udeležencem spregovoril Mika Špiljak ter poudaril vse večji pomen tovarniškega tiska, ki mora spremljati pospešen samoupravni razvoj in obveščati delavce o vsem, kar je pomembnega za njegovo življenje in delo. Sredstva obveščanja v združenem delu ne smejo biti obrnjena proti sebi, proti svoji temeljni ali delovni organizaciji, temveč proti združenemu delu in družbi v celoti. Še bolj kot doslej bodo morala spremljati usodo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za interesne skupnosti, za krajevno skupnost, za občino, republiko, federacijo. Več prostora bo treba posvetiti delu delegatov, delegacijam in njihovim odločitvam.
S slovesnosti so poslali pozdravno pismo predsedniku republike ter zapisali, da v Jugoslaviji že izhaja nad 1500 glasil organizacij združenega dela z naklado 3,5 milijona izvodov, katere bere nad 10 milijonov bralcev. Toda, še vedno je poldrugi milijon delavcev, ki svojega glasila nimajo, kar tretjina vseh zaposlenih pa prebere le svoje tovarniško glasilo.
Ob jubileju so na slovesnosti podelili listine zveze sindikatov in zveze novinarjev Jugoslavije posameznim najstarejšim glasilom v republikah. Iz Slovenije jo je dobilo glasilo jeseniške Železarne, Zelezar. -fr
Na sliki: Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak predaja listino uredniku jeseniškega Železarja Jožu Varlu.
JESENICE
V sredo, 9. novembra, bo v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o osnovah družbenega načrta občine Jesenice za leto 1978, o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo novega osrednjega delavskega kulturnega doma na Jesenicah, o sanacijskem programu hladne valjarne Bela, o ponudbi Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice za izdelavo načrta graditve zaklonišč ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Na zadnjih treh sejah zborov občinske skupščine, ki so bile 3. novembra, so delegati razpravljali in sprejeli predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta stanovanjskega območja Moste, sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini, predlog sporazuma o sofinanciranju proslave ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav ter imeli nekaj pripomb na poročila o delu inšpekcijskih služb za leto 1976. D. S.
ŠKOFJA LOKA
Danes ob 12. uri bo seja izvršnega sveta SO. Med drugim bodo na seji razpravljali o spremembi urbanističnega načrta za Škofjo Loko za določeno območje na Trati.
Jutri, 9. novembra, ob 15. uri bo seja zbora združenega dela občinske skupščine razširjena s skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učence^ in študentov. Na dnevnem redu je obravnava osnutka predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
Ob 16. uri pa bo seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo največ pozornosti posvetili izpolnjevanju planov družbenih dejavnosti letos in razvoju družbenih dejavnosti v srednjeročnem obdobju. Poleg tega bodo razpravljali tudi o zaščiti kmetij, likvidaciji TOZD Inženiring žičnic in TOZD Žičnice Stari vrh in o predlogu za imenovanje javnega pravobranilca v javnem pravobranilstvu Gorenjske. L. B.
TRŽIČ
Sekretar občinske konference SZDL Tržič Jože Klofutar je sklical včeraj, 7 novembra, posvetovanje predsednikov skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih sodelavcev v interesnih skupnostih in sekretarjev aktivov ZKS v interesnih skupnostih tržiške občine na katerem so razpravljali o pripravah na volitve in o oblikovanju skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. ■
Danes, 8. novembra, bo na občinski konferenci SZDL Tržič 5. seja Koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci Predsednik koordinacijskega odbora Marjan Markič JSPV%SSSSS^ predlogu programa družbenega izobraževanja v prihodnji izobraževalni sezoni 1977/1978. jk
Mlačni odgovori
Že spet in ponovno po več gorenjskih občinah ugotavljajo, da delegati večinoma niso zadovoljni z odgovori na delegatska vprašanja, ki jih postavljajo na zborih občinskih skupščin. Odgovori so večinoma zelo načelni, skopi, nemalokrat se zdijo, kot da bi bili odgovori zaradi odgovora.
Delegati postavljajo najrazličnejša vprašanja, od razsvetljave v posameni krajevni skupnosti do problema zazidalnih načrtov in obširnih predvidenih novogradenj. Ne postavljajo jih zato, ker je pač na dnevnem redu kot poslednja točka »delegatska vprašanja« in ker bi pač nekaj že morali vprašati, postavljajo jih zaradi resničnega širšega interesa; tudi zato, da bi bili občani in delovni ljudje pravilno informirani in tako ne bi bili več priča raznoraznim podtikanjem, nami-
govanjem in celo zlonamernosti in dezinformacijam.
Odgovore posredujejo predvsem občinske službe, interesne skupnosti in drugi v pismeni ali ustni obliki. Kakorkoli pa jih že posredujejo, so večinoma ti odgovori mlačni, splošni, načelni in daleč od tega, da bi bili tehtni, temeljiti, podkrepljeni s številkami in dokazi. Delegati na seji prikimajo, češ da so odgovori zadovoljivi. Kaj naj bi sicer storili, ko nimajo druge izbire, ko so vendarle ubrali že najbolj neposredno pot?
Treba bo razmisliti tudi o dosedanji slabi praksi delegatskih vprašanj, treba se bo zavzeti za tehtne in kar najbolj utemeljene odgovore in sploh ne več dopuščati, da bi morali biti zadovoljni pač z vsem, kar se tako ali drugače posreduje ...
D. Sedej
Slovenska Koroška
Varnostni direktor in državni tožilec naj odstopita
CELOVEC — Konec oktobra se je v Celovcu sestalo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev in temeljito razpravljalo o kazenskem postopku in procesu zoper osrednjega tajnika Narodnega sveta Filipa Warascha. Znano je, da so VVarascha oprostili pred salzburškim sodiščem.*Le-to je med drugim ugotovilo, da so varnostne oblasti na Koroškem »malomarno raziskale primer«, državno tožilstvo pa je sestavilo obtožnico na osnovi »ene same dvomljive priče, in sicer upokojenca Guttlerja.«
Narodni svet koroških Slovencev zato zahteva od pristojnih zveznih ministrov, da odpokličejo koroškega deželnega varnostnega direktorja dr. Adolfa Pichlerja in vodjo celovškega državnega tožilstva dr. VVilhelma Stoiserja. Za varnost na Koroškem po sodbi predsedstva Narodnega sveta ne morejo odgovarjati osebe, ki so zaradi malomarnosti dopustile, da kar devet mesecev ni bil odstranjen sum z enega od voditeljev slovenske narodnostne skupnosti. Lažna obtožba zoper VVarascha je bil nov primer poskusa kriminalizacije vodstva manjšine in zavednih Slovencev.
ZBOR SLOVENSKIH ODBORNIKOV - Klub slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem je ob avstrijskem državnem prazniku pripravil v Borovljah srečanje članov kluba in zborovanje. Govorniki so bili predsednik kluba Filip VVarasch, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik in Franc VVedenig. Klub je ponovno izrazil pripravljenost nadaljevati boj, za pravice narodnostne skupnosti in sklenil samostojno nastopiti nalBfciskih volitvah leta 1979. Slovenski občinski odborniki so v resoluciji as vrnili avstrijski način reševanja manjšinskega vprašanja in obsodili zmanjševanje dvojezičnega ozemlja in še bolj okrnjeno pravico uporabe slovenščine.
JUBILEJ V BILCOVSU - V Bilčovsu so slovesno proslavili 65. obletnico delovanja Slovenskega prosvetnega društva Bilka. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek. Na prireditvi je razen slovenskih kulturnih skupin s Koroške sodeloval tudi Študentski oktet iz Ljubljane. Razen Bilke sta letos 70. obletnico delovanja slavila tudi Slovenska prosvetna društva Edinost iz Škofič in Zarja iz Železne Kaple.
J. Košnjek
Seminar za kandidate ZK
Radovljica — V okviru programa idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v radovljiški občini bo Delavska univerza Radovljica v sodelovanju s komitejem OK ZK organizirala letos že drugi, uvodni seminar za okoli 35 kandidatov, ki bodo v kratkem sprejeti v članstvo ZK. Seminar s temami po ustaljenem programu ZKS bo od 17. do 19. novembra v obnovljeni učilnici za družbeno izobraževanje v radovljiški graščini.
Za razliko od prejšnjih, tako imenovanih uvajalnih seminarjev, bodo tokrat program prilagodili za kan-
didate, medtem ko bodo za novo sprejete člane ZK pripravili poseben seminar decembra. V program so vključene tudi razprave o vsebini Kardeljeve knjige o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Decembra bo Delavska univerza za vodstva 00 ZK in organov OK ZK organizirala tudi občinsko partijsko politično šolo A in B programa, ki jo bo obiskovalo tudi okrog 35 slušateljev. 2e spomladansko partijsko politično šolo je letos uspešno končalo 31 slušateljev.
JR
OBVESTILO
o odkazilu in prodaji novoletnih jelk
Po odloku o prevozu in prodaji novoletnih jelk, ki ga je v decembru leta 1976 izdal Izvršni svet SR Slovenije, morajo biti vse novoletne jelke, ki so v prodaji ali pa se prevažajo, opremljene s plombami. Iz plombe mora biti razviden izvor in leto poseka. Novoletne jelke, posekane na gozdnih zemljiščih, lahko daje v promet samo območna gozdno gospodarska organizacija. Novoletne jelke pridobljene na negozdnih zemljiščih lahko daje v promet upravljavec ali lastnik zemljišča, vendar šele potem, ko gozdno gospodarska organizacija ugotovi izvor in jih opremi s plombami.
Da bi omogočili izvajanje odloka, ki preprečuje vsakoletno škodo in pustošenje naših gozdov, pozivamo gozdne posestnike, kmetijske zadruge in pašne skupnosti, da prijavijo nameravan posek novoletnih jelk pri revirnih vodstvih ali na sedežih gozdarskih temeljnih organizacij združenega dela na območju Gozdnega gospodarstva Bled. Rok za prijavo nameravanega poseka za novoletne jelke, ki jih daje v promet upravljavec ali lastnik negozdnega zemljišča, je vsaj dva dni pred pričetkom nameravanega poseka. Rok za prijavo nameravanega poseka novoletnih jelk na gozdnih površinah je pred nameravanim posekom, vendar najpozneje do 10.12.1977. Gozdno gospodarstvo Bled bo zagotovilo le prodajo tistih novoletnih jelk, ki jih bo gozdni posestnik prijavil do 21. novembra 1977.
Pozivamo tudi trgovske in druge organizacije združenega dela z območja GG Bled, da prijavijo potrebe po novoletnih jelkah do 21. novembra 1977.
Informacije o prodajnih pogojih, cenah novoletnih jelk in cenah uslug plombiranja ter ugotavljanja izvora dobite na revirnih vodstvih, sedežih TOZD gozdarstva in pri prodajni službi GG Bled.
Gozdno gospodarstvo Bled
Takoj lahko dobi sodelavec delo za 20 dni na mesec po 3 ure dnevno (delo je zjutraj in zvečer) za A kontrolo. Delo je v Zabnici in na Primskovem. Imeti mora lastno prevozno sredstvo.
Iščemo tudi 4 delavce za občasno delo, ki bi bili pripravljeni delati na nalaganju in razlaganju vagonov in kamionov. Tovor je po 50 kg.
Interesenti naj se zglasijo do 15. 11. 1977 v upravi zadruge Gasilska ul. 5 (Stražišče).
Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj
Prepočasi in premalo kritično
Premalo je bilo narejenega spomladi in se sedaj ne da vsega nadoknaditi — Družbenopolitične organizacije bi morale biti bolj kritične do predlaganih rešitev pri uresničevanju zakona o združenem delu
ŠKOFJA LOKA - Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu v občini. Ocenili so, da v večini delovnih organizacij niso dojeli pomena obveznosti, ki jo imajo do usklajevanja samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu in zato v večini TOZD kasnijo oziroma čakajo na zadnje roke.
Programe dela so sprejele vse TOZD, vendar je precej programov zgolj načelnih, brez rokov in nosilcev. Precej programov predstavlja le seznam samoupravnih aktov, ki jih je potrebno uskladiti z zakonom in le nekaj jih vsebuje tudi natančno opredelitev nalog. Mnoge delovne organizacije so si za izdelavo programa vzele več mesecev časa, vendar niso pripravile nobenega konkretnega predloga, druge, ki imajo rokovnike, kasnijo za več mesecev.
Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD so sprejeli le v WZ, Gradisu in ABC, ponekod imajo že osnutek, drugod pa ga še pripravljajo. Ker samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD predstavlja osnovni akt za temeljno organizacijo, ugotavljajo, da je zastal tudi proces samoupravnega organiziranja v TOZD. Do sedaj so oblikovali TOZD v Alplesu, Gorenjski predilnici, Jelovici, ABC Škofja Loka, Alpetouru, LTH, Alpini in Termiki, v Iskri Železniki in Še-širju pa intenzivno delajo na teh vprašanjih.
Tudi samoupravnih sporazumov o medsebojni ureditvi pravic in obveznosti ter odgvorno-sti med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb v večini delovnih organizacij še nimajo. Ti sporazumi naj bi postali prioritetna naloga.
Večina delovnih organizacij tudi šele snuje samoupravne sporazume o delitvi dohodka in OD.
Skoraj vse organizacije pozabljajo tudi na sporazum o pridobivanju dohodka.
Zakon o združenem delu zahteva, da delovni kolektivi do 1. januarja 1978 vključijo v svoje pravilnike o delitvi dohodkov tudi merila za plačilo pO delu. Snovalci sporazumov o delitvi dohodka in OD imajo bolj ali manj izdelana merila za merjenje
proizvodnega dela, medtem ko je vrednotenje tako imenovanega režijskega dela še precej neizdelano.
Zaradi takšnega stanja so delegati predsedstva priporočili občinski komisiji spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, da bolj sodeluje s predsedniki komisij v TOZD. Izvršni odbori sindikata pa so dolžni spodbuditi akcijo usklajevanja samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu in zahtevati, da delavski sveti TOZD pregledajo, kaj je v njihovi organizaciji že narejenega in sprejmejo stališča in napotila za takojšnjo akcijo.
L. Bogataj
Jesenice - Delegati na zadnji seji občinske konference ZSMS Jesenice. Foto: J. Rabič
Mladi o zakonu o združenem delu
Jesenice — Ob koncu oktobra so se delegati občinske konference ZSMS Jesenice zbrali na tretji seji v tem mandatnem obdobju in ocenili svoje delo ter priprave na X. kongres ZSMS. Sprejeli so tudi nov enoletni program dela občinske konference ZSMS.
Minulo obdobje je bilo za mladinsko organizacijo dokaj uspešno. Obravnavali so predvsem važna vpra-
Začetek študija na oddelku hotelske fakultete na Bledu
Kot je bilo pričakovati, se je na razpis Šolskega centra Radovljica za študij na dislociranih oddelkih za organizacijsko-gastronomski študij — smer kuharstvo in smer strežba hotelske fakultete Opatija prijavilo precej več slušateljev kot je bil pogoj za otvoritev te visoke šole. Iz cele Slovenije se je vpisalo na študij 64 kandidatov, od tega samo iz radovljiške občine 20 in iz jeseniške 9.
Pouk na prvem, uvodnem seminarju se bo začel 14. novembra in bo trajal   pet   dni.   Zaradi velikega
števila slušateljev ter prostorskih možnosti za praktično delo je Šolski center Radovljica seminar organiziral v prostorih hotela Svobode na Bledu, kjer bo za slušatelje iz drugih krajev Slovenije zagotovljena tudi prehrana in prenočišče. Drugi seminar se bo nadaljeval verjetno že konec novembra ali v začetku decembra, o čemer se bodo dokončno odločili slušatelji z vodstvom šole na prvem seminarju.
JR
Prihodnje leto nova oblika pomoči ostarelim v občini Kranj
Služba domače nege
Spomladi prihodnje leto - najkasneje do aprila naj bi v kranjski občini zaživela nova oblika skrbi za ostarele občane: takšno nego, ki jo imajo v Sloveniji že vpeljano v Mariboru, Velenju in morda še kje, potrebujejo občani, ki so zaradi starosti ali bolezni onemogli in ne morejo sami skrbeti zase ali pa so celo priklenjeni na posteljo.
Po analizi, ki je je opravil Center za socialno delo Kranj je bilo ugotovljeno, da je v občini dokajšnje število občanov, ki zaradi različnih vzrokov ne bi hoteli zamenjati sedanjega okolja in se preseliti v domove za ostarele, sami pa zaradi starosti ne morejo več skrbeti zase. Kranjska občina ima okoli 3500 prebivalcev starejših od 65 let, kar uvršča občino med take z največjim številom starejšega prebivalstva. Zato je Kranj že zgodaj začel misliti na razne oblike pomoči tej kategoriji občanov, saj je bil zato pri občinski konferenci SZDL že leta 1970 sprejet akcijski prog -am pomoči ostarelim. Po tem programu se je zgradil dom upokojenec / in adaptiral dom v Potočah za skupaj 250 občanov, tako da je sedaj tudi za nekaj let vprašanje domskega varstva urejeno. Oblika pomoči ostarelim na njihovem domu pa bo kot kaže zaživela prav kmalu. Takoj in nujno bi potrebovalo nego na domu 87 ostarelih občanov, 224 pa je takšnih starostnikov, ki bi tako pomoč potrebovali slejkoprej.
Skupnost socialnega skrbstva je pred kratkim že sprejela program nege starejših občanov na domu. Delo bo prevzel Dom upokojencev na Planini, ki bo zato zaposlil več negovalk. Le-te bodo opravile 4-mesečni tečaj pri kranjski delavski univerzi, prakso pa bodo imele v Domu upokojencev. Skupnost se je odločila, da bodo za začetek tri negovalke, ki naj bi v začetku opravljale delo praviloma v mestnih krajevnih skupnostih. Službo domače nege bosta financirali skupnost socialnega skrbstva 40 odstotkov, skupnost zdravstvenega varstva pa 30 odstotkov, ostalo pa občani, vendar pa bo njihov delež odvisen od njihovih dohodkov. Tako ne bo treba prispevati ničesar tistim, ki imajo manj kot 1600 din na družinskega člana, z dohodkom do 2200 din bo ura nege 10 din, z dohodkom nad 2200 pa 25 din; ob nedeljah in praznikih pa nekaj več.
L. M.
sanja razvoja naše družbe in uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu ter delovanje delegatskega sistema. V tem obdobju je občinska konferenca ZSMS namenjala orecej pozornosti delovanju osnovnih organizacij ZSMS v vseh sredinah. S primernimi metodami in oblikami dela so poskušali povečati idejno in akcijsko usposobljenost vodstev osnovnih organizacij ZSMS, hkrati pa oceniti razmerja v teh sredinah.
Poleg temeljite obravnave zakona o združenem delu in delegatskega sistema so pripravili še precej uspešnih akcij na drugih področjih. Omeniti velja štipendiranje, mladinske delovne akcije, informiranje, splošni ljudski odpor in kulturo. Pripravili so problemsko konferenco, na kateri so sprejeli več pomembnih sklepov. Tudi negovanje tradicij NOB ni ostalo ob strani, še več, v letu jubilejev tovariša Tita in partije je bil temu področju dan še večji poudarek. Tako so se mladi množično udeležili tradicionalnih pohodov po partizanskih poteh, pripravili več kvizov na temo revo-luciia-mir ter razgovorov z borci in predvojnimi komunisti. Občinska konferenca se je tudi vključila v oblikovanje družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov NOB in spominskih obeležij na območju jeseniške občine.
Zdaj se bodo mladi intenzivno pripravljali na kongres, okrepili bodo vlogo osnovnih organizacij, posvetili pozornost izobraževanju in ustvarili pogoje za najširše vključevanje mlade generacije v uveljavljanje delegatskega sistema v vseh temeljnih sredinah.
J. Rabič
Svet delovne skupnosti osnovne sole
Matije Valjavca
Preddvor
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. UČITELJICE
v oddelku podaljšanega bivanja — za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: učiteljica razrednega pouka.
