I shaja vaak dan rasea na
4aQ ta^viufttT,
InkuckI <Uily axcapt Buadajra | M4 Holitiajra.
VETA
GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JEDNOTE
(Trcdatikl tn upravnUkl •Hrt i '.'«." 7 8. Lawad»ki a v.
Offlc« of pubUcation:
JMI.17 8«. Uwml«l,> avo. Tolophoiir s Iaw»ililo (AU.
LETO—YEAR XI.	iTckii!. »n—i..
aMttar Jaouanr KI, 1110, mt U« poat-offic« aodar tka Aat »f Canirr««« ot Marali S. 187».
CHICAGO, ILL., četrtek, 31. oktobre (Oct. 31) 1918.
Stibacriptioa $300 Yoarly
STEV.—NUMBER 256.
PuM,.l.ed and d..tr,buted
P«r»it (No. 14S) »MtUrt—d by t^« Aat of Oclobor e. 1017, m filo ■» iha P0.1 Offic. of Chicag«, IM.no,. By ordar of lha Pr..id.M, A. S. B«*rloa«wi, PoatMaktar Gaaocal.
Konvencija strokovno organiziranih delavcev.
BOJ MED NAPREDNIM*IN NA ZADNJAdKIMI ELEMENTI
AccaaUau for Milka« al »pačiti rata of poatafo
Zmaga je na strani naprednih elementov.
Cincinnati, O. — Na konvenciji si rokovtio organiziranega delavstva v "Ohio State Federation of Laber" je prifilo do odločilnega hoja med konzervativnimi in radikalnimi elementi V federaciji, katerem ho propadli konservativni elementi stare šole.
"V prihodnji induatrijalni pre izkušnji hočemo s sabo policaje. Sile v Cincinatiju in drugje noče jo policijake unije. Ml hočemo po licaje z nami. da nam dovolijo razpostaviti stavkovne straže."
Tako je govoril na konvfticiji Mhk S. Hayes iz ^levelanda, poznan kot socialist, ki se strinja z vojnimi cilji predsednika Wilso-11 a. Konzervativni elementi so seveda nasprotovali Ha.Vesu z vsemi močmi. Najbolj so nasprotovali rezoluciji za rekonstrukcijo 4 po vojni, ki ni všeč privilegiranim interesom. Olavne točke v rezoluciji ao: . Železnice, brzojav in telefon 0-stanejo po vojni pod vladno kontrolo. Lastniki dobe odškodnino po fizični vrednosti.
Trgovska mornarica -ostane splošna ljudska last. Vlada pokupi pomole in doke po prilični vrednosti.	% • '
Vlada prevzame oljne vrelce, '•cvi za pretakanje olja. plin in mineralne produkte. '
Prekličejo ae pravice zs izrab Ijenje vodne sile. Teate grade brezposelni delavci., Pogor/lovanje izsekanih gozdov, ("'e bodo delavci pri osemurnem delgvniku brez dela, se telovnik r. n iz a na sedem ali šest ur
Obdavčenje zemljiščnih poaeat-nikoV, ki drže od trga zemljišča radi špekulacije.
Kultiviranje suhih in močvirna-t ih. zemljišč. *
Stalna mezda, ki'mora soglašati h povprečnimi življenskimi t roški, ki jih ima družina.
Maksimalni profit 6 odatotkov od inveatiranega kapitala.
Zavarovanje proti ataroati, boleznim ih nesrečam. Brezplačna bolniški pomoč. Naraščajoč dohodninski davek. Oaebe, ki imajo nad #20,000 letnih dohodkov, plačajo od dohodka nad to vsoto »0 »dstotkov dohodninskega davka.
Itezolucija je bila aprejeta in bo predložena prihodnji konvenciji "Ameriške delarake federacije".
Konferenca soci-ainodemokra-tične lige.
SPREJETE SO BILE VAŽNE REZOLUCIJE
Med delegati so bili snani sociali stični pisatelji ia teoretiki
New York, N. Y. — Tukaj se je vršila konferenca 44Ameriške so cialno-demokratične lige", na ka teri so bili zastopani tudi jugoslovanski socialisti.
V sobote in^edeljo se jc konferenca največ bavila z rekonštruk cijd po vojni.
Konferenca podpira predlog Oeorge W. Wickershama, da se črta dolg zaveznikom, ki ao ga napravili v času vojne, toda a pogojem, da se črta tudi dolg Rusije. Sprejeta je bila industrijalna in vojna taktika "Ameriške delav ske federacije", da ae ne pogajajo z zastopniki sovražnika, izjema velja le tedaj, če so v revolti proti svojin\ vladam.
Nemške večinske socialiste je kritiziral Frank Bohn, ustanovitelj. * Prijateljev nemške demokracije". Mr. Bohn ae je pred kratkem vrnil iz Evrope, kjer je Študiral ondotne razmere. Dejal je, da še ni dokazov, da so večinski socialisti spremenili svojo taktiko.
Henry L. Slobodin je apeliral, da se podpira prava demokracija v Rusiji in je svaril, naj se ne dovoli Nemčiji, da bi imela slobodno roko v Rusiji.
Konferenca je sprejela rezolu-jo, v kateri častita Kari Lieb-kneehtu radi protikajzerjevske demonstracije, in obljubu* po moč vsem repubH*ea*khav*plča-eijsm v centralnih cesarRtvih.
Liga priporoča bolj mednarodno sodelovanje pri nadzorovanju mednarodne trgovine kot svobod-no trgovino.
Odborniki lige so: Predaedatelj John Spargo, tajnik William Kng-lish NValling, blagajnik John G. Aielps Stokes. V narodni odbor so izvoljeni Frederick Almy, William F. Cochrane, Charlotte Perkina Oilman, Frank Bohn in profesor William P. Montagne.
POLJSKA INDUSTRIJA JE HUDO fRPELA.
for a.
1 ' l ■
aaction 1103. Aat of Oct. S, 1017, •uthoriaod oa Juna 14, ISIS.
Provizofični
MEZDNO VPRAŠANJE OLAV NI VZROK ZA STAVKO.