2. SNAŽILKE
v vrtcu — za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusna doba 3 mesece.
Delovna organizacija
Alpina, tovarna obutve Žiri,
Stara vas 23, n. sol. o.
1. Delovna organizacija Alpina n.sol.o., TOZD Plastika Ziri, n.sub.o. razpisuje prosto delovno mesto
VODJE TOZD PLASTIKA
za dobo štirih let
Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri oz. srednja izobrazba čevljarske smeri, v. 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
2. Delovna organizacija Alpina n.sol.o., razpisuje prosta delovna mesta v Delovni skupnosti skupnih služb (za dobo štirih let)
1. SEFA TEHNIČNEGA SEKTORJA:
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri,
5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih opravilih, znanje enega tujega jezika
2. VODJE INFORMACIJSKE SLUŽBE:
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
visoka ali višja izobrazba novinarske, politološke ali pravne
smeri,
2 do 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delu.
3. VODJE RAČUNOVODSTVA PROIZVODNIH TOZD-ov:
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati za navedena prosta delovna mesta morajo poslati prijave z vsemi dokazili Razpisni komisiji TOZD Plastika oz. Razpisni komisiji Skupnega delavskega sveta Alpina, Žiri, Stara vas 23, v 15 dneh od dneva objave.
LOKA
proizvodno, trgovsko in gostinsko
podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD trgovina,
komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja na
podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa 10. redne
seje z dne 25.10.1977,
naslednja prosta delovna mesta:
1. POSLOVODJE   SAMOPOSTREŽBE    BISTRICA PRI TRŽIČU
2. VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV V SKLADIŠČU TOZD TRGOVINA NA SEDEŽU TOZD, KIDRIČEVA 54
Za kandidate se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja še izpolnjevanje naslednjih pogojev: pod 1.: da ima poslovodsko šolo in dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, da ima šolo za prodajalce in tri leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, dvomesečno poskusno delo pod 2.: da imajo končano osnovno šolo,
da so pripravljeni opraviti tečaj iz higienskega minimuma, 1 mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Loka Škofja Loka, DSSS - kadrovski sektor, Kidričeva 54.
Industrijski kombinat
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJE GRADNJE IN VZDRŽEVANJA
2. BRUSILCA
3. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA I.
Pogoji:
pod 1.: se zahteva višja strokovna izobrazba gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, pod 2.: se zahteva kvalifikacija strojne stroke in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
pod 3.: se zahteva visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje določenih programskih jezikov, znanje enega tujega jezika in uspešno opravljen IBM test, poskusno delo 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi.
Odbor sa medsebojna razmerja pri BRIVSKO FRIZERSKEM PODJETJU Kranj, Maistrov trg 12 razpisuje prosta delovna mesta
1. FRIZERJA ZA MOŠKE (1 delovno mesto)
2. FRIZERJA ZA ŽENSKE (1 delovno mesto) za nedoločen čas
Kandidati morajo.izpolnjevati naslednje pogoje:
dokončana obrtno frizerska šola in 3 leta delovnih izkušenj, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu Stanovanja ni.
Pismene prijave z dokazilom je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov Odbor za medsebojna razmerja pri Brivsko frizerskem podjetju Kranj, Maistrov trg 12.
97
Urejena preskrba s plinom
Škofja Loka — Plin kot energetsko sredstvo so v svetu začeli uporabljati pred nekaj več kot sto leti. Pri nas pa smo njegovo pravo vrednost spoznali šele dosti kasneje. Komaj pred dobrimi desetimi leti! Potrošnja plina je bila takrat še izredno majhna. V naslednjih letih pa se je začela neverjetno hitro večati. Tako hitro, da ni bil nihče pripravljen na to, da ni bilo poskrbljeno za ustrezne varnostne ukrepe, ki so nujno potrebni, če hočemo zaščititi življenja ljudi in premoženje.
»Takrat smo imeli v škofjeloški občini štiri prodajna mesta za plin,« pravi požarno varnostni inšpektor
§ri skupščini občine Škofja Loka lavko Kavčič. »Niti eno od teh pa ni bilo urejeno po sedaj veljavnih varnostnih predpisih. In kar je še huje: poskrbljeno ni bilo niti za varnost porabnikov plina. Nikjer ni bilo strokovno usposobljenih monterjev plinskih naprav. Ljudje so sami montirali prve priključke, obvezne kontrole pa sploh ni bilo nikjer. Kljub temu pa je treba reči, da je bila spričo izredno majhne porabe plina možnost, da se zgodi nesreča, dokaj majhna. Problem je nastal šele, ko je potrošnja plina začela skokovito naraščati. Plinske naprave so bile montirane nestrokovno, pregledov napeljave ni bilo, skladišča pa prav tako niso bila urejena. Zato je bilo potrebno nekatera prodajna mesta zapreti.«
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
Nad Pivko nov vodovodni rezervoar
škofjeločani in okoličani se lahko oskrbe s plinom tudi pri Pavlu Seljaku v VeStru — Foto: F. Perdan
Naklo — Sredi gozda na vzpetini nad Pivko gradi Komunalno podjetje Vodovod iz Kranja nov vodovodni rezervoar z dovodnim in napajalnim vodom s prostornino 200 kubičnih metrov. Zemeljska dela, ki jih po naročilu Vodovoda izvaja gradbeno podjetje Gradbinec, bodo kmalu končana, rezervoar, ki bo veljal okrog 1,150.000 dinarjev, pa bo predvidoma vključen v vodovodno omrežje spomladi prihodnje leto. Gradnja rezervoarja nad Pivko je del programa gradnje vodovodnega omrežja v kranjski občini.
Gradnja tega rezervoarja je bila načrtovana že leta 1967, ko so v kranjski občini gradili vodovodni odsek Strahinj — Naklo—Pivka — Polica, ki sodi k skupinskemu vodovodu Kovor—Naklo. Vendar je takrat za prepotreben rezervoar denarja zmanjkalo in prihaja gradnja
na vrsto letos. S tem bo ta del skupinskega vodovoda popoln.
Nov rezervoar nad Pivko bo imel številne prednosti. V njem se bo lahko zbirala precejšnja količina vode, ki bo še posebej dobrodošla ob konicah na področju Naklega, Pivke, Police in tudi Okroglega. Razen tega bo imel rezervoar nad Pivko tudi pomembno vlogo pri nadaljnjem izgrajevanju vodovodnega omrežja v severnem delu kranjske občine, kjer je še posebno v Naklem in na Kokrici predvidena živahna stanovanjska in tudi industrijska gradnja. Seveda pa takšna dela niso poceni, saj za večjo investicijo v vodovodno omrežje niti celoletni inkaso od vodarine v kranjski občini ni dovolj! Zato se kaže zboljševanja vodovodnega omrežja v kranjski občini in zagotavljanja boljše dolgoročne preskrbe z vodo lotevati z vso resnostjo in odgovornostjo, -jk
$ vern/a
SEMINAR ZA ČLANE SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Lesce — Ze pred Štirimi leti ao v leski Verigi prvič organizirali seminar za sa-moupravljavce in odtlej ga stalno pripravljajo. Na zadnjem seminarju so obravnavali odločanje in vlogo delegata v delavskem svetu temeljne organizacije, delovne in sestavljene organizacije, pomen in vlogo delavske kontrole ter obveščanje delavcev v združenem delu.
NOVE NALOŽBE
Lesce — V Verigi si intenzivno prizadevajo, da bi čimprej opravili vsa nujna pripravljalna dela za izgradnjo hale temeljne organizacije združenega dela industrijska oprema in temeljne organizacije združenega dela orodjarna ter prizidka ter pokritega skladišča, ki meji na pravkar zgrajeno plinsko postajo. Gradnjo teh novih objektov so že dalj časa pripravljali.
Uporabniki plina so bili seveda s tako odločitvijo nezadovoljni. Kaj torej storiti? V Skofji Loki so se pred dvema letoma odločili za sklic sestanka, na katerem so se srečali predstavniki proizvajalcev plina, prodajalci ter predstavniki ustreznih služb pri občinski skupščini. Tu je padla odločitev, da je nujno potrebno zgraditi nova skladišča, urediti prodajna mesta ter poskrbeti za strokovno usposobljenost monterjev plinskih naprav.«
»V začetku oktobra letos so bile vse naloge uresničene,« pripoveduje Slavko Kavčič. »Ustrezna prodajna mesta so urejena v Zireh, Gorenji vasi ter dve v Skofji Loki, prodajno mesto v Retečah pa je vsem predpisom odgovarjalo že prej. Neurejena je ostala tako le še preskrba s plinom v Selški dolini. Tu se je zataknilo pri lokaciji, vendar se tudi to vprašanje rešuje naprej. Pričakovati je mogoče, da bo rešeno prav kamlu. Seveda v tesnem sodelovanju s krajevno skupnostjo. Konec oktobra smo tako ponovno sklicali sestanek s
predstavniki plinarne in prodajalci plina ter ugotovili, da bodo sedanja prodajna mesta pokrivala vse potrebe po preskrbi s plinom, da pa bodo prve priključke in napeljavo plinskih naprav ter kontrolne preglede na najmanj vsaki dve leti odslej opravljali za to usposobljeni ljudje in ne več .šušmarji'. Seveda pa morajo uporabniki plina takega strokovnjaka poklicati na pomoč tudi vsakokrat, ko se jim dozdeva, da plinske naprave ne delujejo v redu. Pooblaščeni in strokovno usposobljeni bodo začeli opravljati svoje delo in redne preglede po 15. novembru letos. Po pregledu bo vsakdo dobil tudi ustrezno potrdilo.«
In še to je treba pripomniti: Če bo stranka onemogočila in zavrnila pregled plinskih naprav, bo požarna inšpekcija primerno ukrepela. Vsak od kršiteljev bo predlagan sodniku za prekrške, sledila pa bo primerna denarna kazen. V.°ak pregledovalec plinskih naprav bo imel pri sebi
ustrezen dokument        ¥ ~ .
J. Govekar
Zemeljska dela za nov vodovodni rezervoar nad Pivko bodo kmalu končana
- Foto: F. Perdan
2ELEZPR
LETOVANJE ZELEZARJEV
Jesenice — V počitniškem domu v Biogradu na moru je letos letovalo 548 zaposlenih, na preventivnem zdravljenju je bilo 46 delavcev, v odmu pa so letovali tudi družinski člani zaposlenih ter nekaj delavcev železarne Ravne. V počitniškem domu v Crikvenici je letovalo 212 železar-jev, 19 pa jih je bilo v počitniškem domu v Portorožu. Ob primerjavi podatkov iz prejšnjih let tako ugotavljajo, da je zanimanje za letovanje ob morju iz leta v leto večje.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Letos so ob dnevu kovinarjev prvič pripravili razstavo fotografij kovinarjev Jugoslavije. Na tej razstavi je sodeloval tudi Jeseničan Franc Črv, ki je za pet fotografij dobil diplomo za kolekcijo in tako uspeAno v sliki predstavil jeseniiko Železarno. Na razstavo je prispelo 278 fotografij, od katerih so izbrali 94 fotografij 37 avtorjev iz iestnajstih mest.
Pooblaščene osebe za urejanje prvih
priključkov, nadzor plinskih naprav in prodajo plina
v škofjeloški občini
Jaka Podobnik, Nova vas 48, Žiri — za področje krajevnega urada Ziri
Ivan Staniša, Gorenja vas 60, Gorenja vas — za področje krajevnega urada Gorenja vas ter za naselja severno od Traškega grabna do vključno Dorfarij, dela Kidričeve ceste, Kamnitnika, do Petrola, starega dela Škofja Loka in vseh naselij na desnem bregu Sore do vključno Loga
Albin Bernard, Reteče 6, Škofja Loka — za Gorenjo vas, Reteče, Godešič in Lipico
Pavel Seljak, Vešter 29, Škofja Loka — za ostala naselja v Skofji Loki, ki so na levem bregu selške Sore
Tržičani želijo čistejšo Bistrico
Tržič — Vprašanje izgradnje osrednjega kanalizacijskega kolektor j a v Tržiču se pogosto pojavlja na zasedanjih občinske skupščine. To najpogosteje sprašujejo delegati tržiške krajevne skupnosti, problem pa je zanimiv tudi za krajevne skupnosti v okolici Tržiča. Ljudi še posebno bćde, ker gradbišče kolektorja kazi videz mestnega središča, razen tega pa tudi dokumentacija za pomemben komunalni objekt še ni nared.
Tržičani so začeli graditi osrednji kanalizacijski kolektor lani, povezoval pa naj bi najsevernejši del Tržiča na Ravnah z industrijsko cono na Mlaki, kjer je načrtovana osrednja čistilna naprava, od koder bi očiščevalne atmosferske in tekal« ne vode tekle v Tržiško Bistrico. V osrednjo čistilno napravo naj bi se stekale tudi odplake z sosednjih krajevnih skupnosti Bistrica, Križe, Pristava, Sebenje in Ziganja vas. Sedaj namreč Bistrica in Mošenik sprejemata vso nesnago, ki jo je zaradi
gradnje osrednjega kolektorja še več. Povedati velja, da se za čistejšo vodo zavzemajo tudi nekatere delovne organizacije v mestu, vendar so njihovi načrti manjšega in predvsem lokalnega značaja.
Prav tako v Tržiču ocenjujejo, da pristop h gradnji osrednjega kanalizacijskega kolektorja ni bil pravilen. Dela bi se morala začeti pri čistilni napravi in zaključiti pri vhodu v kanalizacijski kolektorski kompleks. Graditelji pa so ubrali obratno pot, h kateri je veliko prispevala tudi razdrobljenost in neurejenost seda-
njega kanalizacijskega sistema. Prvi del gradnje je zožen med starim mostom čez Mošenik in dekliškim domom, kjer se sedaj vse odplake izlivajo v Bistrico. V zgornjem delu pa sta dva kanala. Prvi naj bi služil odplaki atmosferskih voda, drugi pa odplaki fekalnih voda. Zanj so cevi že položene in sistem že deluje. Zunanje ureditve projektant ni upošteval. Zanjo naj bi po novem zato skrbeli lastniki okoliških zemljišč, s katerimi bo treba najti soglasje.
J. Kepic
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Ob izbiri poklica
Starši in osebnostne lastnosti otroka
Strokovni svetovalci za poklic lahko dobimo informacije o učenčevem znanju, sposobnostih, interesih, zdravju in spretnostnih marsikje: v dokumentih, mnenjih, v anketi, spričevalu itd. Najbolje informacije o osebnostnih lastnostih (v ožjem smislu) učenca pa lahko dajo prav starši, zlasti še, če imajo več otrok in so lahko bolj objektivni, ker lahko primerjajo. Niso za vsak poklic pomembne osebnostne lastnosti, vendar pa so takšni poklici, ki določene lastnosti zahtevajo, Če naj bo posameznik vesel svojega poklica in bo v njem uspešen ali pa tudi ne, če teh lastnosti ne bo imel: zato bo nergaški, njegova okolica pa nezadovoljna.
Prisrčen, zgovoren, uglajen otrok bi bil na primer lahko uspešen v poklicih, ki zahtevajo delo z ljudmi: komercialist, frizerka, prodajalec ipd. Če se odloča za take poklice otrok, ki je hladen v odnosu do ljudi, tog in molčeč, potem bo to verjetno slaba odločitev.
Poklici v zdravstvu, S61stvu, vzgoji zahtevajo posebno kombinacijo lastnosti: uravnovešenost, veselost, optimizem, vero v ljudi, razumevanje in obzirnost do drugih, potrpežljivost in umirjenost so osebnostne lastnosti, ki bodo še kako dobrodošle v takih poklicih. Dekle pa, ki otrok ne prenaša, ki črnogledo gleda na življenje, je razdražljiva ali celo surova, najbrž ne bo uspešna pri vzgoji ali v zdravstvu ali še kje drugje.
Otrok, ki ima »glavno besedo« in mu to drugi tudi priznajo ter je že v otroških »klapah« organizator in vodja, kaže na lastnosti, ki jih bo nekoč lahko uveljavil v poklicu; očitno je njegova osebnostna lastnost dominantnost — težnja po premoči, po zanašanju na samega sebe, trdnost v mnenju in nepopustljivost v namenu. Ljudje s takimi lastnostmi slejkoprej pridejo na mesta, kjer je treba voditi; kajti več jih je, ki tega niso sposobni in se »dajo« voditi, so negotovi sami vase, popustljivi v mnenju in odvisni od drugih. Če smo opazovali katerokoli gručo otrok ali učencev, smo hitro lahko ugotovili, kdo vodi in kdo se podreja. Dobro je poznati svojega otroka tudi glede tega pri odločanju za poklic.
Mnogo je površnih otrok, in verjetno je krivda tudi na nas. Vendar, če se naš otrok odloča za poklic laboratorijskega tehnika, kemijskega tehnika ipd., mora biti zelo natančen. Mnogi poklici v medicini, arhitekturi, kemiji zahtevajo natančnost in vztrajnost. Fant, ki se odloča za aranžerja, mora biti priročen, domiseln, praktičen, gotov sam vase; nespreten in boječ, neroden in »brez idej« ne bo uspešen in zadovoljen v takem poklicu.
Kako vaš otrok prenaša neuspeh? Je samotar? Se vam zdi, da reagira nezrelo? Vas preseneča z modrostjo in zrelostjo za svoja leta? Je zanesljiv za naročila, za dela, ki jih mora opraviti? Zna biti odgovoren za dom, za brata, za sestro?
Vse to in še kaj so osebnostne lastnosti, ki jih otrok ima in ste mu jih vi z vzgojo tudi že razvili in jih bo nesel s seboj v poklic in življenje. Starši naj torej ob razmišljanju o bodočem poklicu upoštevajo tudi otrokove osebnostne lastnosti. Opisati jih je treba tudi poklicnemu svetovalcu, da bo pomagal otroku z nasveti. Vsi skupaj pa bi lahko na ta način otroku laže dobro svetovali. Habjan A.
Na sliki: Tovornjak vsakokrat odpelje iz Cerkelj po 25 ton krompirja za predelavo. Do konca letošnjega leta ga bodo oddali 300 ton ali polovico od pogodbene količine. — Foto: J. Kuhar
Odkup krompirja v Cerkljah
Cerklje — Za letošnji pridelek krompirja lahko rečemo, da je zelo dober. Statistika ocenjuje, da je znašal slovenski pridelek krompirja 584 tisoč ton, kar je za 70 tisoč ton ali za i;{,6 odstotka več, kot so ga pridelali lani. Kljub temu pa so letošnje drobnoprodajne, še zlasti pa odkupne, cene krompirja občutno nižje, kot so bile lani. Kako pa je z odkupom krompirja v Cerkljah, nam je povedal direktor Gorenjske kmetijske zadruge TZE Cerklje Franc Bohinc.
»V letošnjem letu imamo s kmeti kooperanti sklenjenih pogodb za 4775 ton poznih sort krompirja. Za zdaj smo ga oddali kupcem po Sloveniji, Hrvatski, Istri in Hrvatskem primorju že skoraj 50 odskotkov. Zadruga pa je dolžna prevzeti od kmetov namanj 70 odstotkov pogodbe-
nih količin. V mesecu novembru in decembru računamo na prodajo še približno 1000 ton oziroma 100 vagonov.
Lahko pa rečem, da bo problematičen za prodajo tisti letošnji• pridelek krom p rij a, za katerega proizvajalci niso sklenili pogodb z zadrugo. Težave imamo tudi s tem, ker hočejo nekateri kmetje kooperanti oddati kar naenkrat vse količine krompirja sklenjene po pogodbi.«
Gorenjska kmetijska zadruga ima sklenjeno s Kolinska Ljubljana, obrat Mirna pogodbo za 1200 ton kromprija za predelavo. Od te količine ima Temeljna zadružna enota Cerklje pogodbene obveznosti za 6(K) ton kromprija. Do decembra ga bodo dobavili '.iOO ton po odkupni ceni 1,75 dinarja na odkupni postaji T Z H Cerklje. J. Kuhar
Letno zborovanje slavistov na Bledu
Letos smo se slavisti zbrali na Bledu, da bi na svojem rednem letnem zborovanju, ki je bilo od 28. do 30. oktobra, razpravljali o slovenskem jeziku in slovenski kulturi ter o življenju in delu naše narodne skupnosti na Koroškem. To je bil tudi delež slavistov ob proslavljanju Titovih jubilejev in 100-letnice rojstva Otona Zupančiča. Besede našega pesnika, ki jih tu navajamo, natisnjene pa so bile tudi v programu, so dajale osnovni ton letošnjim razpravam.
... To vprašanje ni samo vprašanje blagoglasja in neblagoglasja, torej ne samo estetsko vprašanje, nego je socialno, moralno vprašanje, vprašanje naše samozavesti in samostojnosti, našega značaja in naše odkritosti.
In: ali ne bo tudi naša misel pokvečena, ako je prisiljena naša beseda?
(Oton Zupančič, Slovenski jezik in gledališče).
Jezik je čustvo, misel, hrepenenje, ritem, ki se zaganja iz sedanjosti v bodočnost. Vse, kar si, ves ti, s svojo osebno in svojo narodno preteklostjo.
(Oton Zupančič, Pismo o slovenščini na odru).
Po uvodnem delu, ko je predsednica SDS dr. Breda Pogorelec pozdravila družbenopolitične delavce Gorenjske in Slovenije, je o pomembnosti jezika za našega človeka spregovoril član RK SZDL Beno Zupančič. Razprava se je nadaljevala za okroglo mizo, kjer pa niso nastopali le slavisti, kakor smo bili doslej vajeni, pač pa cela vrsta slovenskih javnih in kulturnih delavcev, slovenistov in književnikov. V informacijo naj navedemo, da so s svojimi prispevki sodelovali: Kajetan Gantar, Mitja Gorjup, France Jamnik, Franc Jerman, Ciril Kosmač, Slavko Kremenšek, Braco Mušič, Ante Novak, Boris Paternu, Andrej Rijavec, Nace Šumi, Jož Toporišič, predstavnik gospodarske zbornice Gregorc in drugi. Zanimivo je bilo slišati, kako posamezniki, ki delujejo na različnih področjih, razmišljajo o pisanem in govorjenem jeziku.
Nedvomno pa je bila za mnoge izmed nas novost, kako o jeziku mislijo neslavisti. Peter Gregorc je med drugim poudaril tudi to, da moramo, ko s svojo industrijo in tehnologijo nastopamo na tujem trgu, zlasti v manj razvitih deželah, posredovati tudi svojo kulturo.
Ker jezik ni samo stvar jezikoslovcev, znanstvenikov in ne samo slavistov, pripravlja SZDL s Slavističnim društvom Slovenije v začetku drugega leta zelo široko zasnovano akcijo Slovenščina v javnosti. Blejsko zborovanje je bilo pravzaprav le uvod v temeljito razmišljanje o tej problematiki.
Naj zaključimo z mislijo Bena Zupančiča: Gotovo je, da bi bila stvar kaj preprosta, ko bi se dala občutljiva jezikovna vprašanja urejati samo z zakoni, predpisi, normami, ko bi bil jezik samo zunanji izraz nečesa, kar se dogaja v globinah človeškega bitja. Vendar je jezik tudi oblikovalec človekovega življenja in družbenega spreminjanja. Če se človek ne zna izraziti, ne zna misliti, ostane pohabljenec kot posameznik, kot član družbene skupnosti.
DRUGI DAN
Naslov v programu je kratek: Koroški trenutek. Če smo lani sledili vsemu, kar zadeva Slovence v Italiji, potem to letos velja za Koroško. Znani politični, kulturni in znanstveni delavci so govorili o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika in kulture na Koroškem, o vlogi osrednjih organizacij v življenju slovenske narodne skupnosti, o delu znanstvenega inštituta in njegovih nalogah ter o problemih informiranja in ozaveščanja na Koroškem.
V dopoldanskem delu je razpravo, v kateri so sodelovali dr. Janko Zerzer, dr. Erich Prunč, Feliks Bister, vodil dr. Pavle Apovnik.
Popoldan pa je razgovor z dr. Francem Zvvittrom, dr. Matevžem Grilcem, Filipom Waraschem in inž. Feliksom VVieserjem vodil dr. Boris Paternu. Sodelovala sta tudi dr. Aleksander Zorn in Nečak, sodelavca inštituta za narodnostna vprašanja. Dr. Matjaž Kmecl je podal prerez koroške literarne ustvarjalnosti, v večernem delu pa so se predstavili nekateri koroški pisatelji.
Tretji dan smo si udeleženci v Celovcu ogledali novo stavbo Zvezne gimnazije za Slovence: ogled je vodil dr. Zablatnik, ravnatelj gimnazije. Za popolnejšo podobo o Koroški so poskrbele še različne kulturne organizacije, ki so nam v Globasnici pripravile prijeten program.
Dva »koroška« dneva sta udeležencem posvetovanja posredovala obširno informacijo o delu in življenju naših rojakov v Avstriji.
Po končanem zborovanju smo dr. Bredi Pogorelec, predsednici Slavističnega društva Slovenije, zastavili nekaj vprašanj in ji pojasnili, da želimo o svojem delu informirati bralce Glasa; njen prispevek torej ni namenjen le ozkemu krogu slavistov, ampak vsem, ki se s to problematiko kakorkoli ukvarjajo, se z njo srečujejo in jih zanima. Vprašanja in odgovore objavljamo v celoti, dr. Pogorelčevi pa se za ljubeznivost najlepše zahvaljujemo.
V čem vidite pomen takih srečanj oziroma zborovanj?
Tematsko: lansko leto s tržaškim dnevom, letos s koroškim?
Strokovna posvetovanja slavistov (zaradi potreb in sestava predvsem slovenistov) so v slavističnem društvu že tradicija. Ta posebna oblika stika med znanostjo in prakso je zmeraj pomenila obojestranski poziv k premišljevanju, študiju, snovanju. Pri takih priložnostih raziskovalci in pedagogi metodiki navadno z živo besedo prikažejo zadnje dosežke in opozarjajo na novo odprta vprašanja. Poleg učiteljev slovenščine se takih zborovanj, z vse večjim zanimanjem udeležujejo tudi tisti slavisti, ki delajo v nepedagoških poklicih. Ob razpravah — naj so napovedane kot zaprte (podijske) ali odprte — kolikor je časa ob sicer bogatem programu — se oblikujejo in dopolnjujejo pogledi na predmet, na strokovno metodo in na spoznanja. Z vsem tem se med strokovnjaki ustvarja novo delovno vzdušje in sprejeti sklepi prispevajo čisto konkretne pobude bodisi za društveno ali strokovno delo. Mislim, da bodo taka zborovanja ostala posebna oblika kolektivnega poštudijskega strokovnega izpopolnjevanja tudi še potem, ko bo organizacijsko, programsko in materialno urejeno stalno dopolnilno izobraževanje na visokih in višjih šolah.
Za lansko (Portorož, oktober 1976) in letošnje zborovanje (Bled, oktober 1977) je značilna nekoliko drugačna zasnova, kot smo je bili kar nekako vajeni poprej. Ker je na zborovanju največ učiteljev, je trajanje takšnih srečanj odvisno od šolskih predpisov. Ti pa — drugače kakor v delovnih organizacijah — učiteljem praviloma ne dovoljujejo odsotnosti v šolskem času. Zaradi lanske delavnosti je letos Zavod SRS za šolstvo naklonjeno dovolil
en dan (petek!) več; na dva dneva zgoščeni program je omogočal letos nekoliko    manj    odprte razprave kakor lani, zato pa se je toliko bolj * razživela med samimi udeleženci.
Letošnje zborovanje je bilo prirejeno v znamenju Titovih jubilejev in stoletnice rojstva otona Zupančiča; s tem v zvezi je morala biti v skladu tudi tematika zborovanja. Načrtovana razprava o slovenskem jeziku v sklopu slovenske kulture naj bi opozorila ne le na razmerja v zvezi s slovenskim jezikom, marveč tudi na ne-jezikovne govorice, kakor se kaže v navadah, glasbi in likovnem oblikovanju okolja. Zaradi razlik v predmetu in v spoznavni metodi navadno ločeno razpravljamo tudi o tistih vprašanjih, ki so vsem tem govoricam skupna. Zaprtost v ozke okvire posameznih strok je včasih ovira, da se nismo dokopali do skupnih stališč, kjer je to potrebno; takšna razbitost strok se seveda močno pozna v našem odnosu do kulture in v pojmovanju njenih ciljev, pa tudi v praksi. Zlasti opazno je to, kadar pozabljamo, kakšen je delež kulture v vsakdanjem življenju, in kadar gre — žal vse preveč pogosto — za spoznavno zablodo, ki preprosto enači s primitivnim. Ker je učitelj slovenščine tisti, ki pri svojem pouku oblikuje temelje kulturnih navad in razmerij nasploh — to je ob njegovem predmetu tudi najbolj logično, moramo slavisti videti svoj predmet v tej najširši luči pojavnih vezi in vse skupaj kot družbeno dejstvo. Zato je bilo na Bledu tako dragoceno, da so se poleg predstavnikov humanističnih in družbenih ved posvetovanja udeležili tudi predstavniki ustvarjalcev in uporabnikov. Naj jih naštejemo: stroke — filozofija (F. Jerman), jezikoslovje (J. Toporišič), literarne vede (B. Paternu), umetnostna zgodovina (N. Šumi), etnologija (S. Kremenšek), muzikologija
(A. Rijavec), urbanizem (B. Mušič); ustvarjalci: pisatelji (Ciril Kosmač), prevajalci (K. Gantar), akademija za gledališče, radio, film in televizijo (F. Jamnik); »uporabniki« (kolikor niso tudi ti ustvarjalci,): časnikarji (pokojni Mitja Gorjup), RTV (Ante Novak), gospodarska zbornica (Peter Gregorc).
Odgovori na zastavljena vprašanja jezika in kulture oziroma neje-zikovne govorice so bili zastavljeni deloma iz konceptov posameznih strok, deloma pa so pokazali na perečo problematiko iz prakse. Oba vidika naj bi bila podlaga za razširitev študijskih in raziskovalnih zasnov slovenistike, počasi pa bo s tem mogoče tudi pojasniti dejansko sla-vistovo vlogo v družbi, največ seveda v izobraževanju in vzgoji. V prihodnje bomo morali na zborovanjih s tako usmeritvijo nadaljevati in jo dopolnjevati; kaže, da bo zdaj najbolj logična družboslovna in idejna poglobitev naših strokovnih izhodišč.
Posebna pozornost je bila lani in letos posvečena seznanitvi slavistov s položajem slovenskega jezika in kulture pri slovenskih manjšinah v Italiji in na Koroškem. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je nepoznavanje življenja pripeljalo pogosto do cenenih čustvenih reakcij s pomilovanjem »ubogih zamejcev« ali do nebrižnosti. Ker tudi ta razmerja v izobraževalnem procesu v šoli uravnava pretežno slavist, je bilo potrebno najprej široko pojasnilo trenutka; v prihodnje pa bo vse bolj mogoče pritegovati zamejske zadeve v splošno slovenska obravnavanja. Tako usmeritev smo že letos nakazali s sodelovanjem koroškega strokovnjaka (T. Domej) za okroglo mizo prvega dne.
Lahko nanizate nekaj vtisov z letošnjega srečanja?
Vtisi? Bilo jih je preveč in bili so nadvse raznovrstni. Cirila Kosmača je na primer pritegnilo, ko je videl veliko sprostitev v nastopanju, razpravljanju — nas, kar in kakor je izrazil misel Kosmač: le ustvarjalec namreč zmore izkušnjo in spoznanje ujeti v isti izraz, metaforo. Slišala sem, kako je bil nekdo izmed udeležencev vesel, ker da je bilo zbranih na enem mestu za okroglo mizo toliko ljudi, ki imajo veliko povedati in tudi znajo postaviti problem z ustrezne strokovne ravni, kar je v sodobni družbi prvi pogoj za napredek. Ko sem povezovala razpravo, sem dobila sporočilo, da govorijo pretežno moški, ženske — razen kake izjeme — da poslušajo. Toda pismeni diskusijski prispevki so bili skoraj izključno od žensk. Predstavnik gospodarstva — njegova stališča so bila zares spodbuda — je bil navdušen nad delovno disciplino — v petek popoldne in proti večeru, tčrej v prostem času. Sama pa sem bila seveda vesela, ko sem videla, kako zelo je nova oblika dela pritegnila udeležence in jih spodbudila k razpravljanju in h komentiranju. In še: naj gre za KUD A. T. Linhart ali za koroške kulturne skupine; pri vseh je viden velikanski napredek; ne le v kvaliteti, zlasti v modernem pojmovanju kulture.«
Koliko priprav terja tak posvet? Jasno da precej, posebej, ker se še nismo izkopali iz organizacijskih težav in ker terja taka zasnova, da veš, kaj hočeš in da to pojasniš povabljencem in udeležencem. Ker Člani niso pretirano delavni, je bil letos izvršilni odbor — tokrat res zadnjič — sam odgovoren za vsebino, organizacijo in potek zborovanja. Najhuje je z vabili, čez 300 smo jih poslali, zdaj pa se dan za dnevom spominjam, na koga smo pozabili. Težava je, ker nimamo poklicnega tajnika in za zdaj tudi še ne skupnih prostorov, pa tudi materialno nikoli prav ne vemo, kaj bomo lahko pripravili, ker zaprošene vsote vsaj od glavnega financerja, RIS, ne dobimo v celoti. Omeniti pa moram pri organizaciji pomoč Slavističnega društva Kranj z neutrudnima Sočo Švigljevo in Zlato Pavličevo ter njune šole, Tekstilnega in obutvenega centra, pa Zavod SRS za šolstvo, ki razpošilja okrožnice na šole in priporoča, in še mnoge druge. Kakor je težko vse to početi ob več kot zahtevni redni zaposlitvi, pa le mislim, da bi bilo prav tako obliko prostovoljnega dela spodbujati.
Slavistično društvo Kranj, ki je sodelovalo pri organizaciji tega zborovanja, se medobčinskemu svetu SZDL v Kranju, Skupščini občine Radovljica, Iskri v Kranju, Železarni na Jesenicah in zavodu za šolstvo organizacijska enota v Kranju, zahvaljuje za razumevanje in pomoč.
Slavistično društvo Kranj
Soča Švigelj
V dneh od 28. do 30. oktobra je bilo na Bledu redno letno zborovanje slavistov. Pripravilo ga je Slavistično društvo Slovenije, udeležilo pa se ga je več sto slavistov in družbenopolitičnih delavcev iz vse republike in iz zamejstva. Udeleženci zborovanja na Bledu so si za osrednji temi letošnjega srečanja izbrali pogovora o slovenskem jeziku in slovenski kulturi ter aktualnih vprašanjih slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Zadnji dan srečanja so Koroško tudi obiskali. - Foto: F. Perdan
Aktivna udeleženca v razpravi o slovenskem jeziku in slovenski kulturi sta bila tudi slovenski književnik Ciril Kosmač ter predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Breda Pogorelec. — Foto: F. Perdan
Posebno zanimanje so udeleženci zborovanja slavistov pokazali za razpravo o vlogi osrednjih organizacij v življenju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razpravo je vodil dr. Boris Paternu (v sredini), v njej pa so sodelovali tudi (od leve proti desni) inž. Feliks Wieser, dr. Franci Ziviter, dr. Matevž Grilc in Filip Warasch. — Foto: F. Perdan
Razstava del Janeza Mežana v Cerkljah
Razstavo pripravlja Etnografski muzej iz Ptujc ob 80-letnici rojstva — V avli osnovne šole Davorina Jenka bo odprta do 18. novembra
CERKLJE - Danes, 8. novembra, bodo ob 18. uri v avli osnovne šole Davorina Jenka odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja in brniškega domačina Janeza Mežana (1897 do 1972) ob njegovi 80-letnici rojstva. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej iz Ptuja, kjer je bila razstava v mesecu avgustu in septembru. Razstava bo odprta do petka 18. novembra. Uvodno besedo bo imela ravnateljica pokrajinskega muzeja iz Ptuja dr. Štefka Cobelj, kulturni program pa bodo pripravili učenci pionirskega KUI) Davorin Jenko, saj bo otvoritev razstave sovpadala tudi na 142-letnico rojstva skladatelja Davorina Jenka, katerega ime nosi tudi cerkljanska šola. Na tej razstavi bo možno kupiti kataloge, kjer so biografski podatki in pregled del akademskega slikarja Janeza Mežana včrnohfli tehniki.
Življenjska in umetniška pot se je začela 8. novembra 1897. leta na Sp. Brniku. Izredno slikovito področje, zlasti rodovitno cerkljansko polje s številnimi kozolci obdano s tipičnimi naselji, skritimi kotlinami in čudovitimi gorskimi pobočji so ga zelo zgodaj navdihnili s čutom za lepoto in umetniško snovanje. V prvih letih resnejšega ustvarjanja je Janez Mežan kolebal med dediščino impresionistov in secesije, kar je bila tudi posledica vplivov učnega programa zagrebške akademije. Bil je izredno dinamičen in nemiren duh, nenehno je potoval iz kraja v kraj. Za Janeza Mežana, ki se je smrtno ponesrečil 3. decembra 1972. leta v Hajdini pri Ptuju in je pokopan na Sp. Brniku, lahko rečemo, da je bil ploden ustvarjalec, saj se je ohranilo okrog 6000 njegovih slik, pastelov, akvarelov, risb in grafik.
J. Kuhar
Čudoviti »loški kruhki«
Slaba cesta v Leie — Krajevna skupnost Leše nad Tržičem si že leta prizadeva urediti boljšo cesto do vasi. Sedanja je slaba in izredno nevarna, pozimi pa je najpogosteje težko prevozna. Krajani so pripravljeni pri gradnji nove ceste pomagati s samoprispevkom, razen tega pa bo nujna pomoč družbene skupnosti, saj bo gradnja nove ceste precejšnja investicija. Leše so za zdaj edina vas v tržiški občini, ki še nima dobre cestne povezave, (jk) — Foto: F. Perdan
Škofja Loka — Večina od nas že pozna ali pa je vsaj že slišala za »loške kruhke«. Vidimo jih v slaščičarnah, vseh velikosti in oblik, vidimo jih »na štantih« na raznih prireditvah, dobimo jih za darilo, za spomin ... Le malokdo pa ve za skrivnost njihove izdelave. Za to pa najbolje vedo tisti, ki jih oblikujejo. Med njimi je tudi Valentina Kobal iz Škofje Loke.
»Izdelava kruhkov je pri nas že družinska tradicija,« je pripovedovala. »S tem delom se je ukvarjal že moj praded, potlej pa je šla tradicija iz roda v rod. V Skofji Loki sem zdaj še edina, ki izdeluje ,loške kruhke'. Seveda so v Stari Loki še ,starološki kruhki', ki pa se od teh razlikujejo.«
Valentina peče kruhke le še za slaščičarno in muzeja v Skofji Loki ter Radovljici.
»Zase jih ne pečem, ker je delo prenaporno,« pravi. »Delam jih samo po naročilu in tako pravzaprav doma skoraj nikoli nimam niti enega. Naenkrat lahko spečem največ 220 kruhkov — od
majhnih do velikih. Z večjimi je kajpada več dela. Zato glede na delo cene nikakor niso visoke. Kruhek velja od 19 do 160 din. Če bi pekla le za ,hobi', bi bilo to delo seveda lepo, tako pa je naporno. Z eno peko se zamudim ves dan. Vstanem ob enih zjutraj, končam ob osmih zvečer ... Saj veste, pripraviti je treba sestavine, ogreti peč do visoke temperature, to mi vzame več ur, in zamesiti. Moram pristaviti, da je peč narejena nalašč za peko teh kruhkov in, da jo je naredil moj oče. Prav tako je oče naredil modele, ki jih rabimo za oblikovanje kruhkov.«
Srebrni jubilej Stražnih ognjev
Kranj — V petek, 28. oktobra, so se v dvorani kranjske občinske skupščine zbrali sedanji in nekdanji taborniki, da ob 25-letnici obstoja odreda Stražnih ognjev pregledajo delo in se dogovorijo za prihodnost.