Waahington, D. 0. — Ofieijel-no kanadako poročilo pravi, da je v letu J916 nastalo f>0 atavk (66 odatotkov) radi mezdnega heapo-rasnms. V 47 atsvkah ao delavci zahtevali povišanje mezde, v treh ho pa hoteli preprečiti znižuje mcr.de. V eedmih atsvkah ao delavci zvezali povišanje mezde z drugimi zahtevami. V treh atavkah ao • IH za | različni.
Štirideaet odstotkov .od vaeh Ktrajkov je končalo z zmago za delavne, dvajaet odatotkov p4 z zmago za delodajalce. 29 odatotkov stavk je končalo a kompromisom, 11 odstotkov je pa bilo ne-
«Mlloč*nlh.
Washington, D. 0. — Na Polj-akem je poleg tekatilne industrije glavna industrija rudaraka, ki je ailno trpela vsled vojne. Članek v berlinakem časniku, ki gs je predložil trgovski stsšej Krwin W. Thompson v Kopenhsgenu ns Dsnskem. prsvi, ds je nemška vojaška vlada obratovala rudnike, ki jih je Ruaija pričela odpirati pred letom 1914. Železarska industrija sc je skrČils,Vl»vli obr4' tujejo neredjio. V tovsrnsh, v katerih izdelujejo cement, zink in druge kovine, delajo le deloms. V nekaterih ateklarnah zdaj delajo. V Varšavi je hudo omejena tudi aladkoma industrijs.
NESREČE V ZRAKU.
za
Armade centralnih zaveznikov morajo zapustiti osvojeni teritorij.
I I I l»> II
Avstrija in Turči|a flfceta separaten mir.
ZAVEZNIKI UJELI 26,000 AV-STRMCEV.
Prodrli to 10 milj vshodno od Piavs.
Washington, D. 0. — Vojaški
svetovalci v najvišjem vojnem svetu, zborujočem v Versaillosu
na Francoskem so sestavili nedelo- prepusti zaveznikom.
m KHiiicvaiin. f IICII	""
layi zahtevali priznanje unije, enajat stsvk ao pa bili vzroki
NOVE LADJE
Wsshington, D. 0. — V tednu, ki je končal a 25. oktobrom, je bilo' dodeljenih ameriški trgovski "•omarici osemnajst novih ladij, ki nosijo akupaj 9*.900 ton tovora. Med temi ladjami je parnik Virtorieaa", ki odrine 11,900 ton vode. In pemfk Tepe Msy. ki no-si 10,100
Fort Worth, Tex. — Letalska vajenca lfoward D. Bumett in ffotrell W. Willlsms ata irčila skupaj z letaloma in padla na tla. Obležala ata mrtva.
San Disfo, Oal. — Lsjtaant James Kinnear je obležal mrtev na tleh, ko je na roekwellakem le-takikem poljo padel z letalom na tla.
Moant Clemens, Mieh — Ujt-nanta Oliver P. Jeckeon in An-dretv Hivley ate bila ubita, ko je njiju letalo padlo iz vlaočine I,-(StO čevljev na tla.
BOOAT PLEN V SALUNU
čene in provirtbrične pogoje j* premirje. Te pogoje so hrzojavili predsedniku Wilsonu, da jih potrdi. Na kratko povedani so pogoji sledeči:
1.	Umaknitev nemških det s o-svojenega teritorija v določenem času, ki ga določijo zavezniški poveljniki.
2.	Izročitev vse opreme in muni olje.
3.	Umaknitev ipmikih sil za reko Reno.
4.	Demobilisacija nemških armad, izvzemši det, Id so potrebne sa policijsko službo.
5.	Izročitev obmejnih trtnjav, všteti ik trdnjavi Mets in Strass-burg.
6.	Izpustitev vseh zavezniških ujetnikov, nemški ujetniki ostanejo v ujetništvu, dokler ni rev-r;tavrirano opustošeno osemlje.
7.	Izročitev določenega levila nemških potapljač.
Po poročil ih. ki so došla sem iu prihajajo, is dobrih virov, ao se
zkvezttfM zedliiltl. da napravijo
r.iir z Nemčijo na podlagi liyK, hi jih jc izdelal predsednik NVItaflrti
Maršal Focli in drugi vojaški svetovalci in poveljniki so m izrekli za premirje s centralnimi silami kot nekaj praktičnega, če ao pri lem premirju zavarovani interesi zaveznikov.
* /
Vojaški svetovalci zaveznikov formulirajo pogoje za predlagano premirje in nekateri pogoji s> bili že sporočeni predsedniku NN ilso-nu, da jih odobri.
Razume se, da ti pogoji ue mo-j rejo biti drugačni, kot da Ne uči-ja da z vojaškega vidika Jake garancije, ki jamčijo, da ne izrabi premirja v svojo korist. f'e Nemčija sprejme te pogoje, tedaj preneha bojevanje na frAnti. Avstrija in Turčija že iščeta aeparaten mir zaveznild. Položaj jc tak. da napravi ja v t M, da konci* vojne nI več daleč.
Nekateri tukajšnji častniki menijo, da bo treba še nadaljuih bojev, da Nemčija sprejme zavezni ške pogoje. Njena utilitaristična rila mora biti Še bolj oslabljena in notranji položaj bolj' nevaren za nemške mogotce, da sc podajo. Zgodi nc lahko tudi narAbe iu nemški vladarji sprejmejo zavezniške pogoje, spozna vši, da ao izginili zanje vsi upi za uspešno na-d al je vanje vojne.