Delo tabornikov je bilo vedno v soglasju z družbenimi dogajanji, posebno pa zadnja leta, ko je taborniška organizacija postala kolektivni član Zveze socialistične mladine Slovenije. Poleg strokovne vzgoje, katere glavni namen je navaditi mlade ljudi, da se znajdejo v naravi, jo ljubijo in čuvajo, nudi tabor-ništvo najboljšo šolo samoupravljanja z delegatskim sistemom. Program dela pa vsebuje tudi veliko elementov splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Seveda mora organizacija skrbeti tudi za zdravo razvedrilo. Pomembno je povezovanje med mladimi vseh narodov in narodnosti v državi in tudi zunaj naših meja, saj ravno mladina najlaže gradi mostove med narodi.
Delo odreda Stražnih ognjev v preteklem letu so taborniki ugodno ocenili. Redno delo na tedenskih
sestankih vodov, tekmovanja, udeležba na vseh akcijah, ki so jih organizirale druge taborniške enote in družbenopolitične organizacije, kakor tudi organizacija večjih akcij, ki so padle na ramena odreda Stražnih ognjev, so le nekatere od dejavnosti odreda. Organizirali so občinski mnogoboj za medvedke in čebelice ter tabornike in tabornice, področni mnogoboj za medvedke in čebelice, udeležili so se VII. zleta tabornikov Slovenije na Muti, srečali so se z italijanskimi skavti, pripravili predavanja na vodniških tečajih tabornikov zveze, organizirali taborjenje v Fazani itd.
Konference, ki je bila hkrati tudi proslava petindvajsetletnice obstoja odreda, se je udeležilo tudi več nekdanjih članov. Starešina odreda jih je posebej pozdravil in na kratko obudil spomine na delo v prvih letih obstoja in na njihovo delo pri razvijanju taborniške organizacije. Na uspešnost njihovih prizadevanj opozarja tudi najvišje taborniško priznanje, ki ga je odred Stražnih ognjev prejel kar štirikrat. Pionir-
Prvi
med turističnimi društvi
Žiri — Turistično društvo iz Zirov je še pred približno dvema letoma obstajalo le na papirju. Nekaj let je praktično životarilo. Pred nekaj manj kot dvema letoma pa so najprizadevnejši turistični delavci s tega področja čeprav takrat še maloštevilni, ponovno resno poprijeli za delo. Zato tudi ispehi niso izostali. Po dobrem letu ini je po ocenah posebne strokovne tomisije, ki je ocenjevala delavnost :urističnih društev in urejenost nrajev, žirovsko turistično društvo že zasedlo prvo mesto v škofjeloški občini. Obeta pa se mu tudi lepa uvrstitev v republiki.
»Tudi v letošnjem letu smo pripravili na našem področju več očiščevalnih akcij,« pripoveduje predsednik turističnega društva Ziri Biljali Esad. »Želimo, da bi bil kraj čimbolje urejen in čim lepši. Da pa bi se mnogi obiskovalci in turisti lahko čimbolje znašli v našem kraju, bomo še pred začetkom zime postavili )b rekah in potokih napise z ljihovimi imeni, postavili boino .ažipote, ki bodo kazali poti do
posameznih krajev v okolici, v središču Zirov pa bomo postavili posebno .tablo, na kateri bo zemljevid Zirov in okolice z oznakami znanih turističnih točk. Za to nam bo denar prispevalo podjetje Kladi var.«
Turistični delavci v Zireh pa obenem ugotavljajo, da se kmečki turizem kljub precejšnjemu zanimanju na tem področju razvija mnogo prepočasi. Predvsem zato, ker v kraju ni hotela, niti ne ustreznih gostinskih lokalov, v Ziri pa v posamezne tovarne vsakodnevno prihajajo številni poslovni ljudje, za katere pa ni mogoče največkrat priskrbeti niti kosila, kaj šele prenočišče. Z razvojem kmečkega turizma bi bilo mogoče vsaj delno rešiti tudi te probleme.
Sicer pa prizadevni turistični delavci iz Zirov v teh dneh pripravljajo v počastitev Titovih in partijskih jubilejev tudi pohod na JavorČ v Zirovski vrh, ob koncu leta pa bodo kljub pomanjkanju ustreznih prostorov letos že drugič pripravili silvestrovanje. -jg
jem taborništva v Kranju je odred poklonil tudi jubilejno številko glasila Plameni. J. Š.
Primerek modela za peko »loških kruhkov«. Izrezljal ga je Valentin Kobal
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, n.sol.o.
objavlja na podlagi 6. in 7. člena Sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
prosto delovno mesto v Delovni skupnosti skupnih služb
predstavnik DO
za SR Hrvatsko in SR Bosno in Hercegovino
Za zasedbo tega delovnega mesta se zahtevajo naslednji pogoji:
1. a) višja šola ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali
2. b) srednja šola ustrezna smeri in 6 let ustreznih delovnih izkušenj
3. šoferski izpit B kategorije in lastni osebni avto
4. družbenopolitična razgledanost in aktivnost, moralne kvalitete,
ustvarjalen odnos do samoupravljanja, vodstvene oz. organizacijske sposobnosti, komunikativne sposobnosti. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: BPT Tržič, Kadrovsko družbeni sektor v 5 dneh od dneva objave.
Valentina Kobal ve za skrivnostni recept izdelovanja »loških kruhkov«. Kdo bo nadaljeval njeno delo?
Pokazala mi je modele in moram priznati, da so narejeni umetniško, z veliko posluha za lepoto, skorajda virtuozno. Za to je bilo potrebnega veliko truda. Čeprav sem vedela, da bo recept za okusne srčke in druge mojstrovine, za »loške kruhke«, še dolgo ostal le Kobalovi družini, sem vendarle poskusila in Valentino poprosila zanj. Njen pogled se je iznenada spremenil. Ne bi vedela in mogla reči, kaj mi je hotela povedati z njim. Z nasmeškom, ki mi bo za vedno ostal v spominu, pa mi je, zdi se mi, potihoma zaupala, da tega ne more storiti, ker je to njena skrivnost, ki bo ostala pri hiši.
Verjetno čudovitih »loških kruhkov« kmalu ne bo več. Kajti Valentina je že zdaj preutrujena, da bi lahko po cel dan stala na nogah ter pripravljala to in ono.
»Ne verjamem, da bi se s tem napornim delom želel še kdo ukvarjati.« pripoveduje nekoliko otožno. »Žal mi je, da bo družinska tradicija prekinjena. Toda sama ne morem več. Noge me ne ubogajo več tako kot bi me morale. Kdo bo moj naslednik ne vem. Tistemu, ki bi bila pripravljena izdati recept za ,loške kruhke', za njihovo peko, bi mu morala zaupati. Verjeti bi morala v njegovo delo.«
So torej zadnji pravi »loški kruhki« res že spečeni? Kajti spretni Va-lentinini prsti jih kot kaže ne bodo več oblikovali. Preveč naporno delo je to. Ostane le še vprašanje, se bo morda kdo le odločil nadaljevati tradicijo izdelovanja čudovitih kruhkov? Skoda bi bilo, če se ne bi!
Besedilo: Andreja Potokar Slike: Tone Svol jšak
Valentin Kobal (1863-1933) je izrezljal mnogo modelov za kruhke in izdelal posebno peč za njihovo peko
Na Gorenjskem 18.000 planincev
Konec leta bo ponoven posvet predstavnikov gorenjskih Planinskih društev, na katerem bo govora o programu dela in skupnih akcijah prihodnje
leto
*lani lovske družine iz Zirov so poskrbeli za ureditev spomenika petim ^adlim borcem NOV in njegove okolice na Maršaku pri Zireh — Foto: ?. Perdan
Kranj — Pretekli teden je bila v Kranju redna seja predsedstva medobčinskega odbora gorenjskih Planinskih društev, ki jih je za zdaj na Gorenjskem že 21 in skupno združujejo 18.000 planincev. Predsedstvo medobčinskega odbora je ugodno ocenilo ta podatek in menilo, da je postalo planinstvo na Gorenjskem pomemben družbenopolitični dejavnik, ki ga kaže še bolj upoštevati. Osnovne planinske organizacije morajo soodločati o vprašanjih varstva narave in okolja, posegov v naravo, gradenj objektov in komunikacij itd. Vodstvo gorenjskih planincev je soglašalo z zasnovo praznovanja 200. obletnice prvega pristopa na Triglav, kamor sodijo izdaje številnih planinskih edicij in postavitev spomenika v Bohinju, in potrdilo priprave na zlet planincev Jugoslavije, ki bo na Rudnem polju. To ne bodo le planinske, temveč tudi pomembne družbenopolitične manifestacije, ki prispevajo k ugledu planinstva.
Predsedstvo medobčinskega odbora gorenjskih Planinskih društev je na seji v Kranju menilo, da bi kazalo založiti enake vpisne knjige za obiskovalce planinskih postojank. Ker so prav knjige pogosto edina sled za pogrešanimi v gorah, kaže vpeljati enotna navodila za vpisovanje in izpolnjevanje. Prav tako pa predsedstvo opozarja, da se bo zaradi letošnjega slabšega obiska Julijcev marsikatera postojanka znašla v težavnem položaju. Za popravila in modernizacije postojank bo treba iskati dodatna sredstva. V Kranju so se tudi dogovorili, da bo konec leta ponoven posvet predstavnikov gorenjskih planinskih organizacij, na katerem bo govora o delu in skupnih akcijah v prihodnjem letu.
Kritične ocene je bilo deležno tudi zadnje pisanje v dnevnem časopisju o krivdi za nesrečo na Zelenici. Predsedstvo medobčinskega odbora gorenjskih Planinskih društev meni, da bi v obtožbah zoper prizadetega
morali upoštevati predvsem njegovo odgovornost kot vodje žičnice in ne le-te enačiti in združevati tudi z njegovo dolgoletno aktivnostjo v Gorski reševalni službi. To meče slabo luč na gorsko reševalno službo. Gorenjski planinci bodo stališče o tem vprašanju posredovali tudi Planinski zvezi Slovenije.
J. Košnjek
Dijaški dom v Kranju
razpisuje prosti delovni mesti:
vzgojitelja
za nedoločen čas in
vzgojitelja
za določen čas
Nudimo sobo in možnost prehrane v domu.
Pogoj je višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri.
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
(3. zapis)
Dvoje izhodišč za popotovanje po Moravski dolini sem si zamislil: sta-roslavno Krtino (nekdanji »turški« tabor), ki odpira vhod v to deželico, in pa Limbarsko goro, ki s svoje višine 768 m razgrne popotniku razgled na vso Moravsko pa še na Crni graben. Zaradi lepega jesenskega dne sem se odločil za vzpon na Goro. Krtina je tudi v snegu lepa.
LIMBARSKA GORA
Nekoč se je celo uradno imenovala »Gora sv. Valentina«, šele pozneje so jo poimenovali po bližnjem gradu Lilienbergu (ali Lembergu) »Limbarsko goro«. V starih pobožnih pesmih večkrat naletimo na izraz »limbar«, kar pomeni lilijo (»...z limbarji te krancla-mo .. .« — t.j. z lilijami te venčamo).
Stari Valvasor pravi pri svojem opisu grajskih razvalin na Limbarski gori (XI. knjiga, stran 341), da je grad dobil ime Lilienberg po številnih vrstah samorodnih lilij, ki rasto na osojnem pobočju Gore. Bil pa je grad, ki je stal v gozdu nad Šijo, torej prav blizu današnje romarske cerkve, že v Valvasorjevih časih popolna razvalina. Le nekaj kamnitih zidov so še videle oči slovitega kranjskega zgodovinarja. To je bilo leta 1689. Zdaj še teh sledov ni več videti, le spomin je ostal. In pa sporočilo:
da so grad na Limbarski gori postavili gospodje Z Belneka, ki se kot gospodje Limbarski omenjajo v listinah že leta 1156 in leta 1188. Takratni lastnik gradu je bil Vitigo Limbarski; in še to pove Valvasor, da so poslednjega moškega iz tega rodu ubili uporni kmetje.
Mimogrede moram že danes omeniti, da je bila mati Valvasorjeva z Moravškega doma. Bila ;e iz rodu junaških Ravbarjev z gradu Krum-perka. Ana Marija Ravbarjeva je dne 28. maja 1641 rodila Jerneju Valvasorju sina Ivana Vajkarda Valvasorja. Nanj in na njegovo delo Slava vojvodine Kranjske se bom v teh zapisih še večkrat moral sklicevati.
POT NA GORO
Spet sta mi za vzpon na voljo dve poti: strm kolovoz iz Črnega grabna (od Krašnje) in položnejša hribovska cesta iz Moravske doline (od Gaberja) pa vse do vrha.
No, po zgledu starih potopiscev, kar spotoma brž omenim, da je bil v Gaberju pod Limbarsko goro doma sloveč rod podobarjev in kiparjev Rovškov. Zadnji i/, te družine, Davorin Rovšek, je bil znan fotograf in lastnik prvega javnega kinematografa v Ljubljani, s sinom le-tega, inženirjem Vladimirom sva drugovala v Pragi.
Osnovna dola
F. S. Finžgarja
Lesce
razpisuje
prosto delovno mesto
UČITELJA
ZA RAZREDNI POUK
2. razred
za določen čas, in sicer od 1.12. 1977 do 31.8. 1978.
Razpis velja 14 dni po objavi.
Lepa pot vodi navkreber kakih 5 km — seveda se kilometri v strmino bolj vlečejo kot po ravnem — ves čas skozi bukov in smrekov mešani gozd. Kraška tla, a vsa zarasla.
Tu in tam se pokaže kak zaselek (na prisojnem pobočju Gore so tri samotne vasice: Šija, Pristava in Zmrzlica — na osojni strani pa jih je kar več, vasic in samotnih kmetij z lepimi imeni: Planjava, Globočica, Ravne, Zore, Hruške, Vodice in Reber) — ustavi pa se mi noga v Hrastniku, vasici, ki je doživela v pretekli vojni strašno tragedijo.
ŽIVI SEŽGANI ...
ako piše na obeležju sredi vasi:
Žrtvam večna slava vam bodi Živi sežgani 20. 7.1942
Razoršek Anton Urankar Jakob O šolnik Ignac UrankarIvan Osolnik Ciril Požar Adolf Požar Franc Razoršek Franc Burkelc Ivan
Padli kot partizani Nakrst Franc Nakrst Ivan Nakrst Maks Cera r Jože Vidic Franc
Vasica, pred katere imenom se velja odkriti! Toliko žrtev v eni sami gorski naselbini — vseh prebivalcev ima komaj 50 — četrtina domačinov je darovala svoja življenja za lepši danes!
Hrastnik je strnjeno kmečko naselje nekako na polpoti na Goro. Zemlja je dobra, vsaj za žito in krompir. Kljub kraški sestavi tal, kmetovanje tu ni pasivno. Hrastničani le vode nimajo. Vse vprek, od poslopja do poslopja, sem videl speljane žlebove in cevi — torej le kapnica gasi žejo ljudem in živini." Res pa je, da so nedaleč pod vasjo izviri žive vode, studenci. — Tudi na živinorejo in sad j ere j o se spoznajo Hrastničani, čeprav žive tako visoko (610 m). • No, tako je danes, ko je vas — obnovljena — revščine, tako značilne za nekatere viskogorske vasice, tu ni videti — prej blagostanje.
Hudo pa je bilo v času okupacije, ko je sovražnik pretil s smrtjo vsem, ki bi pomagali borcem za osvoboditev. Kljub temu so bili vsi vaščani naklonjeni partizanom. Le-ti pa so se v tej gorski samoti p.ri gostoljubnih ljudeh radi ustavljali že od leta 1941 dalje. Rekel sem: vsi vaščani. Da, vsi razen enega: Med trinajstimi hišami je bila le ena izdajalska.
In tako je šel domačin i/, te hiše — ime raje zamolčim, četudi vem zanj — dne 19. junija 1942 v dolino, v Moravče na žandarmerijsko postajo. In zatožil: v Hrastniku se spet mude partizani.
Nemci so brž prišli, obkolili vas — partizanov ni bilo več — in vse vaščane /.gnali na sredo vasi. Vpričo svojcev so devet mož in fantov mučili in pretepali. Nato pa so jih polili z bencinom in še žive zmetali v goreče hiše. Kar ni uničil ogenj, so Nemci zaminirali. Tudi vodnjake so uničili — da bi partizani niti vode ne dobili več v vasi. Svojce ubitih so izselili v nemška delovna taborišča. Od nekdanje prijetne gorske vasice je tedaj ostalo le ožgano zidov je in solze v daljni Nemčiji.
Kako neuničljiv rod živi po teh hribih je prav Hrastnik dokazal. Kot Jamnik in Dražgoše je tudi Hrastnik vstal iz ruševin v novo, lepše življenje. Vse hiše so zdaj lepše, večje in udobnejše kot so bile stare. Vrli Hrastničani to zaslužijo!
Vrh Limbarske gore, 768 m
L7
Piše
Andrej
Štremfelj
Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu.
1. nadaljevanje
Zjutraj pridemo brez večjih težav prek carine v Bolgarijo. Ceste so nekaj časa kar lepe, tako da bi bil sindikalni izlet naših cestnih delavcev v te kraje koristen. Toda kaj pomaga lepa cesta, če pa avto nikamor ne gre. Vedno slabše se počuti in nazadnje čez 80 km/h ne pogleda več, tudi s četrto ne. Devet brihtnih buč se zapraši v srce ubogega avtomobila. Vse skupaj nič ne zaleže. Vsi že obupamo, le Drago vsake toliko časa vztrajno brska po motorju. Med postankom, kjer mi rabutamo češnje, najde napako. Treba bo kupiti nove kable, kajti stari prebijajo. Marinkota precej časa ni za nami. Vzrok je preprost. Divjal je kot gazela ter nepravilno prehiteval, pa se je znebil nekaj levov (denar v Bolgariji). Cel dan se vozimo skozi Bolgarijo. Dežela na pogled sicer ni bogata, zato pa je vzorno urejena in obdelana. Sofiji se izognemo po obvoznici in prek Plov-diva dosežemo bolgarsko-turško mejo.
Pogovor z nosači
Ze povsem vzhodnjaška vnema do dela, ki jo kažejo turški cariniki, nam prijetno kodra živce. Okrog enajstih smo čez carino, kamion pa na žalost še za čez noč ostane na oni strani. Špediterji so pač potrebni spanja. Zjutraj Nejc in Šodr tekata okrog carinikov kot dve vešči. Potem ko se znebita nekaj turških lir in dvesto dolarjev, ob dvanajstih zmagoslavno zapeljemo v Turčijo. Kilometri našega potovanja po Evropi hitro izginjajo pod kolesi. Ob lepem in prijetno vabečem Marmornem morju popoldne pridemo v Istanbul, nekdanje glavno mesto Turčije, velemesto, veliko človeško mravljišče. Še sami se ne zavemo, kdaj nas je zajel vrvež velemstnega življenja. Promet je prav nemogoč. Zvočnih signalov vseh vrst in jakosti se vozniki pogosto poslužujejo. Prednost ima močnejši, hitrejši. Semafori ne pomenijo dosti. Drago manevrira sem ter tja med hrumečimi in rjovečimi pločevinastimi škatlami. Pločevinasta reka nas je kot divji hudournik odnesla skozi mesto. Po prekrasnem mostu, ki se kot gazela v enem samem loku boči prek Bosporske ožine, prestopimo iz Evrope v Azijo. Za mostnino odštejemo nekaj lir, nato pa skozi azijski del Istambula odbrzimo proti Ankari. V Adapazarju, ki še ne nudi pravega azijskega vzdušja, kupimo nove kable za avto. Da bi ga videli, kako je poskočil. Kot podivjana žival. Takoj smo svobodneje zadihali, češ samo da smo konjička popravili. Nočni promet v teh krajih je še precej nevarnejši kot podnevi. Vozniki kot da ne vedo, kaj so kratke in kaj dolge luči, pa še marsičesa drugega ne. Zato se z mrakom ustavimo na bencinski črpalki, kjer si skuhamo večerjo in kmalu utonemo v globok spanec.