Najvišji vojni avet, zborujoč *» Veraallleau, razpravlja nt' o na-daljnih pogojih. Poavetovanj »e udeležen je tudi polkovnik lleuse, ki je predložil zavezniškim mini-atrakim predaednlkom, tvorečim najvišji vojni avet, predsednikove nazore o pogojih, ki ao hili še predloženi in katere šele avaftuje
jo
jaške Mile za reko Reno, da puhti teritorij med reko Reuo in zavezniki nezavarovan ali ga pa
Neki drugi člen v provizoričuih 'pogojih aa premirje pravi, ds mora Nemčija izročiti vao lahko iu težko opremo in munlcijo, ko se prične umikati z osvojenega o-Vemlja.	4
i f'e Člcti zahteva, da morajo nemške armade^mUlati tudi malo prošje, še ni jiu«no pO sem doalili voMteh. Zavezniški poveljniki bodo najbrž aahtevali, da se sovražniku vzamejo vh« sredstva, s katerimi* bi luhko obnovil sovražnosti.
i Nadaljni člen določa« da Nem-čij« izroči Vse obmejne trdnjave, všteti sta tudi trdnjavi Mets in .Stransburg, ki jih takoj sesedejo zavemiake č^te. *
NenkMja ima demobilbdreti svoje armade, obdrži pa lahko le toliko mož, kot jih je neobhodno potrebnih za vzdrževanje reda in opravljanje policijske* službe v PkmiMjl.
Nemčija mora takoj izpustiti
drobno opisuje, kako sta driavni zbor in svetni svst (Rundesrath) odvsela kajserju vso oblast. Nota je priloga sadnje nemške prošnje sa premirje. NemAka vlada ponovno zagotavlja ameriško vlado, da nemški oesar nima več nobene moči napovedati vojno ali sklepati mir. To oblast ima sdaj le driavni zbor v sporazumu i svetnim svs toni. •
Nova aota ni naslovljsna na predsednika, temveč direktno na ameriško vlado. S tem cn*nda pri snava nsVnška vlada, da je potekel čas osebnega pogajanja.
polki v bitki Ob Plavi, čete doma iz države
Kodanj, 30. okt. ■ lz Berlina javljajo, da je kajzer izjavil po končani konferenci z voditelji nemških zveznih držav, du je njegovo stališče brezupno. I/, tega je iioditi, da aeViljem odpove presto lu še te dni. Potniki, k) prihajajo iz Berlina, pripovedujejo, dn morda bo naznanjena kajzerjeva ah-dikcija še danes ali jutri, (leneral (Iroener je nadomestil generala Ludeudorfa, kateri je reaignlrsl zadnji teden.
London, 80. okt. — It švioarsklh virov je prišla vest, da h js grof Andnasy, avstro-ogrtki tuaaajl zavezniške ujuIjUKv, nmfti mt***, ebnOl direktno na Uaii.
roj'1 • ujetniki Nc vrnejo .......»v. jo v sadovi premirja.
ko izginejo sledovi nernškrga o-pustošenja na osvojenem teritoriju. Ta Člen priporoča, da za vozni
f'lcti. ki m» peča z uma k nit vi jo centralnih armad z osvojena* o- w ^ zemlja, določa, da ae centralne ar , h kow u
madc umaknejo iz lielgijr, Fran-	. . .
"r Hrliijr, Črno***, HumunJf.	»«♦•'♦•	■
„ ki fa- nI rlolo/rn N>m4kl „fi. .Wiil p<;«.>. » pm.Jrj.. .k. "iHI nr.vijo, .............. ^ -l-ljn. A..«lk rM.IJ.j.
H ^ »n.ik. ti........> \]"f*r*V J"" ...........
__acev, predel
_ .__„	knejo lz Frsncijc in Belgije. t<Hla
' JT ^ rSJSTE mariLl Folh In drugi zgveznlškl v.toiilo net bendUov n, ^|J||(||} vMo< ^^ Jf (|rl
Ohioago Katza je vat o ji lo pet zapovedalo petim goatom. naj
dvignejo roke kriško. Is regktrs za gotovino ao pobrali 060. gortomj a« pa vreli *W0 Vca plen je
VREME
lega čaaa. da ae umaknejo ncmAkr liane« hladnejše t IHimrkni
veroza pa«bi i vetrovi. *Holnčni vsked ob H 20 s.
__Vojaški svetovalci priporošsij..	■■
o Nemčija umakne vse avaje vo- a»/lučiil SSM ob i At p.
nA<vn:: Kajzer |e izgubil Američani v bolu ^"S^J1 vso oblast. na ilaliianski
ODPOVED MORDA PRIDE V (ronti. PAR DNEH	_
Nemška vlada js poslala novo noto v Washington
Waahington, 80. okt. — Državni department je danes prejel no
vo noto nemške vlade. Nota vsebu- London, :N>. nkt. — 'Telegraph1 je prošnjo sa hitro premirjs ln po- je prejel poročilo Is Milaua d« ao
--—^—' ameriški .......
Amerihkr Ohio.
Ofenziva ne nadaljuje x vejikim uajiehnm. Italijani sc bližajo Vit-toriu, kjerje glavno oporišče av-stro-nemške arpisde na lleneš, kem. Dva strategičuu gorska vrha IMuar in Perlo sta v rokah zavez-dihov,
Itim, ;|0. nkt. — Vojni atan |ni-roea »lancN, da jc število vjetul Imv unrsslu na 'iti,(HM) mož iu lftt lopov je vpleujenih. Avstrijci ho razstrelili mostove ua rjčlol Mou-tlenno, preduo so so umaknili.
Več kol sto' vasi so Italijani iu njihovi Mvmtnikl reokupirall ml sadnje srede, ko Je pričela ofen-siva. Italijanske, angleške in francoake Čete prodirajo na 40 milj dolgi fronti ua vzhodni strani Pi-ave; zavezniška kavslerlja In lahka srtllerijs jc že na oni »tranl rečice Monticane iu kakor izgleda, je avstrijska fronte prebita. Zavezniki so prodrli osem do de-*et milj daljave na vzhodni strani Piave.
Avatro-uomške čete se umikajo proti reki Llvepel. Vasaola, Oolfe-sco, Husegana in Alauo jc so^iel \ rokah Italijanov. Ko ao Angle-Al okupirali strelske jarke na goi -i-kih siemouih nasproti Aaiaga, so jih naill p rs/-ne j Avstrijci niao Čakali na boj.