Jutranje megle se zlovešče plazijo po pobočjih, koder se po strmih serpentinah vije cesta iz nižinskega, primorskega dela, na visoko planoto, ki obsega večji del Turčije. Na planoti leži glavno mesto Turčije, Ankara. Prava beznica v primerjavi z Istambulom. Nizke umazane hiše, prašne ulice, zakajeno ozračje, nič kaj prijetno počutje v prestolnici, ki jo je Ata TUrk, ustanovitelj sodobne turške države, prestavil iz Istambula sem, v center dežele. Tu se šele prav začenja pravi azijski del Turčije. To se najprej pozna na cestah, ki prek slabega, razritega asfalta preidejo v makadam. Pokrajina je več ali manj pusta, le požgana trava pa skalnati griči ter sem in tja zelenje ob bornih rečicah. Za ta del poti so značilni prek 2000 m visoki prelazi. Vsi poznavalci tega dela Turčije so nas svarili pred njim. Kot mesto strahov so nam risali vasico Tahir, pravi razbojniški brlog sredi hribov. Nekaj hiš z ravnimi strehami, ki se stiskajo druga k drugi, je res videti kot kakšna teksaška vas iz ameriških vvesternov. Prebivalci so revni, saj zemlja skoraj ne rodi. Ovce so njihovo največje bogastvo. Metanje kamenjev v avtomobilska stekla je priljubljen šport tukajšnjih domačinov, predvsem otrok. Mi smo jo srečno odnesli tudi skozi te divje predele.
Na turško-iranski carini smo bili prepozni, zato smo spali kar ob stražarnici na turški strani. Dobršen del
Most na dostopu do Baltora
naslednjega dne mine preden uredimo vse formalnosti. Tu na vzhodu se je treba pač vdati v usodo, ki te je pripeljala v kraje, kjer en dan pomeni kot pri nas ena ura. Naslednjega dne smo se srečali z drugim velemestom na naši poti. Teheran, glavno mesto Irana, je v primerjavi z mesti, ki smo jih videli do sedaj, prava norišnica. Odločili smo se za pot skozi puščavo do afganistanske meje. Zato je bilo treba skozi mesto, ki na južni strani žal nima obvoznice. Vsak povprečen šofer pri nas bi v tem kaosu ponorel. Tu prometnih predpisov ni. Še miličniki se potikajo po sencah pod drevesi, kajti tu je že prava peklenska vročina. Pred Teheranom smo s kombijem pri iskanju Fordovega servisa v nekem mestecu zašli iz glavne ceste. Avto nam je namreč zopet nagajal, že tam od srede Turčije naprej. Zažgale so se platine, rezervne pa, ki nam jih je dal Avis za na pot, niso bile prave. Pri iskanju servisa smo se zgrešili s tovornjakom, ki je odpeljal naprej proti Teheranu. 40 km pred mestom smo zavili na avto cesto, kjer pa je bilo prepovedano za tovornjake. Tako smo v mesto prišli na različnih koncih. V takem babilonu bi se nikdar ne našli. Zato smo se z muko, s pomočjo prijaznega domačina, prebili na puščavsko cesto. Tu smo štirje počakali Dragota in Sodra, ki sta šla nazaj skozi mesto iskat one s tovornjakom. Ze nekaj časa nismo vedeli drug za drugega, bili smo izgubljeni.
Bral sem, da je zrak v velemestih obupno slab. Sedaj sem to občutil na lastni koži. Kar dušilo nas je ob cesti, kjer smo čakali. Za poslastico pa je poskrbel še puščavski veter, ki je nosil oblake prahu iz puščave v mesto. Bilo je res nevzdržno. Šele ob enajstih zvečer smo se zopet našli in se odpeljali prenočevat ven iz mesta, v puščavo.
Vroče je, da pot kar teče od nas. Gola stegna se lepijo na skajaste sedeže. Kadi se, kot bi se vozili po ljubljanski kotlini v poznem jesenskem jutru. Vsakih nekaj kilometrov se na cesti pred nami prikaže oblak prahu. Ko pridrvi mimo nas, ugotovimo da je tovornjak vlačilec, ki kot podivjan bizon hrumi po ozki cesti. Pri 50*C in več, sredi puščave, v avtomobilu z zaprtimi okni (zaradi prahu namreč) pa niso več mačje solze. Vročina kar lebdi v zraku. Imam občutek, kot da nekaj gomazi, se premika. Sem in tja so majhne oaze in celo nekaj lepih mest. Puščavska mesta so se mi zdela res čudovita, lepo urejena. Sredi enoličnega peska zeleno mesto, na katerem si oko spočije od enolične sivine.
Iransko-afganistanska carina. Na afganistanski strani najbednejše carinsko poslopje — hlev, kar sem jih kdaj videl. Tu ne veš, kdo je uradnik in kdo ne. Imel sem občutek, da ima še največ besede neki »posrednik« v pajacu z dolgim izvijačem v žepu. Vse je kazalo, da se bomo morali vrniti v Iran, 500 km nazaj, urejat neke dokumente. Potdm pa, ko smo birokratski stroj podma-zali s 100 dolarji, je kar lepo stekel in v dobrih dveh urah smo se že vozili po Afganistanu. Tu srečujemo značilne turbane na glavah domačinov in na vse mogoče načine kičasto okrašene kamione. Vseh tisoč kilometrov cest je odličnih, tako da vsaj s temi ni problema. Puščavo, ki je še bolj vroča kot Iranska, smo si dvakrat olajšali s kopanjem v rekah, ki pritečejo iz Hindukuša. V Heratu, prvem velikem mestu, smo občudovali 25 km dolg drevored borovcev. Ob drevesih je kanal za namakanje. Brez tega tu nič ne zraste. V Kandaharju, povsem na jugu, se dodobra namučimo, preden najdemo pošto-borno okence v ogromni stavbi. Od tu pošljemo telegram Marku, da nas bo jutri počakal na pakistanski meji. Ženske tu nimajo samo zakritih obrazov, kot do sedaj od Bolgarije dalje, ampak so videti tako, kot da bi jim vrgel cunjo prek glave in bi segala do tal, okrog čela pa bi jim zavezal trak. Na obrazu je gosta mreža, da ja ne bi prodorni moški pogledi videli nežnih ali pa zgUbanih obrazov. Čeprav so se nam zdela afganistanska mesta umazana, pa so proti pakistanskim pravi balzam kot smo videli kasneje.
Portret domačina iz vasi Askole
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
OČIŠČENI POLHOGRAJSKI DOLOMITI
V nedeljo je planinsko društvo Medvode organiziralo očiščevalno akcijo, ki je potekala pod geslom: Očistimo Polhograjske Dolomite. V akciji je sodelovalo 115 članov planinskega društva, odseka za varstvo narave, mladin- j skega odseka, gorske straže ter učencev osnovnih šol iz Preske, Polhovega gradca, Smlednika ter vzgojnega zavoda iz Smlednika. Kot pravi planinci so poskrbeli, da so poti spet čiste ter obenem dali zgled številnim obiskovalcem Polhograjskih Dolomitov, da je čistost okolja potreba vsakega človeka. -fr
NAVDUŠENA GOBARKA
Gorje — Čeprav je gobarska sezona že skoraj pri kraju in letos ni bilo na gorjansko-pokljuškem območju kaj prida gob, je Angela Koren iz Spodnjih Gorij našla 28. oktobra kar tri lepe primerke ajdovčkov, ki so tehtali skupaj kilogram in pol. Angela pravi, da je že lani tako pozno prav na enem kraju dobila' tako kot letos tri lepe ajdovčke.
Angela Koren gobari že od rane mladosti in čeprav gob sama skorajda ne uživa, jih kljub svojim 64. letom rada nabira s svojimi vnuki. Angela izvira iz družine na Rečici pri Bledu, kjer so bili doma sami dobri gobarji, čebelarji in veliki ljubitelji narave.
J. Ambrožič NA STREHI EVROPE
Kranj — Planinsko društvo Kranj začenja z letošnjo sezono potopisnih in planinskih predavanj, ki bodo vsakih štirinajst dni v sredah ob 19. uri v kranjskem de-
lavskem domu. Prvo predavanje bo jutri, 9. novembra, ob 19. uri. Profesor Rado Kočevar bo obiskovalce predavanja popeljal v pogorje Mont Blanca. Rado Kočevar je premagal številne alpinistične smeri in stopil na mnoge vrhove. Predavatelj je eden najbolj znanih alpinistov naše prve povojne generacije. Za kranjsko predavanje je pripravil tudi 150 barvnih diapozitivov. -jk
OTVORITEV TABORNIŠKE KOČE
Kranj — Taborniški odred Albina Drolca iz Kranja je konec leta 1976 sklenil preurediti in modernizirati kočo Puščavo pod Joštom.
Treba je bilo najti nekoga, ki bi kočo pregledal in strokovno svetoval, kako bi jo čim bolje preuredili. Vabilu se je odzval vodja gradbene skupine iz kranjske Save Kozina. Pregledal je kočo, svetoval in brezplačno izdelal izračune ter tudi sodeloval pri nabavi potrebnega materiala. Kljub varčnosti odred Albina Drolca ni bil zmožen opraviti adaptacijskih del, zato je zaprosil za pomoč delovno organizacijo Sava in pomoč tudi dobil. Taborniki so opravili nad 4000 prostovoljnih delovnih ur, v delovni akciji pa so se izkazali vsi člani odreda Albina Drolca.
Dom tabornikov odreda Albina Drolca so slovesno odprli v nedeljo, 23. oktobra, ob 10. uri. Svečane otvoritve koče pod Joštom se je udeležilo veliko kranjskih tabornikov in delavcev tovarne gumijastih izdelkov Sava iz Kranja, ki je pokrovitelj nad odredom Albina Drolca. K velikemu obisku je pripomoglo tudi lepo jesensko vreme. A. K.
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
Odmevi na:
ROMPOMPOM IN LJUBENSKE PACKE
Na svetu se dogajajo vse mogoče reči. Priča smo raznim zgodam in nezgodam, več ali manj resnim, in tako smo tudi doživeli, da so se na izredno lepem kraju naše Gorenjske pojavile ničkaj lepe »ljubenske packe«. Pojavile so se, kot smo lahko brali v »Glasu« na Čebav-sovi hiši sredi Ljubnega. Pojavile so se brez vsakršnega poprejšnjega obvestila, da vam bomo »ker niste dali za to in ono, ker niste- glasovali za to in ono« in v tem roku »pomalali« hišo.
Salo na stran in ostanimo pri dejstvu, da imajo Čebavsovi popackano in onesnaženo hišo. Po pisanju K. S. (morda je to Krajevna skupnost Ljubno, v kar pa upravičeno dvomim, saj bi se v tem primeru glasil podpis »KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO« izzveni, da je škoda samo malenkostna, v kar pa zopet dvomim. Po prosti presoji laika bo ta znašala težke stare stotisočake, kar pa pravzaprav ni nobena malenkost. Prav lahko je zaslediti, da je odgovor z vso ostrino naperjen proti Čebavso-vim in po drugi strani ostane sedaj poleg »pomalane« hiše v Ljubnem »pomalana« tudi novinarka   Glasa   Darinka Sedej.
Zelo prav je imelo uredništvo Glasa, da je poleg odgovora podpisanega s K. S. še enkrat objavilo tudi članek tov. Sedejeve, saj le tako, da bralec skupaj prebere oba članka, lahko presoja obe plati.
Ne poznam osebno ne tov. Sedejeve, ne tov. K. S. in ne Čebavsovih, vendar je imela tov. Sedejeva popolnoma prav in lahko trdim, da to ni nikakšni »rompompom«. Tov. Sedejeva je javno in ostro ožigosala neznane (morda sedaj že znane) storilce, tov. K. S. je pa le rahlo med vrsticami omenil, »da občani krajevne skupnosti pripominjajo, da obsojajo način ...«. Sedaj se pa lahko postavlja vprašanje podpisniku K. S.: zakaj tudi vi niste ostro obsodili storilcev in kakšen je način, kako kaznovati Čebavsove, o katerih beseda ali dve kasneje. Torej, zakaj niste javno in ostro nastopili proti storilcem, istočasno ste pa dokaj ostro nastopili proti novinarki tov. Sedejevi?! Javnega mnenja si s tem niste pridobili; to je jasno, in še nekaj je jasno: »nekaj gnilega je v vasi Ljubenski«.
Sedaj pa še o Čebavsovih. Torej njihova hiša je popackana, kar sami priznavate. Lahko trdim, da ste besedi »ljubenske packe« tolmačili po svoje in njih pomen namenoma popolnoma obrnili, saj tov. Sedejeva ni nikjer trdila, da so to »malarijo« napravili domačini iz Ljubnega, ampak je hotela reči, da so, ker Čeoavsova hiša stoji v Ljubnem, to ljubenske packe. In spoštovani tov. K. S. ker so se le te pojavile pri vas in ne na Bledu ali v Kamniku, se vsekakor morate sprijazniti z dejstvom, da so ljubenske, ne pa Blejske ali Kamni-
ške, kar pa bi bile, ako bi se znašle v teh krajih. Eno pa je gotovo: Čebavs, ali Rope, kakor že hočete, se bo po tem neljubem dogodku še bolj zakrknil, kakor je bil do sedaj. S tem posegom proti njemu je bil, prepričan sem, dosežen prav nasprotni učinek, kakor so si ga morda storilci želeli. Vse obsodbe pa je vredno Čebavsovo ravnanje n. pr., da se ne udeleži nobenih volitev, da nikoli ne prispeva za skupnost, čeprav izhaja iz obeh člankov, da je dokaj premožen in moderniziran kmet z dobrimi dohodki. To, in še vrsto drugega kar naštevate v vašem članku, ne postavlja Franca Čebavsa v nič kaj lepo luč. Vendar pa ponovno trdim, da vaše stališče do omenjenega dogodka ni primerno in je zgrešeno, saj iz vašega članka veje preje privoščljivost Čebavso-vim, kot pa javna in ostra obsodba. Tako je tov. K. S. in nič drugače! Stališče tov. Čebavsa je treba javno obsoditi in mu predočiti, da brez današnje družbe in družbene ureditve ne bi on nikoli imel ne dveh traktorjev, ne dveh avtomobilov in ne drugega kar pač daneš*ima!
Torej tov. Čebavs: ali lahko odgovorite javno, zakaj se upirate po besedah oz. pisanju K. S., vsemu kar je napredno, kar je v zvezi z napredkom vasi in zakaj s tem, da se ne udeležite nobenih volitev, kažete negativni odnos do obstoječe družbe in njene ureditve? Izgleda, da ste med precej neprednimi kmetijskimi proizvajalci v vaši vasi in kje je vzrok, da se upirate današnjim družbenim normam? Tok časa nevzdržno teče naprej in vi ga s svojo trmoglavostjo in kljubovanjem ne boste niti preokrenili; kaj šele zaustavili. Škodovali boste sami sebi, kar prav nazorno kaže vaš primer. Ne kljubujte napredku, kajti s tem škodujete predvsem sebi. Zavedajte se, da en negativni glas v večini ne pomeni ničesar, le osamili se boste, če se seveda že niste, kar je pa popolnoma verjetno.
Vprašujem pa tudi tov. K. S., koliko ste storili in seveda na kakšen način, da bi tov. Čebavsa vključili v vašo sredino. Pranje umazanega in starega perila ne bo privedlo nikamor, ampak bo vso stvar še močno poslabšalo in stvar zaostrilo. Ko omenjate »neporavnane račune«, ki naj bi jih imel Čebavs tudi drugod, je to popolnoma njegova osebna stvar, da jih bo poravnal na tak ali oni način. Malo pa se mi zdi verjetno, da bi jih njegovi upniki iz drugih krajev poravnavali na tak način, v kolikor pa so jih, so jih verjetno v tihem dogovoru z nekom, komur ni do sožitja s Čebavsovim!
Ljubenci! Pranje starega perila je močno skalilo vaše nekdaj tako čiste vode. Vaša stvar pa je, da poiščete pravi način, kako umiriti in zbrisati te kalne vode, tako, da bosta v Ljubnem spet zavladala sloga in sožitje! Tega pa vsekakor ne bo, dokler boste jasno napisane besede kot so »ljubenske packe« tov. Sedejeve, ki so naravnost določene nikakor pa ne dvoumne, kakor ste jih hoteli prikazati vi. Dovolite, da pripomnim, da so dosti dvoum-nejše vaše pisane besede, saj ste n. pr, dali pod narekovaj stavek
tov. Sedejeve: »Čebavsovih, ki stanujejo v veliki kmečki hiši in jih zgodnji jutranji svit priganja k delu na polju«. Kdor dobro pozna pomen narekovaja, kar pa za vas ne dvomim, dobro ve, kaj lahko le-ta pomeni. V opisanem primeru bi to lahko smatrali, kot da to ni res, vendar pa vsi dobro vemo, da mora kmet vstati s svitom, če hoče, da bodo polja kolikortoliko dobro obdelana. Kdor pa bo vstajal sredi dopoldneva, mu to ne bo uspevalo. Zavedajte pa se, da zavijanje in tolmačenje stavkov, ki so nedvoumno napisani, ne bo koristilo ne vam in ne Čebavsu.
Iz vašega odgovora na članek tov. Sedejeve spoštovani tov. K. S. veje kot nekakšno opravičilo za vandalsko početje neznancev, katerega pa pod nobenim pogojem ne more biti, in vprašanje je, ali res niste bili močno pristranski?
Lahko pa trdim, da je popolnoma zgrešen vaš namen, ko ves svoj žolč izlivate v glavnem na novinarko Sedejevo, ne pa na tiste, ki so bili vzrok pisanja prvega članka. In še eno vprašanje bi bilo prav potrebno zasta-zastaviti: Koliko ste že storili, da bi bili pravi krivci čimpreje odkriti? Će ste zaradi odklonilnega stališča do Čebavsa sklenili ostati popolnoma ob strani pri iskanju storilcev, bi že zaradi samega madeža v vasi morala družbena samozaščita, ki je tudi v krajevni skupnosti, pomagati pri .iskanju storilcev. Torej, ali boste še trdili, da krajevna skupnost v tem primeru nima nobene dolžnosti?
Razumljivo pa je, da je vaša dolžnost, da uredite tako, da bo nazadnje vse lepo in prav. Pripominjam pa, če bi pisec K. S. žolčno ne udaril po tov. Sedejevi, do pisanja tega članka sploh ne bi prišlo.
Lado Mrak, Hotovlja 45,
Poljane nad Skofjo Loko
LJUBENSKE PACKE: UPAM ZADNJIČ
Ko sem v Glasu 2. septembra bral prispevek o ljubenskih packah, sem bil ogorčen nad storilci in sem povsem odobraval obsodbo novinarke tov. Sedejeve. Na podlo dejanje sem že skoro pozabil, a ste v Glasu od 11. t. m. (oktobra) vse obnovili. Dvomim, če je dopis KS koga, ki se je v dejanje zamislil, pomiril!