Kakor pravijo vjetl čaatnlkl, Jr 11 avstro-nemških divizij (t«H),. 000 mož) na italijanski fronti t ve-kinoma ao Nemci In .Madžari. V jetniki se čudijo, ko so prvič slišali ml Halijanov In nJihovUi zaveznikov, da sta Nemčija lu Av* nI rinj proaill za premirje In da je Bolgarija kapitulirala. Avstro-nemški poveljniki jim niso ničesar povedali iu zadnjih par led nov so jim celo ustavili pošlo r. doma, tako da prav nič ne vedo, kaj sc godi v Avstriji. Temu manevru nemških poveljnikov jc pripiaati dejstvo, da so avstro-nemški vojaki tako ljuto odbijali prve napade v okolišu gore Orap-pa.
Oeucral Oiaz, vrhovni poveljnik Italijanske armade, je Izjatll, <la no italijanske in zavezniške čete okupirale ves vzhodni breg IMave od vrhov Valdiobladeua do železnice Treviao-Oderlzo, (hI Do. berza do morja so Avstro-Neunl še v svojih storili pozicijah ob Plavi, toda umikaiije njihoviit eet ua aeveru jih mora pihdlill, da «e umaknejo ludi od tam, ker drugače bodo zajeti,
Pranoosi nadaljujejo ofsnsivo ss. vsrno od Aisns,
Pariz, M. okt. <• - Vojni ala«i javlja, da čete |ietc francoake ar» made nadaljujejo napade na 12 kilometrov dolgi črti od llerpu (zapsduo od Rethela) <lo Si. Qucnttnde<Petlta acveruo od Alane, Francozi ao okupirali zadnje imenovano mc«ao in vrgli Nrmre nazaj tri kilometre v včerajšnji bitki,
#	m	i i	.
Pregled operacij v Belgiji.
Jyondon, ;K). okt. Vojni ntau poroča o lokalnih bojih aevenoi vriimlno od LeTateaoa, Drugs^e ni lik* |Miaebnegs
Pariz, 80 okt - :WM**i Nemcev iu 09 lopo« je prišlo v roke aa* vernikom o<l 14. do 27 oktobra v "	Belgiji. Med topovi je 110 koaov
Pogoji ss kajterja, Karla In salta v,||kega kalibra In 4M je obrežnih aa so prlprsvljenl.	Vrkuttga je bilo' r p len je-
l.onlrr 'IO. okt Zavezniški tl||, p^g) strojnih pušk /aatopnlki, ki zborujejo v Vcraall j Nemška ofenziva v Flsndrijl leen, so se sedkUII glede pogojev ss ieadajc poletje J* atala Nemce premirje in mir. ki jih ImmIo stavi. )<m),000 mož Po najboljšem raču li »enitalnim držSVSai. Pogoji W-mt je 14,000 ubilih, flO^CO rt do objsvljeni v*ak Čaa. In aleer Ih. j njenih iu MHIO vjetih Ncm« i •• d« objavljeni pogoji ra premirje navorill v flaiidrijo toliko munl. (Dalje aa 8. str. 1. kol.)	(Dal> aa 8. str.. 1. kti)
,ski poveljniki v|H)rabQo nemške Vojne ujetnike za vpoatuvljaluo delo ua osvojenem ozemlju.
Sodijo, da hodd zavezniki zahtevali, da Nemčija uoai t roške za poprAvilu v opustošenem teritoriju po nemških armadah, toda določnega ni nič povedanega o tem in zato menijo nekateri, da se to vprašanje prepusti mirovni konferenci.
('len, ki hi' peča z nemško mornarico, najbrž še ni popolnoma izdelan in mogoče 'še razpravlja o njeni najvišji vojni svet. 1 z nameravanih pogojev za premirje, ki no doMpdi v NVashiugton, jc toliko poaneti, da mora Nemčija izročiti |>otapljače, ki operirajo v Sredozemskem morju, in poteg ul vaakc vratc potapljač še po eno potapljaču.
O VeHki Britaniji govore, da /ahteva, da Nemčija praktično Izroči vae brodovje, ki je ud ločeno ya visoko morje. O tej točki seda^ razpravljajo v višjem vojnem svetu. Kakšno atališec zavzema predsednik o tem .vprašanju, pa ni znano,
Slišijo nc tudi giaaovi, da zavezniki zahtevajo izročitev Kle-lovega kanala kot garancijo, da Nemčija ne prične znova s aovraž-< n ost mi.	/
Pogoji, ki so došli v NViiHl.n.tf ton, niao definitivni in ao le pro-vizoričnl, o katerih je treba, da »udi predsednlkš NVilaon izreče mnenje,
Predsednik NVikon je Idi za d njih 4« ur v nepretrgani zvezi s polkovnikom llouaetom a pomoč-ja podmorskega kabla. V podu čenih krogtfi imkIIJo, da ae'razpršil o pogojih za peemorje Ijližajo
Pariz, :W). okt. Orof Andrsa sy je včeraj poslal novo noto ameriški vladi, ln sicer direktno ua dr. žavuega tajnika Lanainga h res po-sredovspjs švicarskega poslani-Ava. Nota sc glasi;
"Takoj, ko sem vzel zunanje ministrstvo v avoje roke iu poslal uradni odgovor na Vašo noto t dne IH. t m., iz kpterega lahko spoznate, da smo sprejeli vsi- mirovne točke iu principe predsednika NVihona, iu da se popolnoma strinjamo s predsednikom NVilao-uom x osiro«t nn preprečen je vsake uadaljnr vojne in glede na u-stanovltev Lige drŽav, smo izvršili svojo bodočo organizacijo in vlado po svojih lastnih željah in brez vsakih ovir, t
Odkar je ccsar-kralj Kari zasedel prestol, Jc bila njegova Želja končati vojno. Danes jc pa vla dar ju vseh svat to-ogniklh narodov največ ležeče na tem, da dobimo hiter mir, kajti on ve, da bodoča naloga In cilji narodov zavlae največ od tega, da ae čimprej knuč« trpljenje vojne.