Če so Čebavsovi res take črne ovce, kot jih prikazujete v odgovoru, mar mislite, da jih boste na tak način spremenili? V ta namen je treba pač ubrati drugačno pot. K temu ne prispevajo dejanja, kot je podlost nad njihovo hišo, dalje javno blatenje družinskih članov in za konec še grožnja, »da še marsikaj takega ostane za drugič, če bo treba.« Neizpodbitno dejstvo je, da so to skrajno podla in kazniva dejanja. Storilcev je brez dvoma bilo več. Torej je bil pristop organiziran! Stanovalci so bili ogroženi, ko jim je bil preprečen izhod iz hiše. Kaj bi bilo, če bi v tem nastal požar? Saj, ko so na delu ljudje takega kova, ki ne izbirajo sredstev...
Janez Kunšič
Zlatoporočenca Ivanka in Martin Albreht iz Zirovskega vrha — Foto: F. Perdan
Albrehtova zlatoporočenca
J
»Čez deset let se pa spet srečamo, kajne,« je dejal preteklo soboto zlatoporočencema Ivanki in Martinu Albreht iz Zirovskega vrha predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar na slovesnosti v poročni dvorani skupščine občine Škofja Loka, ko ju je po petdesetih letih skupnega življenja ponovno »zvezal«. In zagotovo se bomo takrat srečali. Kajti Ivanka in Martin sta še polna energije, življenjskega poleta, ki jima ga nikdar ni zmanjkalo. Tudi v najhujših dneh ne! To je bilo med zadnjo vojno vihro, ko je bilo treba prehranjevati osem lačnih ust, ko je bil Martin v partizanih, v slavni Prešernovi brigadi, ko je mama Ivanka kot aktivistka veliko pripomogla za naš lepši današnji dan.
»Če pomislim malo nazaj, če mi spomini pohitijo tja v leta zadnje vojne vihre, se vedno znova in znova malo zamislim,« pravi Ivanka. »Kajti to so bili hudi časi. Osem lačnih ust je bilo pri hiši, okupator pa nam ni izdal živilskih nakaznic, ker je bil mož v partizanih.«
Mama Ivanka nikakor ne more pozabiti tudi dveh najtežjih »udarcev«, ki jih je doživela.
»Ne more povedati skrbeča mati tega, kako ti je, če izgubiš otroka,« pravi Albrehtova mama. »Moj Stanko, zdaj ga ni več, je zbolel že pri osmih letih. Več operacij je prestal, bil dolge mesece v bolnišnici, zdaj pa ga ni več ... Drugi udarec sem dozi* vela pred leti. Takrat je umrla še
Gasilske zanimivosti
Gasilska zveza Slovenije je letos odlikovala številne svoje člane. Dobitniki priznanj in odlikovanj so tudi gorenjski gasilci in njihova društva. Imena nekaterih posameznikov in društev iz kranjske občine smo že objavili za danes pa smo vam pripravili še druge dobitnike priznanj in odlikovanj iz gorenjskih občin. Gasilska zveza Slovenije je odlikovanja in in priznanja različnih stopenj podelila gasilskemu društvu Duplje, Brezje, Zapoge, Rateče, Koroška Bela, Bukovica, Planina pod Golico in Globoko. Dobitniki posameznih odlikovanj in priznanj pa so Pavel Grašič (Duplje), Konrad Salaj (Križe), Jože Kranjc (Rateče), Anton Leben (Selca), Stane Rihtar-šič (Bukovica), Ciril Ažman (Veriga Lesce), Valentin Rozman (Bohinjska Bistrica), Franc Za vratnik (Veriga, Lesce), Rudi Pangerc (Selo pri Bledu), Jože Smole (Ribno), Franc 'Zerovc (Mlino), Milan Gre-gorič (Bled), Ludvik Juhar (Križe), Mihael Leben (Selca), Leopold Cvek (Globoko), Franc Cizl (Globoko), Franc Potočnik (Bukovica), Anton Leben ml. (Selca), Branko Bervar (Rateče), Anton Gašperin (Begunje), Alojz Jan (Gorje), Jera Polanec (Bled), Avguštin Poznič (Bohinjska Bistrica), Zdravko Martinčič (Rateče), Janez Avsenik (Radovljica), Rafael Linčič (Bohinjska Bistrica), Zdravko Sodja (Koprivnik), Jernej Kocjančič (Podhom), Silva Puhar (Brezje) in Štefan Fujc (Bohinjska Bistrica).
Industrijsko gasilsko društvo Sava Kranj je pripravilo v četrtek, 3. novembra, zanimivo predavanje o strupenih plinih, ki nastajajo pri požarih. Predavala je inž. Nada Perdih in gasilcem, ki so napolnili predavalnico, povedala obilo zanimivega in koristnega o tem. Gasilci si takih predavanj še želijo. Po predavanju je predsednik kranjske občinske gasilske zveze podelil nekaterim članom diplome in značke za dolgoletno službovanje v organizaciji.
I. Petrič
pri nas vzgojena nečakinja Marica. Ne, ne, ne bi rada govorila o tem. Toda tega ne moreš pozabiti!«
Martin je dan pred zlato poroko praznoval rojstni dan. Svoj sedemdeseti rojstni dan.
»Tudi moja življenjska pot ni bila .postlana' z rožicami,« pripoveduje Martin. »Na življenjsko pot sva stopila povsem praznih rok, brez premoženja; pa še stalne službe nisem imel. Družila naju je samo volja do življenja in ljubezen, ki jo siromašen človek premore ogromno in jo razdaja vse življenje svojim najdražjim.«
Martin se je že zelo zgodaj vključil v naše partizanske vrste. Bil je borec Prešernove brigade.
»Sodelovanje s partizani pa ni ostalo prikrito sovražniku,« pravi. »Bil sem borec in mitraljezec v Prešernovi brigadi ter kuhar v vrstah XXXI. divizije. V moji hiši so bila zgrajena manjša skrivališča in bunkerji za skladiščenje materiala.«
Za svoja junaška dejanja je Martin prejel odlikovanje za hrabrost ter red zaslug za narod III. reda.
»Danes, po tolikih letih trdega dela, trpljenja in žalosti, pa zadovoljno živiva v majhni stari hiši, odmaknjena od mestnega hrupa, in upava, da bova tokrat nazdravila sebi in svojim za nadaljno srečo!« pravita Albrehtova zlatoporočenca.
J. Govekar
Vrnitev moža z imenom Konj
Ameriški vvestern Vrnitev moža z imenom Konj ni klasičen vvestern z mnogo akcije, kjer se spopadeta dobro in zlo. Ni pa tudi cenen ».špageti western«. To je v bistvu indijanarica, saj nam avtor filma prikazuje boje Indijancev s priseljenci in boje med Indijanci samimi. Ta western posega v problematiko, ki je v ZDA pereča še danes — problem prisiljenega preseljevanja prvotnih prebivalcev ameriškega kontinenta. V filmu je prikazano kruto ravnanje belcev z Indijanci. Čeprav je Amerika prostrana, hočejo belci za sebe najboljšo zemljo in od tu z nasiljem preženejo Indijance v gore, kjer skoraj ni pogojev za življenje. Šele, ko pride belec, ki razume Indijance, jim vlije voljo do življenja in jim pomaga, se le-ti upajo upreti brezčutnim belcem. Ko se borijo za svoje pravice, iih ne more nič ustaviti. Borijo se vsi, ki lahko pomagajo v boju, tudi otroci, starci in žene. Borijo se zvijačno, kot jih je naučilo življenje, ko so iz roda v rod živeli v prostranih ameriških gozdovih. In ker se borijo za svoje pravice in svojo svobodo, jih v tem boju nič ne ustavi. Tudi številnejši in bolje oborožen sovražnik ne, tudi smrt tovarišev ne. Na koncu obnovijo svoje staro uničeno naselje in tu zopet srečno zažive.
V glavni vlogi belca, ki pomaga Indijancem, je zaigral Richard Harris. Glasbo je napisal Lavrence Rosenthal. Film pa je re-žiral Irvin Kershner. B. Grlj
VAŠA PISMA
AVTOBUS Ni USTAVI L
V nedeljo, 16. oktobra, zvečer smo na avtobusni postaji v Re-tečah čakali na avtobus za Skofjo Loko. Bilo nas je devet. Žal pa v Retečah Alpetourov avtobus, ki po voznem redu odpelje proti Skofji Loki ob 18.45, niti tisti ob 19,19, ni ustavil. Šofer slednjega se je celo ozrl nazaj in se nam čakajočim odraslim z otroki smejal. Sele tretji šofer nam je prijazno ustavil, da smo lahko vstopili. Ko smo se v prometni pisarni na avtobusni postaji v Skofji Loki soglasno pritožili, se nam je pomočnik prometnika smejal in stvari sploh ni jemal resno. Po naših ocenah je bil celo precej vinjen.
M. Smid, Škofja Loka
in ostali prizadeti
MALI OGLASI
prodam
Ugodno prodam PLETILNI STROJ REGINA. Stanonik, Kidričeva 40, Škofja Loka 7705
Prodam rodovniško KOBILO, staro 4 leta. Urh Franc, Zasip 109, Bled
7707
Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. Podobnik, Trojarjeva 3, Kranj 7837
Prodam ZELJE v glavah. Habjan, Brode 5, Škof j a Loka 7838
Prodam mladiče nemške OVČARJE, stare 7 tednov z rodovnikom. Miklavčič Ivan, Puštal 18, Škofja Loka, tel. 064-60-618 7839
Prodam KAVČ dobro ohranjen. Informacije tel. 064-60-889 od 6. do 18. ure. 7840
Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Voglje 73 7841
Poceni prodam DREVESCA LIMON . Tenetiše 11. Golnik 7842
Prodam suha DRVA. Tenetiše 1, Golnik 7843
Kombinirani OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Bunid, Levstikova 6, Kranj 7844
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šparovec Janko, Zg. Duplje 26
7845
Prodam dve KRAVI s teleti. Tati-nec 9, Preddvor 7846
Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO s preprogo. Ogled popoldan. Naklo 63 7847
Prodam lepe OLEANDRE zaradi pomanjkanja prostora. Leopold Bo-zovičar, Gorice 39, Golnik 7848
Prodam VOLA od 550 do 600 kg težkega. Velesovo 40 7849
Prodam PIŠČANCE za zakol ali rejo. Brence, Hraše 17 a 7850
Prodam manjši in večji KAVČ, OMARO. Kličite 064-21-977 od 19. ure dalje. 7851
Prodam OMARO za dnevno sobo, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan popoldan. Frelih, Šorlijeva 24, Kranj
7852
Prodam malo rabljen trofazni ELEKTROMOTOR, dobi se popoldan. Zupane, Dvorje 37, Cerklje
Prodam emajliran ŠTEDILNIK ARISTON (4 plinske plošče, 2 električni) in barvni TELEVIZOR GORENJE COLOR, dobro ohranjeno. Ožegovič, Krožna 7, Kranj 7876
kupim
Kupim 4 tedne starega BIKCA (simentalca) ali TELIČKO od dobre krave. Zupan Anton, Jezerska 93, Kranj 7868
vozila
Kupim prednji del FIATA 850 (do vrat) — Kovač, Avtoličarstvo, Titova 108, Jesenice
Prodam AMI 8 c, letnik 1971. Val-ter Janko, Gorice 22.
dežurni veterinarji
OD 11. DO 18. NOVEMBRA 1977:
CEPUDER Bogdan dipl. vet., spec., Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Be-nedikova 6 a, tel.: 23-055 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel.: 69-280 za škof-jo Loko;
VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
CD
Posebno obvestilo!
Obveščamo lastnike gozdov na območju proizvodnega okoliša Škofja Loka, da bo dne 13. 11. 1977 od 7. do 14. ure lahko vsak dobil osnovne podatke o gozdovih (kot npr. dovoljeni posek itd.), ki so določeni z obnovljenim ureditvenim načrtom za gozdnogospodarsko enoto Škofja Loka za razdobje 1977 -1986.
Te podatke bo pojasnjeval strokovni delavec sektorja za urejanje gozdov v posebni sobi ob volišču za referendum v Skofji Loki in v Zmincu.
Vsak lastnik bo ob tej priliki lahko izrazil svoje mnenje ali dal pripombo na predvideno delo v gozdovih za prihodnje.
Gozdno gospodarstvo Kranj Sektor za urejanje gozdov
Iščemo glasbeni ansambel za silvestrovanje v Gradu Hrib.
Hotel Bor in Grad Hrib Preddvor
Isdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61500-601-12504 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 1 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1000. Milje 26, Šenčur 7757
Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1900 KARAVAN, leto proizvodnje 74/75, prevoženih 54.000 km. Bled, Grič 11, tel. 77-633 7771
Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18 s priključki in prikolico za osebni avto. Bešter, Poljšica 10, Pod-nart ' 7772
Ugodno prodam DYANO 6, letnik 1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7350
Prodam R 4, neregistriran — vo-
zen. Jalnova 9, n.h., Radovljica 7854 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1964 v voznem stanju, registriran do konca leta. Lahovče 64, Cerklje -
7855
Prodam NSU 1200 po ugodni ceni. Dvorje 91, Cerklje 7856
ZASTAVO 101, letnik 1974, modre barve in dobro ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni. Informacije po telefonu 064-67-121, interna 50 od 6. do 14. ure. 7857
Prodam VW 1200, starejši letnik. Habjan, Novi svet 17, Škofja Loka. Ogled v popoldanskem času 7858
Prodam kompletni FIAT 1100 D, letnik 1964 po delih. Partizanska 11, Škofja Loka, ogled popoldan. 7859
Poceni prodam avto ŠKODA, letnik 1970. Kordež Gašper, Linhartov trg 1, Radovljica 7861
Prodam OPEL REKORD, letnik 1975, prevoženih 21.000 km. Loka 22, Tržič 7862
Prodam karambolirano ŠKODO 110 L po delih, leto proizvodnje 1970. Vrbek Stane, Hraše 8, Smlednik -
7863
AUSTIN 1100, letnik 1968, ugodno prodam celega ali po delih. Polajnar, Zasavska 64, Orehek, Kranj -
Ugodno prodam spredaj karambo-liran avto ZAPOROŽEC, prevoženih 17.000 km. Trajstarevič Ljubo, Čopova 23, Lesce 7865
Ugodno prodam FIAT 850 S, ka-ramboliran, v celoti ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 7866
SIMCO 1100 GLS prodam po delih. Jesenice, tel. 82-782, Dare Šebjanič, C. Revolucije 4 7867
stanovanja
Samski moški išče GARSONJERO, enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe na tel. 23-140 7869
Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7870
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801
7811
zaposlitve
Gostinsko podjetje TURIST Lesce razpisuje prosto delovno mesto kvalificirane ali polkvalificirane NATAKARICE. Delovno mesto je za nedoločen čas. 7802
Kokalj Jakob, mizar, Triglavska 2 A, Bled zaposlim dva splošna MIZARJA. Plača po dogovoru. 7871
izgubljeno
Žensko ročno URO sem izgubila v nedeljo, 30. oktobra, od Titovega trga do Kebetove ulice. Najditelja prosim, naj proti nagradi javi na tel. 23-376, popoldan. 7872
Na planini Uskovnica sta se izgubili dve TELICI, stari do 22 mesecev, ena črne in ena cikaste pasme, obe osemenjeni. Vse planšarje, lovce in gozdne delavce prosimo, če karkoli vedo o njih, naj javijo na naslov: Preželj Janez, Boh. Srednja vas 8, ali najbližji postaji ljudske milice 7873
obvestila
Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. 7172
najdeno
Našla sem, pred blokom Moša Pi-jade 4, nekaj DENARJA v manjši denarnici. Dobi se pri stranki Obed
7874
ostalo
Ljubiteljem živali oddam tri mlade MUCKE. Ziva Kolar, Kranj, Kidričeva 9, tel. 22-765 7875
posesti
Prodamo hišice, primerne za vikend. Bife Šranc, Zg. Plavž, Jesenice
10. stran — Glas
Torek, 8. novembra 1977
NESREČE
PREHITRO PO MOKRI CESTI
Preddvor — V soboto, 5. novembra, ob 12.40 se je na lokalni cesti med Belo in Bašljem pripetila prometna nezgoda; voznik osebnega avtomobila Alojzij Jurančič (roj. 1937) iz Kranja je peljal proti Beli z neprimerno hitrostjo po mokri in »polzki cesti. Zato je njegov avto-raobil začelo zanašati, zapeljal je s ceste in oplazil drevo. V nesreči je bila ranjena voznikova hči Marjeta, prepeljali sojo v Klinični center.
SEDEM RANJENIH
Godeiič — V četrtek, 3. novembra, nekaj po 18. uri se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Jepr-co v Godešiču pripetila hujša prometna nezgoda. Matevž Volčič (roj. 1916) iz Reteč se je na kolesu peljal proti Retečam cikcak po desni polovici cestišča. Ko ga je prehiteval voznik kombija Nevenko Dukič (roj. 1954) iz Ljubljane se je kolesarju sicer umikal na levo stran ceste, vendar ga je kljub temu zadel; kolesar je padel in obležal ranjen. Kombi je nato zapeljal povsem na levo in zato čelno trčil v osebni avtomobil Miloslava Vidica (roj. 1943) iz Škofje Loke, čeprav se mu je ta umikal skrajno na rob ceste. V nesreči so bili ranjeni poleg kolesarja Volčiča še oba voznika in po dva sopotnika v
obeh vozilih. Škode je za okoli 50.000 din.
OD MATERE STEKEL PRED AVTO
Jesenice — V petek, 4. novembra, ob 19.30 se je na magistralni cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mi-lorad Mitrov (roj. 1955) iz Ljubljane je pri hiši 101 na Titovi cesti zadel 4-letnega Milisava Jovičeviča. Otrok se je bil iztrgal iz materinih rok in tekel po prehodu čez cesto prav pred avtomobil Mitrova. Avtomobil je otroka zadel z žarometom in ga hudo poškodoval po obrazu. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
IZSILIL PREDNOST
Kranj — V petek, 4. novembra, ob 15. uri je voznik tovornega avtomobila Franc Štimec (roj. 1950) peljal z dvorišča Gradbinca, obrat žaga. in zavijal na prednostno cesto proti Rupi. Fn tem se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Vtem je po prednostni pripeljal v osebnem avtomobilu Marjan Jagodic (roj. 1954) iz Kranja, ki kljub zaviranju in umikanju ni mogel preprečiti trčenja. Voznik Jagodic in sopotnica Jožefa Jagodic sta bila v nesreči lažje ranjena.
ZADEL PEŠCA
Lesce — V nedeljo, 6. novembra, nekaj pred 18. uro se je na cesti drugega reda pri odcepu za tovarno Tio
pripetila prometna nezgoda. Drago Pire (roj. 1909) iz Radovljice je prišel po poljski poti do prednostne ceste in nameraval proti tovarni v službo. Ker pa je zelo kratkoviden, ni opazil, da se bliža avtomobil; vozil ga je Franc Levstik (roj. 1921) iz Pule. Avtomobil je pešca zadel, ko je bil ta že čez polovico ceste. Hudo ranjenega Pirca so v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico.
L.M.
Našli utopljenega
V petek, 4. novembra, so na savskem jezu v Kranju našli utopljenca, ki naj bi bil v vodi že kak teden. Po obleki in opisu so prepoznali pogrešanega Staneta Benedika (roj. 1950) iz Kranja, Šmarjetna gora št. 1.
Padel čez s}tale
V petek, 4. novembra, je odšel v gozd po zemljo za presaditev rož Filip Pavšler (roj. 1930) iz Kamne gorice. Ker ga ni bilo domov, je žena obvestila naslednji dan zjutraj najbližjega soseda Leopolda Cvetka. Le-ta ga je šel iskat ter ga po nekaj urah našel pod skalami okoli 150 metrov od doma mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi padca čez skale.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
Antona Debelaka
se Se enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Robiču za večletno zdravljenje, osebju instituta za pljučne bolezni in TBC Golnik, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku ZB, gasilskemu društvu Križe, sodelavcem iz BPT, učencem in kolektivu osnovne šole
Kokrškega odreda Križe.
Hvala vsem, ki ste ga razumeli in ohranili v srcu lep spomin nanj.
Žalujoči vsi njegovi
Retnje, 11. novembra 1977
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo presunljivo vest, da so v tragični nesreči družine Petra Perka, Pot na Zali rovt 5, preminili
mamica in žena
Marija Perko
roj. Jazbec, 33 let
sinova oz. bratca
Fridko in Peterček
Slet
9 mesecev
Pogreb mnogo prekmalu ugasnjenih življenj bo v sredo, 9. novembra 1977, ob 15.30 na tržiško
pokopališče
Žalujoči: mož in očka Peter, hčerkici in sestrici Lavri, mala Lindica in ostali sorodniki
Tržič, Duplje, 5. novembra 1977
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš
dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
Alojz Šenk
Govčev a ta s P rimsko vega
Izmučeno telo našega dragega bomo spremili na zadnjo pot v sredo, 9. 11. 1977, ob 16. uri izpred
mrliške vežice na kranjskem pokopališču.
Vsi njegovi!
Kranj, 7. novembra 1977
S SODIŠČA
Streli zaradi poti
Kepica v vrat in ga laže ranil. Oba Kepica sta hotela Pajku orožje izbiti iz rok in ko sta ga dohitela pri hiši, je Pajk še s pištolo udaril Janeza Kepica po obrazu, Jože Kepic pa je nato Pajka z lopato po glavi, da ga je hudo ranil.
Na sodni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju je senat sprejel mnenje sodnega izvedenca psihiatra, da je razburjeni Jože Pajk streljal v afektu in zato je bila njegova sposobnost obvladovanja bistveno zmanjšana. Kritičnega dne je napetost kot posledica sporov med sosedoma prišla do vrha, ko je Pajk videl, da se mu zapira edini izhod na javno pot. V razburjenju ni našel druge rešitve, kot da s Kepicem opravi z orožjem, saj soseda do sedaj nista našla drugačnega sporazumevanja, ampak sta iskala le pomoč sodišč. Kepic si je napačno razlagal to, da sosed nima služnosne pravice do poti po njegovem svetu. Takšen način urejanja sosedskih odnosov se je zato končal na tak način, s streljanjem in hudo rano na Pajkovi glavi, lahko pa bi bile posledice še bolj tragične. Okrožno sodišče v Kranju je Jožeta Pajka obsodilo za to dejanje na tri leta zapora. L. M.
ČGP Delo,       TOZD Časopisi Ljubljana
Podružnica Kranj Koroška 16
Sprejme takoj
1. RAZNAŠALCA, RAZNAŠALKO
za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren v Skofji Loki (Partizanska, Šolska ulica, Stara cesta); za teren v Kranju (Primskovo)
Delo je v zgodnjih jutranjih urah in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence.
Kandidati naj se osebno /glasijo v podružnici DELO v Kranju, Koroška 16 od 7. do 12. ure. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
V SPOMIN ljubljeni ženi, mami in sorodnici
Angelci Košir
Minilo je leto dni, odkar se je za vedno poslovila od nas draga žena, mama in sorodnica; toda še vedno je živ spomin nanjo, spomin na dneve sreče, ki so bili tako kratki. Brez nje je naše življenje prazno in pusto, v naših srcih pa je žalost in bolečina ob misli, da je odšla za vedno.
Ob njeni smrti so nam mnogi pomagali in vsem tem se še enkrat iz srca zahvaljujemo.
Žalujoči: mož Janko, sin Janko, hčerka Martina in vse ostalo
sorodstvo.
Ziganja vas, 4. novembra 1977
Večletni spori med Jožetom Pajkom, 78-letnim invalidskim upokojencem iz Podreče in Janezom Kepicem so iz manj pomembnih nasprotovanj prerasli v velik spor zaradi služnostne poti. Pajk je bil namreč prepričan, da ima do poti, ki vodi od njegove hiše preko Kepico-vega zemljišča, služnostno pravico, Kepic pa je temu oporekal. O tem je tudi že razsojalo sodišče in ugotovilo, da služnostna pravica vožnje in hoje po Kepicovem zemljišču ne obstaja. To pa seveda ne pomeni, da Pajk ne bi imel pravice dohoda k svoji hiši. Prav ta dohod je Kepic dober mesec po razsodbi sodišča v njegovo korist s sinom nameraval zapreti z železno ograjo in s tem zapreti tudi edini dohod k Pajkovi hiši. Pajk oziroma njegova hčerka Fani tedaj še niso sprožili postopka za priznanje zasilne poti do svoje hiše, kot je bilo to urejeno kasneje.
Ko so Pajkovi 20. marca lani okoli poldneva opazili, da Janez Kepic s sinom Jožetom zapira pot, je najprej prišla do njiju Pajkova hči Fanika, za njo pa čez čas še njen oče, ki pa je v rokah nosil pištolo. Nameril jo je v Kepica Janeza in ustrelil, vendar je krogla le prebila klobuk, od ostalih strelov  pa  je  eden  zadel Jožeta
c
Odbojka
3
Uspešni gorenjski rokometa ii — Nedelja je bila za gorenjske rokometaše, ki tekmujejo v zveznem in republiškem tekmovanju, uspešna. Le Tržič je v gosteh izgubil. Rokometaši škofjeloške Jelovice, posnetek je z ene od njihovih zadnjih tekem, so premagali Zagreb in so za zdaj na šestem mestu. Od slovenskih zastopnikov v tej ligi je bolje uvrščen le ribniški Inles. (jk)
C
Rokomet
Zmage Alplesa, Jelovice in Preddvora
Nedeljsko kolo v rokometnih ligaških tekmovanjih je bilo za gorenjske ekipe uspešno. Škofjeloška Jelovica je doma premagala z visokim izidom Zagreb in je na lestivci severne skupine II. zvezne rokometne lige na zadovoljivem Šestem mestu z 11 točkami. V prihodnjem kolu igrajo Škofjeločani z Jadranom iz Kozine.
Uspešne so bile tudi igralke Alplesa, ki tekmujejo v severni skupini II. zvezne rokometne lige. Ž najtesnejšim izidiom so doma premagale
Škofjeločani za občinskega prvaka
Škofja Loka — Občinska zveza za telesno kulturo Škofja Loka je organizator občinskega rokometnega prvenstva, ki se je že pričelo. Sodeluje 6 ekip, in sicer SK Alpetour, Dolenja vas, LTH, Gorenjska predilnica, Mehaniki in Samski dom. Zaradi neresnosti v prvih dveh kolih sta Gorenjska predilnica in Mehaniki že zgubila prve točke. Alpetour je premagal Dolenjo vas, Mehaniki LTH, Mehaniki in Dolenja vas pa sta igrala neodločeno.
Tekmovanje se je nadaljevalo v četrtek, 3. novembra. J. S.
moštvo Intercommerce in se učvrstile na devetem mestu, kar pa jim ne daje vzrokov za udobje. V prihodnjih kolih čakajo igralke iz Železnikov Še teške preskušnje. V prihodnjem kolu gostujejo pri Partizanu, ki je na drugem mestu.
Igralke Preddvora nadaljujejo v zahodni skupini slovenske rokometne lige z uspešnimi igrami. V nedeljo so premagale igralke iz Kočevja in se tako še bolj učvrstile na prvem mestu. Za zdaj imajo 15 točk in so že za tri točke ušle za-sledovalkam. V prihodnjem kolu igrajo z zadnjeuvrščenim moštvom Zasavja, ki mu je doslej uspelo osvojiti le dve točki.
Med gorenjskimi ekipami, ki nastopajo v republiških ligaških tekmovanjih, so bili neuspešni edinole Tržičani. V zahodni skupini slovenske republiške rokometne lige so gostovali na Prulah in zgubili. Prvo mesto na lestvici se jim je izmuznilo in so za zdaj na drugem mestu s točko zaostanka za moštvom Obale.
Rezultati - Jelovica : Zagreb 24:15 (15:8). Gole za Jelovico so dosegli Mehovič, Vrbinc, Lušina, Fister, Trobec, Pokoren in Veber. Alples - Intercommerce 10:9 (9:7). Strelke za Alples so bile Mira Benedičič, Benedik, Pavlin, I. Lušina in J. Lušina. Preddvor : Kočevje 15:11 (7:8), strelke za zmagovalno ekipo pa so bile Konc, Markun, Mali, Resman in Likozar. Prule : Tržič 25:21 (14:10), gole za Tržič pa so dosegli Kralj, Mrak, Maje, King, Vidic in Grašič.
J. Košnjek
C
Košarka
Simon Jenko vodi
Kranj - V tretjem kolu občinskega prvenstva SŠD v košarki so starejši pionirji osnovne šole Simon Jenko iz Kranja prevzeli vodstvo na lestvici. Kaže, da bo zadnje kolo odločalo o letošnjem prvaku, saj se bodo srečale tri prvo-uvrščene ekipe na lestvici. Izidi srečanj tretjega kola, katerega organizator je bila osnovna šola Stanko Mlakar v Šenčurju: O.Š. Davorin Jenko : O.S. Stanko Mlakar 44:,16 (17:22), O.Š. Stane Žagar : O.Š. Simon Jenko 29:49 (9:24), O.Š. Stanko Mlakar : O.S. Stane Žagar 48:55 (23:25).
Triglav : Lokainvest 73:72(32:38)
Kranj — Tekma republiške lige - moški, telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Reberšek in Vičič (Ljubljana).
Triglav: Fartek 4, Erlah 2, Zupan 31, Orna-hen 6, Skubic 15, Benedik 2, Stefe 5, Urlep 2. Hribernik 6.
Lokainvest: Tomažin 5, J. Habjan 3, Eržen 9. Šenk 19. P. Habjan 18, Balderman 10, Štrekelj 8.
Gorenjski derbi se je končal v korist domačinov. V prvem delu so bili boljši gostje. Domačini so bili v vodstvu le dobri dve minuti. V nadaljevanju so Triglavani šele v 10. minuti ujeli Ločane. Tedaj so v tem delu prvič prišli v vodstvo. Nato so se odvijali dramatični trenutki vse do konca tekme. Deset sekund pred koncem tekme so gostje vodili s točko prednosti. Potem so triglavani izvajali proste mete. Zupan je bil dvakrat uspešen in tako je bila tekma odločena v korist domačih. J. J.
Pomemben uspeh Gorenjske
Ziri — V zvezni košarkarski ligi je selekcija Gorenjske v srečanju z Jezico dosegla pomembno zmago. Pred 350 gledalci je premagala nasprotnice z 72:62 ( 34:31). Srečanje je bilo obenem tudi slovenski derbi, vendar kvaliteta ni bila na visoki ravni. Igralke Gorenjske so bile boljše vso tekmo.
Koše za Gorenjsko so dosegle Drmota 9. Ovsenk 12, Malacko 22, Mihovilovič 2, Ržen-Trojer 5, Vrdoljak 12 in Balderman 10.
V prihodnjem kolu igra selekcija Gorenjske v Zadru z Industromontažo.
Športna značka za cicibane
Škofja Loka — Občinska zveza za telesno kulturno Škofja Loka uvaja športno značko za cicibane. Sodelujejo lahko ptroci, stari od 5 do 7 let. Tekmujejo v smučanju, kotalkanju, kolesarjenju, hoji in v igrah z žogo. Za vsako opravljeno nalogo bodo dobili najmlajši nalepko, za pet nalepk pa Športno značko.
Odziv na akcijo je ugoden. Prijavilo se je kar 345 malčkov iz škofjeloških vrtcev. Tekmovanje vodi poseben odbor, ki želi, da bj se za cicibanovo športno značko ogreli tudi po krajevnih skupnostih. K sodelovanju bodo skušali pritegniti tudi domače planin-
Vsko društvo. J.Starman -  ■{■"■■    -       *   -/   »   r   -   i ^
L est vic &'
O.Š. Simon Jenko - Kranj 440218:1038
O.Š. L. Seljak - Kranj 4 3 1 186:123 7
O.Š. SUne Žagar - Kranj 5 2 3 220:214 7
O.Š. D. Jenko - Cerklje 3 3 0 158: 94 6
O.Š. S. Mlakar - Šenčur 4 0 4 133:218 4
O.Š. Fr. Prešeren - Kranj 4 0 4 93:2664
Pri starejših pionirkah je letos presenetila ekipa ŠŠD osnovne šole Simona Jenka, ki je v medsebojnih srečanjih s favoriziranima ekipama O.S. Lucijami Seljaka iz Kranja ter O.Š. Davorina Jenka iz Cerkelj osvojila vse možne toke ter jo do konca prvenstva čaka le eno srečanje, ki ne bo vplivalo na razvrstitev na lestvici. Izidi predzadnjega kola, katerega organizator je bila osnovna šola Simon Jenko v Kranju: O.Š. Lucijan Seljak . O.Š. Stane Žagar 14:29 (6:15), O.Š. Simon Jenko : O.S. Lucijan Seljak 28:19 (14:8).
^       Streljanje ^
Žirovski strelci tekmovali
Žiri — Strelska družina Tabor Žiri je pripravila v počastitev krajevnega praznika strelsko tekmovanje z zračno puško v osnovni šoli. Še posebno so se izkazali pionirke in pionirji, dosti slabši pa niso bili člani. To je rezultat načrtnega vzgajanja mladih v Strelski družini Tabor in pomoči mentorja športnikov osnovne šole Er-znožnika. Žirovski strelci sodelujejo z nekaterimi družinami iz škofjeloške občine, še posebej dobro pa je ra/^to sodelovanje s strelci iz Postojne.
Prizadevne strelce pa ovirajo številni problemi. Predvsem nimajo denarja za vožnje in stroške tekmovanj, premalo denarja pa je tudi za urejeno strelišče. Za zdaj strelcem pomaga osnovna šola, vendar tudi tu pogoji zaradi omejenega prostora in natrpanega programa niso najboljši.
Rezultati: - L. Roman Žust (253 krogov), 2. Lado Mrak (249), 3. Matjaž Oblak (234), 4. Vinko Gladek, 5. Igor Bačnar, 6. Vital Justin, 7. Rajko Vehar, 8. Vojko Mlakar, 9. Matjaž Jereb, 10. Ferdo Mlakar, itd. L. Mrak
Strelsko tekmovanje na Dovjem
Dovje - Lovska družina Dovje je pripravila strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško pri nekdanji karavli na Dovjem. Lovci z Dovjega so se s tem tekmovanjem vključili v praznovanje jubilejev partije in Tita, 70. obletnice Lovske zveze Slovenije in 30. obletnice Lovske zveze za Gorenjsko. Kljub slabemu vremenu je nastopilo 14 tričlanskih ekip lovskih družin iz jeseniške občine, strelskih družin, športnih organizacij, pripadnikov teritorialne obrambe in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Srečanje je imelo tudi precejšen pomen za krepitev vseljudske obrambe. Starešina Lovske družine Dovje Maks Rabič je podelil najboljši ekipi pokal sindikata jeseniške Železarne, druge ekipe pa so prejele diplome.
Rezultati - 1. SD Janez Mrak Dovje -Mojstrana, 2. Lovska družina Dovje, 3. ZRVS Dovje - Mojstrana, 4. Lovska družina Dovje (II. ekjpal, 5, Lovska družina Dovje (III. ekipa), itd. J. H.
Nepričakovana zmaga Bleda
SALONIT : BLED 1:3 (-2, -10, 9, -8) - II.
ZOL — zahod, moški, sodnika Kolenc (Branik) in Berdon (Kanal).
Salonit: B. Jelavič, I. Jelavič, Vidič, Jakopič, Bavdaš, Tušar, Maver, Tomšič, Zimic, Tram-puš, Testen, Žagar.
Bled: Močnik, Miha Torkar, Mitja Torkar, Malej, Ferjan, Rešek, Veskovič, Udrih, Završ-nik.
Bled je bil uspešen na svojem prvem letošnjem gostovanju. V Kanalu pri Novi Gorici je premagal Salonit, kjer je že lani vsaka gostujoča ekipa težko osvajala točke tudi zaradi burnega navijaškega-vzdušja, ki je vladalo v majhni telovadnici. Zmaga Blejcev, je posledica boljše psihične pripravljenosti. Tu so bili v lanskem prvenstvu najbolj šibki. Od vsega začetka srečanja so gostje diktirali oster tempo kar je pokazal tudi rezultat prvega niza. V nadaljevanju so se domačini zbrali in igra je postala enakovrednejša. V začetku tretjega niza je sodnik za 15 minut prekinil srečanje, ker je igranje postalo nevarno zaradi vlage, ki se je nabirala na podu telovadnice. Ko so prezračili prostor, so domačini bolje zaigrali in po lepi igri osvojili tudi niz. V zadnjem nizu se je bila odločilna bitka za vsako točko, v kateri pa so bili gostje boljši in zmagali. Sodnik Kolenc je dobro vodil srečanje.
ŽELEZ AR : MISLINJA 3:2 (4, -13, -11,10, 11) — Žirovnica, telovadnica OŠ v Zabreznici, SOL — moški, gledalcev 50, sodnika Paul in Habjan (oba Kranj).
Železar: Mežek, Rajgelj, Pogačar, Kravanja, Divjak, Gasar, Kovač, Madon, Koselj, Peternel.
Mislinja: Oder, I. Zaje, B. Zaje, Menih, Pole nik, Kotnik, Pačnik, Klemene.
V dramatični tekmi, polni preobratov, ki je dala zmagovalca šele po dveh urah, so bili domačini uspešnejši. Pokazali so, da zmaga v prejšnjem kolu ni bila zgolj naključje in da moštvo prihaja v formo. Prvi niz je pripadel Ze-lezarju po zares dobri igri vseh igralcev. Z odličnim blokiranjem so onemogočili poskuse gostov, kar pove tudi rezultat tega niza. V nadaljevanju so se gostje zbrali in izenačili rezultat. V tretjem nizu so spet poved li domačini z 9:3, vendar pa so kljub temu bili gostje uspešnejši in so zmagali. Igra domačih je bila čedalje bolj nervozna, predvsem pa so slabo igrali v polju, kjer pa so se gostje najbolj odlikovali. Vseeno so domačini le uspeli in ob bučni podpori gledalcev izenačili rezultat. Začetek odločilnega petega niza je pripadel bolj zbranim gostom, ki so povedli z 10:3 in kazalo je že, da bodo domačini tokrat ostali praznih rok. Tedaj pa so domači igralci prevzeli pobudo in ob bučni podpori občinstva slavili dragoceno zmago. Igralec srečanja je prav gotovo domačin Divjak, ki je z dobro igro na mreži tokrat še posebno izstopal.
Nogomet
j
Mladinci zmagovalci
Z zaostalo tekmo Primskovo : Šenčur (2:6) je končan jesenski del mladinskega nogometnega tekmovanja Gorenjske v južni skupini. Lestvica po končanem jesenskem delu je naslednja: Šenčur 7   5    11 31:21
Kokrica
Primskovo
Filmarji
Naklo
Preddvor
Podbrezje
Trboje
18:10 18:14 31:16 23:20 19:27 17:18 12:43
Cim bolj se bliža koncu jesenski del nogometnega prvenstva Gorenjske v južni skupini za člarje, tem bolj ogorčeno in borbene so tekme. Kar 7 ekip je začelo resno ogrožati vodečega in šele zadnje kolo bo dalo končnega zmagovalca.
Rezultati preteklega kola: Sava : Preddvor 4:1, Primskovo B : Šenčur 3:9, Kokrica : Filmarji 2:0, Britof : Korotan 3:1, Naklo : Primskovo A 3:0, Podbrezje : Grintavec 7:3. Vodijo Trboje pred Korotanom z 11 točkami, Šenčurjem z 10 točkami itd.