Iz teh rsslogov ac obračam tiara vnoat na Vas, gospod državni tajnik, ln Vas prosim, IhmIHc tsko dobri In atorltc s predsednikom Združenih držav vred vse potreb ne korake, da si« v Interesu človc čanstvs In v Interesu vseli tistih, ki žive v Afatro-Ogrskl, ♦akoj do seže premirje na vaeli frontah, iu da takoj potem sledi pogajanje za mir,"
Z Dunaja poročajo, da Je bil tekst gornje note obenem poalan tudi franeoaki, aiigl««škl, japonski in Italijanaki vladi s prošnjo, "da naj podpirajo predlog Avstrije n premirje " Orof Apdra»sy je s tem prelomil diplom a flčna pravil«, ker Je poalal noto naravnost sov rs Ž-uim državam brez neutralnegs |m» aredovanja. V Parizu amatrajo, ds; ata revolueljs ln Iskota v A vat m Ograkl prialllll avstrijsko vlado na ta obupni korak.
01.
III
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JBONOTE
Izhaja dnevno raten nedelj in praznikov.

LAOTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Cene oglasov po dogovoru. RokopUi — ne vračajo.
Naročnina i Zedinjene driave (izven Chicago) in Caaada $Saa lato, •1.50 ta pol leto In 76e za tri meeere; Chicago in inozemstvo $4.50 na lato, hm aa pol loto, IU« za tri meaece.
Nealee ae vee, ker ime »lik e lUtoai
"PROSVETA"
2057 Se. Lewadalo Aveane, Ckkaco, IlUeoi..
=ss
'THE ENLIGHTENMENT"
Organ ef tke Sfoeeaie Netioeel Beaeflt Secietr
Iaauod deily escept 8unday and IIoliday«.
Otraed by tke Sleeenk Netieeel Benefit 5ocUty.
% Advertialng ratee on agraemant.

Hubw riptioni United States (ezcept Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and forelgn countrla«, »4.fi0 par yoar.
AddreMi
"PROSVETA"
2057 Se. Lewndele Avenue, Cbicefo, llllneU.
Telefen Uweiele 4635.
±:
modernejšo opremo, da ob ugodni priliki udarijo in	itS!^
gospodarijo.
In ko je izbruhnila vojna, je kajzer farbal nemško ljudstvo in ves svet, "da je ententa s svojimi mahinacijami povzročila vojno in jo nadaljuje z zločinsko norostjo, dasi ve, da je zanjo zgubljena". To kajzerjevo "modrost" so ponavljali militaristi in junkerji in sekundiralo jim je nemško časopisje, da nemško ljudstvo in ljudstva v črnožolti monarhiji niso izvedela pravih vzrokov, ki so povzročili svetovno vojno.,	^
Vd nemški kancejarji od Vap Bethmann Hollwega do princa Makaimiljana niso bili drugega kot trobila nemške militaristične kaste in junkerjev. 'Se poleti se je pokazalo pri razpravah o .volilni pravici za pruski državni zbor, da junkerji ne popuste nič od svojih pred pravic, večina pa ni imela poguma, da nastopi proti njim in z železno voljo zahteva odpravo vseh predpravic privilegiranih slojev.
Danes je seveda situacija drugačna. Centralne evropske sile so tepene in Če danes gospodje na Dunaju in v Berlinu ne nastopajo tako oholo proti demokratičnim zahtevam ljudstev, se je to zgodilo, ker so ti gospodj^ pričeli spoznavati resnico, da so njih armade tepene na bojiščih. Edino to spoznanje je'zlomilo oholost teh gospodov, ki so bili navajani le Ukazovati, ne pa poslušati ljudskega glasu.	Z.
■»I I ,1	-;- ■
Delam v eklepenj«* e. pr. (Oct. 30-U) polee velepe imen« lo neeUve penMsI, de vem je e tem dnevom potekle nareli ia*ne, d* M vem se mtevi lUt.
Eniee. Ponovilo jo pravo-
«5
RAVNAJTE PRAVILNO S KURIVOM.
Kurivna uprava je apeliral^ na ameriško ljudstvo, da hrani s kurivom na ta način, da pravilno pali premog v štedilnikih, navadnih pečeh in pečeh za centralno kurjavo.
Ta apel je na mestu. V jvsaki še tako majhni naselbini napravlja z dimom prepojeno ozračje zelo neprijetne občutke. Kadar ni po zimi nebo jasno, je zrak moker in težak, tedaj tišči dim k tlom in se ne dviga v zrak. Če ljudje ne pazijo pri kurjenju peči, prihajajo iz dimnikov velik«, črne plasti dima, ki okužujejo zrak in legajo po hišah, drevju in ulicah, da vse nalahko začrni. Ali dim, ki vhaja skozi dimnik kot nesfežgano kurivo, je tudi velika potrata.
Kurivna uprava je uvedla dneve, ob katerih ne smejo biti ob večerih razsvetljene ulice, da prihrani na kurivu. Zadnjo zimo smo imeli tudi dneve, ob katerih niso greli tovarn in javnih lokalov, ker je bilo pomanjkanje kuriva. Te odredbe same ne morejo odpraviti pomanjkanja premoga, če ljudje ne varčujejo s premogom in ga palijo kar tjevendan v štedilnikih in pečeh. Strokovnjaki so dognali, da nepravilna kurjava porabi mnogo premoga po nepotrebnem, da je taka kurjava potratna. Povedali so celo z matematično natančnostjo koliko toplotnih enot zbeži z nesežganim dimom v zrak radi nepravilne kurjave. «
Taka potrata s premogom povzroča gmotno izgubo ljudem in zato je priporočljivo, da vsakdo pravilno kuri štedilnike in peči in ne meče kuriva proč, ki ima posebno v sedanjih časih precej visoko ceno.
CENTRALNI ZAVEZNIKI SO TEPENI,
Vojne se ni konec, kljub temu je danes znano vsemu svetu, da so centralni zavezniki tepeni. Mogoče bo vzelo še nekaj tednov, mogoče par mescev, da bo poraz centralnih zaveznikov še bolj očividen. Odkar se je Bolgarija podala, je bilo jasno, da dolgo ne vzdrže Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija in da morajo prejalislej prositi za premirje in mir.
Avstro-ogrski odgovor na Wilsonovo noto, datiran z dne 28. oktobra, je jasen dokaz, da se gospodje na Dunaju kapitulirali. Dan kasneje je došla vest iz Londona, ki jo je poslal poročevalec Exchange Telegraph kompanije, (la je Turčija vprašala za mir. S tem je zapečatena tudi usoda kajzerja, nemških militaristov in junkerjev, ki so hoteli zagospodovati vsemu svetu.
Kako se je spremenila situacija v štirih letih, pravzaprav v poldrugem letu, odkar so Združene države posegle v vojno. Se pred zadnjim navalom na Pariz so gospodje v Berlinu smatrali sebe za gospodarje situacije. Bili so ošabni in govorili so o tem, kako bodo diktirali mir.
S prihodom ameriške armade na bojišče se je zasukala bojna sreča, Pri Chateau Thierryju je pričel začetek konca ohole nemške militaristične kaste. Po došlih poročilih z bojišča so ameriške vojake vozili skozi šest in tri-
Hibbing, Minn. — Že precej dolgo nisem ničesar napisal in ko xem nocoj iskal pero, aeiu opazil, da je popolnoma zarjavelo. 6el ►nem k prijatelju aoacdu iti ga prosil za pero na poaodo, toda njegovo je bilo Še slabše. Tudi z zarjavelim ,peresom *sc lahko piše nove besede, kajti pisava ni od«1 visna od peresa.'
Rilo jo zadnjo pomlad. Dnevi ho bili hladni, nebo oblačno in solčna gorkota takrat Ae ni bila dovolj močna, da otaja in razgro-je* mrzlo ininnesotsko grudo/ Sicer pa ao ga zakrivali oblaki, ali pa ae je morda solnee aramqyalo prikazati svoje pomladanske žarke človeškemu rodu, ker je vedelo, da bodo izrabili njegovo gorkoto za nadaljne, silne boje, kjer bodo padali ti*oči in ljubo solnee bo moralo greli njihovi trupla. ,
S prijateljem sva pripravljala vrt. Vzela svu si primeren kos zemljišča, ki sva ga zegradiia s koli. da vbraniva vsem neptfklF-' canim v njegovo notranjščino. Miširi/ in drugim škodljivim rin neškodljivim mrčesim tudi a 'ftn-ei" na ^»branite dohoda v vrtove. To tudi ni bil najin namen, pač pa ga zavarovati pred čet Ve-množnlmi, roga t Im i Živalmi, ki lahko naredd več škode z enim pOKctom,,kakor mrčesi skozi vse lelo. To nevarnost *va videla pred seboj, pred katero sva hotela obvarovati Vrt, ki noj bi bil v korist nam in skupni deželi v pridelovanju živil. Kajti, čim več živil pridela Ameriku, tim ložje iu hitrejše bo dokončula velikansko nalogo, poraziti avtokraci-jo. Nisva sc'nadejala nevarnosti požara, ki lahko uniči vse uajifio delo. ln ogenj je sredstvo, s katerim se lahko uniči delo desetletij}', ne pa samo enega lela.
Ker tu vsled hladnega podnebja ne uspeva mnogo poljskih sadežev, sva usadila krompir* ki v teh krajih izmed vsega drugega rastlinstva Sc najboljše obrodi. Vsejala sva tudi nekoliko rož, da Id imela domač pridelek in ne bi Idlo treba steguti vratov čez o-grajc tujih vrtov. Krompir je lepo uspeval, ravno tako cvetlice. To pa jc rodilo pri cvetkah tujih vrtov nevošljivost. Prisegale ao maščevanje in ga tudi izvršile. Potrgale so. krompirjevo cvetje, ko je bilo v najlepši dobi raatl. To je škodilo najinemu nasadu, kakor zastrupljanje krvi v čtata-škem telesu. Tako jc dejal moj prijatelj, ki jc vedra glava, od kar ao suhači gospodarji miune-*otskc driave. Moj prijatelj mi Je pojasnil, da se rasi lin je ravno ta
deset ur v tovornih avtomobilih na ugrožano točko, ki so se pogumno vrgli na naskakajoče nemške kolone kljub'ko u,,ko r"nl« ktkor *l«veka. A-^klanskemu ognju i. rtemlkih topov in jih m« na,aj.lV **g Ameriška armada, iz katere so se nemški generali nor- trgal stebelca, ho izpostavljena čevali pred enim letom, je polomila silni nemški milita- vplivam raznih, ugonobijivih mr. riatični stroj. Od tega dne je nemška armada fttla poraz	P™«^ravrMtUnaki
c. porazom, pričela ae je umikati, puščajoč za sabo mrtve-ce, pohabljence, ujetnike in silne množine vojnega mate-
modrosti,, odkar je pitje opojnih pijač prepovedano v naši državi