P. Novak
Pionirji Šenčurja zmagovalci
Tekmovanje II. pionirskih selekcij v jesenskem delu tekmovanja 1977/78 je končano. V zadnjih dveh kolih so bili doseženi naslednji rezultati:
5. kolo:
Britof-Predoslje: Kranj Center-Primskovo 3:3 Šenčur: Stražišče-Planina 4:1
6. kolor
Stražišče-Planina :   Kranj Center-Primskovo
2:5
Britof-Predoslje: Šenčur 1:2 Lestvica za jesenski del sezone 1977/78:
1. Šenčur 64 2 013: 5 10
2. Kranj Center-Primskovo 63 2 1 13:10 8 2. Stražišče-Planina 6123 12:16 4 4. Britof-Predoslje 60 2 4 8:15 2
»Smučarska izkaznica«
tudi v osnovnih šolah
Kranj — Akcija »Smučarska izkaznica« na Gorenjskem v redu poteka. Zanimanje za vpis je precejšnje. Zato se posamezni nosilci akcije želijo čimbolj približati občanom. Triglav je o akciji obvestil vse večje delovne organizacije in občinski sindikalni svet K ranj.
Hkrati pa se je ta teden že začela akcija vpisovanja v osnovnih šolah kranjske občine. Ze včeraj je bil vpis v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. V naslednjih dneh pa bo vpis v naslednjih šolah: torek, 8. novembra, OS Lucijana Seljaka Stražišče, sreda, 9. novembra, OS Franceta Prešerna Kranj, četrtek, 10. novembra, OS Simona Jenka Kranj, petek, 11. novembra, OŠ Staneta Žagarja Kranj in OŠ Preddvor, ponedeljek, 14. novembra, OŠ Josip Broz-Tito Predoslje. Vpisovanje bo na omenjenih šolah od 11. ure do 13.30. Učenci morajo ob vpisu predložiti sliko in vplačati 60 dinarjev.
Smučarski k|ub Triglav, ki je organiziral akcijo »Smučarska izkaznica«, bo redno vpisoval še vedno vsak ponedeljek in sredo od 14. do 17. ure v slaščičarni Šink v Kranju, j. J.
Srečanje v ženski odbojkarski slovenski ligi med Gorjami in Mislimo je preloženo.
B. Rauh.
ENOTNOST : JESENICE 3:1 (7, -13, 14, 2) - II. ZOL ženske - zahod, dvorana v Študentskem naselju, sodnika Demšar in Sajovic (oba Kranj).
Enotnost: Hudoklin, Rabzelj, Lupušček, Rauber, Rutar, Pavletič, Ajtnik, Žitnik, De-bevc-Zupan.
Jesenice: Mahnič, Baloh, Kunšič, Purger, Tomažič, Kelbl, Tušar, Piberčnik, Prime, Golob, Bajt, Pazlar.
Mlade igralke Jesenic so se v srečanju z Ljubljančankami pokazale kot izredno borbene. Moči so jim pošle šele v zadnjem nizu. Njihove številne napake v polju in ob mreži so bolj izkušenim domačinkam prinesle visoko zmago, saj je v tem nizu Jesemčankam uspelo osvojiti le dve točki. H. J.
C
Hokej na ledu
Reprezentanca izbrana
Ljubljana — Po končanem treningu kandidatov za državno hokejsko reprezentanco, ki ga je vodil trener jeseniških hokejistov Vlasti-mil Bubnik, je zvezni kapetan Milko Janežič izbral igralce za srečanji z Nemško demokratično republiko, ki bosta 15. in 16. novembra v Berlinu in VVeissvvasserju. V izbranem moštvu so Pretnar, Crnkovič, Ščap, Jože Razinger, Sašo Košir, Kovač, Kumar, Jakič, Oštrič, Poljanšek, Tomaž Košir, Pavlic, Klemene, Smolej, Jan, Šuvak, Darko Hiti, Petač, Sekelj in Kuret.
Trener Bubnik s treningi ni bil zadovoljen, saj so igralci pokazali premalo borbenosti in resnosti. Telesna pripravljenost igralcev je sicer zadovoljiva, šepa pa uigranost.
ZMAGA TRIGLAVA NA TUJEM
V slovensko-hrvaški hokejski ligi je kranjski Triglav gostoval v Zagrebu in igral z Ino. Premagal jo je s 5:11. Gostje so zmagali predvsem zaradi boljše telesne pripravljenosti.
V prihodnjem kolu igrajo Kranjčani s Tivoli-jem, ki je za zdaj na drugem mestu. Tekma bo 12. novembra. -jk
Vlastimil Bubnik — Letos je nalogo zveznega hokejskega trenerja prevzel učitelj jeseniških hokejistov Vlastimil Bubnik. Z zadnjimi pripravami naših najboljših v Ljubljani ni bil preveč zadovoljen, a vseeno upa na dobre uvrstitve našega moštva, (jk)
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri
Gorenjski kmetijski zadrugi
TZE Naklo
objavlja naslednje prosto delovno mesto
finančnega knjigovodje
Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Razpis velja do zasedbe. Ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov, Gorenjska kmetijska zadruga TZE Naklo — Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij.
Iskra
Široka potrošnja n.sol.o.
TOZD Tovarne gospodinjskih aparatov, n.sub.o. Škofja Loka, Reteče 4,
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. GLAVNEGA KONTROLORJA PROCESA
2. DELOVNEGA ANALITIKA
3. KNJIGOVODJE POLIZDELKOV
4. DELOVODJE MEHANSKE OBDELAVE
5. NABAVNEGA REFERENTA
Pogoji za zasedbo teh delovnih mest so:
pod 1.: VŠ izobrazba in eno leto delovnih izkušenj ali tehnik in tri
leta delovnih izkušenj. Smer elektro. pod 2.: tehnik in tri leta delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna pod 3.: ekonomski tehnik in tri leta delovnih izkušenj pod 4.: delovodska šola, strojna smer in tri leta delovnih izkušenj pod 5.: VŠ izobrazba in dve leti delovnih izkušenj ali tehnik in 4 leta
delovnih izkušenj. Smer ekonomska ali elektro.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prošnje sprejema splošna in kadrovska služba tovarne, 8 dni po objavi.
Vse informacije lahko dobite v splošni in kadrovski službi ali po tlefonu št. 61-861 int. 14.
J
ALPETOUR
SOZD Alpetour Škofja Loka DO YU Bandag Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. skladidčnika
2. dveh gumarjev — monterjev avtoplaščev
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
pod 1.: dokončana poklicna šola in tečaj za skladiščnike oz. dokončana šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj; poskusno delo 2 meseca.
pod 2.: dokončana osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, delo v dveh
izmenah; poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Skofji Loki, Titov trg 4 b - 7 dni po objavi.
zave oziroma izdatke. Zlasti so to organizacije, ki veliko zaposlujejo, niso pa doslej še nič ali pa zelo malo vložile v izgradnjo stanovanj za samske delavce.«
Konec oktobra so v Skofji Loki podpisali samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine. Podpisniki so temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, občinski svet Zveze sindikatov in Skupnost za zaposlovanje. Namen omenjenega sporazuma je zagotoviti, da bodo delavci ob urejenih življenjskih, kulturnih in socialnih razmerah dosegali večjo produktivnost in se laže vključevali v življenjsko in delovno okolje. Hkrati pa naj bi z omenjenim sporazumom omejili zaposlovanje na obseg, ki je določen v letnih in srednjeročnem planu občine. Delovne organizacije bi pri odpiranju novih delovnih mest upoštevale družbeno ceno novega delovnega mesta — upoštevale bi tudi tiste stroške, ki se z novimi delavci pojavljajo v krajevni skupnosti, občini in regiji.
Sporazum je podpisala večina delovnih organizacij oziroma je že poslala pristopne izjave. Kaj menijo o sporazumu, pa smo se pogovarjali s predsedniki sindikata v treh delovnih organizacijah:
»Ivo
Potočnik, predsednik izvršnega odbora OOS
v Gorenjski predilnici:
»Glavna naloga sindikata je skrb za delavca. Omenjeni sporazum je torej popolnoma v skladu s programom sindikatov, zato smo ga tudi podpisali. Poleg tega pa smo s tem sprejeli obvezo, da rešujemo probleme mladih delavcev, ki stanujejo v našem samskem domu in hkrati omejili zaposlovanje. Ker bo treba vsakemu novemu delavcu zagotoviti primerno stanovanje in prehrano, bomo bolj premislili o »notranjih rezervah«. Manjše zaposlovanje pa nam bo omogočil tudi prehod na dvoizmensko delo — doslej smo delali v treh ali celo štirih izmenah. S tem pa bomo tudi laže izpolnjevali določila sporazuma.«
Okorn Anton,
riredsednik O OOS v Embalažno grafičnem podjetju:
»Ze osnutek sporazuma smo temeljito obravnavali in že takrat smo zavzeli stališče, da ga moramo sprejeti in podpisati ker moramo poleg lepih tovarniških prostorov omogočiti delavcem tudi primerno bivališče in možnost prehrane. Vendar bi pri tem dodal, da bo zaradi omenjenega sporazuma imela marsikatera delovna organizacija precejšne te-
Miloš Primožič, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Kroju:
»Sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev smo sprejeli. Moram pa ob tem dodati, da za nas ne bo predstavljal posebnega bremena. Zaposlujemo predvsem delavce iz okolice, prehrano imamo urejeno in že več let veliko dajemo za urejanje ' stanovanjskih vprašanj.«
L. Bogataj
Škofja Loka — V petek, 4. novembra, so v galeriji na loškemgradu odprli razstavo likovnih del Marka Butine, Francija GtudnajZdenka Huzjana, Mladena Jernejca, Marka Vrezca, Erika Lovka ter L uja \odopivca. Hazsta va je bila pred tem že v Idriji, v prihodnjih mesecih pa bodo mladi slovenski likovni ustvarjalci razstavljali še v Novi Gorici, Mariboru, Piranu, Ajdovščini, Kranju in drugih slovenskih krajih. V galeriji na loškem gradu bo razstava odprta do konca tega meseca, (jg) - Foto: F. Perdan
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM KRANJ TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
OBVESTILO
s katerim obveščamo vse delovne organizacije in občane, da bo tudi letos organizirano cepljenje proti gripi. Za vse občane (razen tistih, za katere bodo cepljenje organizirale obratne ambulante) bo cepljenje v ZD Kranj.
Prvo cepljenje bo organizirano 17., 18., in 19. novembra 1977, ponovno cepljenje pa 15., 16. in 17. decembra, in sicer od 9. ure zjutraj do 17. ure popoldne.
Cena dvakratnega cepljenja je 24 dinarjev; od tega pa prispeva vsak sam polovico ali pa zanj plača delovna organizacija, drugo polovico pa plača socialno zavarovanje.
Delovne organizacije, ki se bodo odločile za organizirano cepljenje, naj pošljejo svoje ljudi v skupini ali več skupinah, z naročilnico ali seznamom ljudi.
Upokojenci lahko prihajajo vsi isti dan v omenjenem času. Tem še posebej priporočamo cepljenje proti gripi.
Za vse eventualne informacije se obrnite na glavno sestro zavoda Bačnik Jožico.
Draga smuka
Bled — Zavod za turizem Bled je že pripravil cenik za žičnice na Zatrniku ze letošnjo zimsko sezono ter cenik za umetno drsališče na Bledu. Na Zatrniku, kjer bodo proge vzorno vzdrževane, cesta plužena in zagotovljeni parkirni prostori, bo veljala dnevna karta, od ponedeljka do petka 70 dinarjev, dnevna karta ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 90 dinarjev. Točka bo znašala dinar, za vlečnico Plana I pa bo treba ponuditi 4 točke, za vlečnico Plana 2 dve točki, za vlečnico Ho-tunjski vrh pet točk, za vlečnico Zatrnik štiri točke in za sedežnico Berjanco 10 točk. Šole, smučarski klubi in druge športne in sindikalne organizacije bodo imele 20 odstotkov popusta.
Za drsanje ob delavnikih bodo odrasli odšteli 10 dinarjev, polovico manj otroci, ob sobotah, nedeljah in ob praznikih pa 15 dinarjev, otroci pa 10 dinarjev. Večerno drsanje bo veljalo 15 dinarjev. Izven rednih drsalnih ur bodo lahko klubi in skupine zakupili drsališče in na uro plačali 750 dinarjev. Tudi tu bodo večje  skupine deležne popusta.
-D.S.
mm.
Beograd — V nedeljo, 30. oktobra, so v prostorih Beograjskega sejma v Beogradu zaprli letošnji XXII. mednarodni sejem knjig. Na njem je bilo razstavljenih več kot 100.000 knjig in publikacij 140 domačih ter večjega števila tujih založniških hiš iz 45 dežel sveta. Po besedah sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Jugoslavije Staneta Dolanca, kije teden dni poprej sejem slovesno odprl, tudi ta manifestacija dokazuje, da je neuvrščena in socialistična Jugoslavija v vseh pogledih odprta dežela svobodnih ljudi in narodov. Kajti v tisoč in tisoč knjigah z različnimi naslovi je mogoče zaslediti tudi različna gledišča, različne opredelitve, poslanice in misli. Beograjski mednarodni sejem knjig je s tem postal prepričljiva manifestacija svobode kulturne ustvarjalnosti, pisane besede in človekove misli sploh. Poseben pečat letošnjemu sejmu so dale skupne akcije založniških hiš. Tako je bilo letošnje najvišje sejemsko priznanje podeljeno založniškemu centru »Komunist« iz Beograda, beograjskemu založniško grafičnemu zavodu ter založniškemu podjetju »Naprijed« iz Zagreba za skupno založbo zbranih del Josipa Broza Tita. Za izdajo izbora iz del tovariša Tita pa je prejelo posebno priznanje še sedem založniških hiš, med njimi tudi Državna založba Slovenije iz Ljubljane. Kot zanimivost velja omeniti, da sta se letos na sejmu s knjigami prvič pojavili tudi LR Kitajska in DLR Koreja, (jg) — Foto: Jože Zaplotnik ^
Skupna naloga šole in industrije
Tekstilni center, predstavniki obutvene industrije in posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko so podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzgojo kadrov in s tem začeli uresničevati zamisel usmerjenega izobraževanja
Kranj — V petek so predstavniki slovenske obutvene industrije, posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko-predelovalno stroko in predstavniki šolskega centra za obutveno in tekstilno stroko Kranj podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzgojo kadrov. Z njim so se podpisniki zavezali, da bodo združili denar za gradnjo prizidka k sedanjim šolskim delavnicam za potrebe praktičnega pouka obutvene stroke. Graditi bodo začeli že prihodnji mesec in bodo ob koncu prihodnjega leta končali z delom. Gradnja prizidka bo veljala 19 . miljjonov dinarjev. Denar za prizidek bodo zbirali štiri leta, zato jim bosta priskočila na pomoč s premostitvenimi krediti Ljubljanska banka in kranjski Gradbinec; ~in sicer vsak s petimi milijoni.
Čevljarska industrija vse do leta 1959 ni imela šole za izobraževanje ustreznih industrijskih poklicev in tehnikov. Takrat je na pobudo Alpi-ne, Peka in Planike začela delovati v okviru tehnične tekstilne šole v Kranju tehniška čevljarska šola za odrasle. V devetih letih je ta šola izobrazila 142 tehnikov, potem pa je bila ustanovljena redna tehnična' čevljarska šola. Vsako leto diplomira približno 25 čevljarskih tehnikov. Hkrati z rastjo tehnične šole pa se vse bolj občuti pomanjkanje delavcev ozkega profila za različne Čevljarske poklice in leta 1972 je bila pri Tekstilnem centru ustanovljena tudi šola za čevljarske delavce.
Čevljarska industrija zaposluje v Sloveniji približno H(KK) delavcev. Potrebe po novih delavcih pa so v tem srednjeročnem obdobju veliko
večje, kot je letno število vpisanih učencev v tehnično in poklicno šolo. Do leta 1980 bi slovenska čevljarska industrija potrebovala 1285 poklicnih delavcev, 252 čevljarskih tehnikov in 79 čevljarskih inženirjev. Ob enakem številu zaposlenih v tej panogi bi predstavljali inženirji en odstotek zaposlenih, tehniki pa 4 odstotke. Vendar dosedanje izkušnje kažejo, da se bo le dve tretjini delavcev vseh izobrazbenih stopenj zaposlilo v čevljarski industriji, drugi pa nadaljujejo šolanje na raznih drugih šolah in usmeritvah. Še bolj pa vzbuja skrb, da se razmeroma tnalo absolventov tehnične čevljarske stroke zaposli v neposredni proizvodnji. Zato bi bilo potrebno po mnenju delavcev šole popraviti učne načrte in vanje vnesti več proizvod-no-tehničnega znanja ter tehnologijo in druge predmete bolj povezati s praktičnim poukom ter na ta način bolje pripraviti absolvente tehnične šole za delovna mesta v neposredni proizvodnji.
S podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzgojo kadrov so bili pravzaprav postavljeni temelji za center usmerjenega izobraževanja obutvene industrije Slovenije in se je tudi v praksi potrdila svobodna menjava dela med industrijo in šolo. Ob podpisu se je pojavilo tudi vprašanje, kaj bo s čevljarsko šolo v Zireh. Pojasnjeno je bilo, da bo šola delala naprej in sicer predvsem za potrebe Alpine. Kako pa bo samoupravno povezana s Čevljarsko šolo v Kranju, se bosta morali šoli še dogovoriti.
L. Bogataj
V petek so predstavniki slovenske obutvene industrije, posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko predelovalno industrijo ter Tekstilnega centra podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzgojo kadrov. — Foto: F. Perdan
NI TRAFIKE NE FRIZERJA
Gorje — J. A. se huduje, da v vsej krajevni skupnosti Gorje ni niti ene same trafike in niti enega moškega frizerja. Cigarete se dobijo v gostilni ali v trgovini, da o časopisih ne govorimo, predolge lase pa strižejo le na Bledu.
Ljubljanski Tobak, pozor! Kšeft je kšeft in v Gorjah ga bo očitno dovolj, saj je krajevna skupnost velika. Tudi moškemu frizerju se bo najbrž dobro godilo, saj je sezona dolgih griv za nami, še sam Bled pa tudi nima tega kadra v izobilju. Da pa bi odškrtnili za vse te probleme samoprispevek, ki ga plačujete, se mi pa ne zdi ravno najbolj pametno: še za tiste hude, kanalizacijske, vodovodne in asfaltne težave ga bo najbrž zmanjkalo.
KLASIČNI MESAR
Kranj — H. 5. je upravičeno ogorčena nad tipičnim, razširjenim in splošno znanim goljufanjem klasičnega mesarja. Ze drugič se ji je zgodilo, da ji je poleg kile in pol mlade govedine hotel dodati dvajset dekagramov čistega loja, nakar mu je povedala svoje in ob njegovih nesramnih opazkah odšla. Bralka navaja tudi čas in kraj ter mesarja, ki se mu pač zdi že čisto samoumevno, da prodaja kakor in kar se mu pač zdi.
Lahko in morali bi prijaviti primer kranjski inšpekciji, ki bi mu že stopila na prste. Prav občani smo tisti, ki se moramo tem špekulacijam upreti. Drugič pa pri tem mesarju vzemite, kar vam pač na hitro stehta in zavije, plačajte, shranite račun, me pokličite in odkorakala bova k prvemu inšpektorju . . .
RAZPIS NAJ BO ČIMMANJSI Radovljca — Ker se tudi meni že izteka vodilni, Ježevski mandat in ker se prav tresem, da v službi tej fletni ne izgubim primat, mi je še kako prišel prav direktorski oglas, ki ga je radovljiško podjetje poslalo v ta naš Glas. Zgledujem se po njem in v imenu razpisne komisije in v skladu z našimi petnajst let starimi akti razpisujem delovno mesto individualnega poslovnega organa v TOZDU Jež. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje, specialne pogoje: da so državljani SFRJ, da imajo ustrezne moralnopo-litične vrline, da so novinarji z daljšim delovnim stažem in z najmanj dvajsetletno prakso na vodilnem mestu zbadljivih rubrik ali da znajo držati v rokah pero, poznajo abecedo in urejujejo rubriko Jež štiri leta. V spodnji levi kot pripisujem, da naj bo oglas čimmanjši, ker gre zgolj za formalnost.
Pošljite ponudbe, saj jih bom z yzadovolJ8tvom prebiral...
9999^