Jfazkladal mi je na dolgo in ji-roko tudi druge pačile, ki uniču }ejo ne samo posameznike, ne *a mo rastlinje, nego narode, ves človeški rod. V naravi ao metulji, ki zulegajo škodljivi mrčes na rastlinstvo, da ga razjeda in jpnl čuje. V naravi so miljurde bacilov, ki jih vdihavajo ljudje, zalo da jim potem razjedajo plača in druge organe. Vsa atmosfera je polna strupenih vplivov, ki ae bore z zdravimi ljudmi, z zdravimi Wejarmi,.t z z^avim rastlinjem. Tudi med ameriški Slovenci ao raastrešeni številni bacili, ki hočejo škodovati in unički zdravo telo slovenskega naroda. Napri mer, krfska deklaracija je tak bacil, ki se je zajedal vlelo našega naroda in ga poskušal ugonobiti za vae, kar je lepega in zdravega na avetu. Cesarji in kralj icr drugi troti SO gosenice, kl razjedajo Človeški rod in ga slabe, da ai ne more opomoči k hitremu razvoju lepše, svitlejfie bodočnosti. Mnogo ljudi trpi na "ceaar-.ikih".bacilih. Ti bacili delajo iz njih,...ponižne -sužnje, navadne hlapce, ki ao pripravljeni ubogati vsa povelja luazlljenih glav, bo-tiisi s krono ali brez krone. Via darje hočejo imeti, ker brez teh se jim adl.evet pust in prazen. In če ai ne morejo pomagati drugače, tedaj imajo na atenah slike "svojih" vladarjev. Kjerkoli vi-dite, ali ste videli take slikt* tam *o ljudje okuženi z duhom hlap čevurvn- do vladarjev po milost božji,
Tako nekako mi je predaval prijatelj, ko sva gledal najin vrt, kako gu jc objemal plamen poža ra vi uujčpval vae, kar je dosegel. Človeških življenj V tem/kraju zadnji požar ni zahteval, toda u-ničli > stvari, ki ae ne dajo u-makniti. Koli, ki ava jih zabila za ograjo, ao danes pepel. Hegla sva
v roko }n prijateli je pri slovesu še dejal, da je t5žko kljubo-vati. takim požvom, toda poždre, ki divjajo med človeštvom, bo la hko ustaviti, kadar bo ljudatvo u-ničilo zalegalce bacilov, ki razjedajo človeštvo
Milijoni ljudi, ki si danes sto-je nasproti na bojnih poljanah, bodo živeli v prijateljstvu drug z drugimi, ijadar se otresejo haci. lov. kadar bodo uničili sistem, ki jih ti^a v barbantke boje. Zemlja vsebuje dovolj sredstev za živ(je nje vseh ljudi ln za vse ima prostora. V svoji notranjosti ima še neizmerne zaklade bogaatev. Po. Ija za pridelovanje »v« ao dovolj velika aa preživeti še mnogo ini lijonov ljudi več. kakor jih je se-daj na avetu. I^judatvu nI treba drugega, kakor osvojiti avet, ki mu po vaeh zakonih narave pripada.-In to kar ljudatvo hoče. In za» to tudi odhajajo velike armade it lega kontinenta, da pomagajo človefcvu pridobiti goapodarttvo
kakor živi ljudje. Mrtvi Ij vs< tisti, ki ne mialijo n udano trpe bacile na «v tih, da jih Jim razjedajo.
cilov ie cela čaate, jih visokodonečimi naslovi in sanje. To delajo aamo mrtvi ljudje, ki hodijo po zemlji kakor strahovi, kakor mrtve sence. Taki mrtvi ljudje ne bodo .nikdar o-zdravili človefttva in kronsni ter nekronani bacili imajo v njih najboljšo oporo. Toda akdei vaa dolga stoletja zemeljske zgodovine je Živa ljudska masa vodila hoj ia uničevala bacile na svojih telesih. Z hoji proti pfjavkam se je otresla oaebne sužnosti, tlake, desetin in priborila ai je »tisoče drugih ugodnosti in pravic, ki so v zgodovini koraki : k izpolnjevanju človeštva, k pravičnosti in ci Viiizaeiji. Iz barbarstva je člove Š1VO prišlo v dobo civilizacije. Toda bacili, ki ao razjedali, člove Itvo v barbarski dobi, so se prilg godili civilizirani d^bi človeštva ln mu zasadili nove rane v novih razmerah. In sedaj imamo boj velikanskih mas živili ljudi, ki se bore proti masi mrtvih ljudi, ki je tudi ilva dovolj za boj v o-brainbo sistema, ki /asnžnjnjc narode in človeštvo.	>
Človeštvu ae približuje nova doba, ki bo zgrajena na podlagi pravičnosti za vse narode. To bo zopet velikanski korak na poti svetovne zgodovine. Kronani bacili bodo s tem izgubili svoj o moč. toda, nastali bodo novi bacili, k I se bodo razvili V novih razmerah in razdejali ljudstvo Toda to ljudstvo je vedno bdlj polno živlienja in odporna moč živih ljudi proti škodljivim vplivom se bo večala. Tak je sistem razvoja ljudstva na tej zemeljski obli. Ljudje, ki bodo ie vedi}o imeli na svojih stenah slike kronanih in nekronanih bacilov, bodo v bljiž-nji bodočnosti leot nekake mumi je, na katere ho gledal svet kot nekdaj iz daljne preteklosti.
Marsikateri član natega naroda je legel v grob, ne da *bi se mu izpolnjila največja želja: videti svoj rod svoboden, gospodarja svoje usode. Legali so ini na smrt ni postelji so naročali drugim ljudem, ki so ostali ob njihovih posteljah,- naj vodijo bo' naprej, dokler ne bo dosežen cilj, za ka terega so ae žrtvovali tisti, Jci ao morali zatisniti oči za vedno pre je, prodno ,ao mogli dokončati-njihovo delo. Ta njihova Želja, se danes bliža vresnktenju. Niso bilj zaman dolgoletni boji I
Amerika, katero danes toliko milijonov ljudi izgovarja s sp6 štovanjem, je postala nositeljica smrti reakcijonarui, birokratični, militaristieni mašini. Predstavniki <te mašine so danes kot nekake vele, ki trepetajo strahu pred so dbo, ki jo izreka nad njimi ljud stvo. Kazalec njihovega časa se bliža dvanajsti uri. Zato jih je strah, kajti šele sedaj so se pri čeli zavedati velikanskih grehov, Id so jih storili ngd narodi. Hedaj obljubljajo, da se hočejo pobolj* šati, da hočejo delati pokoro^ da hočejb spoštovati svoje podlo. Žnike. Toda, do tego spoznanja so prišli Aele sedaj, ko je Že prtjpozno. Kje- ao /bili' preje s svojimi blagimi srcif Saj so ljudje bili tudi preje ljud-jc in pravico do večje svobode so imeli preje savno tako, kakor ae-daj. Strah, ki pretresa danta mogotce, ao zakrivili živi ljudje, ki ■e zavedajo svojega dostojanstva kot ljudje ln ne kakor mtomije, ki so na svetu zato, da padajo no kolena pred biciti, prod kugo, ki jift je držala k tlom. Nad stotlso či, nad ntilijonl borcev na bojnih pol jatfmh' 'plapolajo prapori, ki prinašajo svobodo narodom; Stotisoči izmed teh milijond* se lic hodo nlkdafJtač povrnili na svoje domove. Mesto njih pa pride pravica, ki ao ji ti stotisoči po. aiagsli do veljave. Velikanske ir* t ve jo moralo dsti človeštvo zn odpravo bacilov, ki ho povzročali te žrtve. Nekoč bo tc borbe in njenih žrtev konec. In tedaj bo zivladala jdeja bratstva med na. rodi. Vsakemu narodu bo dovo-
vih ljudi. Kaj more boriti ena o-seba proti požaru. Brez moči je \u plameni se ji reže v obraz, kakor bi vpraševali: "Črv, kdo pa »i v ti!" Rojaki, tudi naa veže doli noat organizirati naše sile ravni, tako, kakor ao jo organiziral,, druge naselbine. Ne bodimo samo sence' živih ljudi, nego borci ki predstavljajo življenje. Ako še kaj resničneua živjjenja v va*. tedaj bi se morali zavedati moči kl jo predstavljajo organizirane sile. Kot posameznica vaša moč v tem oziru ne šteje. Toda, če jo da-*te v službo organizacije, teda,-
ste io s svojo močjo ojačili. lilej. te, kaj so storili ameriški Slove,,, ci k organizurano silo v Slovenskem *epubličanskem adruženju
In koliko več bi še lahko borili, če bi se zavedali telikanskeg« p0i
mena .organizacije vsi ameriški Slovenci. Toda, ao vedno se dobe naselbine, v katerih prebivajo srtioe mesto živih ijiUli. Prcženite tc sence, pa se nodenite s svetlobo življenja, ki pomenja delo in boj za ideale. Nekoč lw> nam treba dajati odgovor o našem zadržanju v času* ko je svet krvavel v borbi proti a vtok raciji. Morda sc mislite povrniti v domovino. Iu ravno vsled tega se mnogi vzdržujejo od vsakega dela, ker so še vedno obsenčeni s suženskim duhom hlapčevstva, pa se boje zameriti staremu avstrijskemu žan-dflrskemu sistemu. Ne gre jim v razum, kako bi moral tak stotem kedaj propasti. Toda živi ljudje se preprlčarti, da bo v kratki dohi izginil in kadar se bodo take sence vračale v7 krrfje iz katerih so se izselile, jih bodo domačini pozvali no odgovor. "Kaj ste storili v pomoč našemu boju, ko ste živ* I i onkraj luže?" tn tedaj bodo hlapci v zadregi za odgovor, kajti sram jih bo povedati, da ho se bali zameriti cesarju. In cesarja ne bo^ki bi se potegnil za svoje zveste hlapce. • 4	V
Bodite ljudje in ne sence. Ne i*-.rekajte izrazov, da je vam vseeno, kako je v twtih krajih, kjer vas ni in kako bo potem, ko vas več ne bo. Kaj, ko bi bili tega mnenja naši predniki. 9Tedaj bi še vedno tlačanili grajšČakom in vi hi bili navadni sužnji iu vaša edina dolžnost bi bila ubogati ukaze gospodarjev, lei jih ni nihče postavil in nihče izvolil.
Življenje jc boj! Ne bodite sence v ten^ boju, nego borci. ,Ttf.-,r ic'-i ••: f m ■ ■ P. K.
a	'""" --------
STANOVANJSKI PROBLEMI V VELIKI BRITANIJI. Washington, D. 0. — Velika
Britanija skuša rešiti stanovanjsko vprašanje, ki postane pereče po vojni. Po poročilu konzula J. S. Armstronga jr./ima Bristol na Angleškem nad S.OOf) za bivanje iie-posobjiih hiš. v I<a1«'iili prebi-vajo ljudje. V 581) hišah prebivajo ljudje, ki so bile proglašene nevarnim, 2,000 hiš, v katerih tudi skmujeje Ijudfje, hi p» morali pro-glasili, da so nevarne kot človeška bivališča. Zdravstvo*! komisar sodi, da bodo morali v prihodnjih petih letib zgruditi 7.250 hiš.
'Mt. Armstrong pravi: "Zdaj jo tendenca na strani vlade, da so preskrbe hiše delavcem, pri lokalnih nhleatih, kompanijah za javne potrebščine, • mesto pri privatnih pod jetnikih. Mesto Bristol hoče i*-vcsii mu"rt na- ta način, da kupi 700 akrov sveta za ceno $72.r»,tKH> Ta svet bo ra/dcljeu v predmestja V ta namen mogoče kupijo svet Sc kasneje.
."Polog tega je mest^j svet odo- ■ bril priporočilo, da sc napravi prošnji) nn odbor lokdltte' brrttolske vlade, da mlobVi gradnjo. 5.000 hi* po vojni. Predlagano je. ds zgfndo zunaj mestne meje na priličnili krajih pet predmestij. Okpli vsake hiše Ih) dosti sveta za vrt. Na akru ne IkhIo potrtavTli VVČ kot dvanajst hiš. Na vsakih devet akrov,'ki s<» otlmcrjeiu za gradnjo, pride en a-ker proatega sveta, na katerem ho igrišče za tenia, kegljišče in druge naprnfc, ki služijo zsbavi.
"Hiše at* ne l>odo tilčale^lrug" druge, ali pa hodo zgrajene v malih skupinah in, odmaknjene ml ceslc. Ka nekaterih krajih hod"
nn.l svojo usodo in nad zemljo, ki|IJ*n pristop k mizi, kjer bodo o-1 hiše zgrajene v štirikotn, aevedn
stanju ae tudi rastline
jim daje amlatva za življenje To se bo morda prav kmalu zgodilo, kajti b^eil^ a kronami ln brez kron Že izgubljajo svoje Ikodljl-
v takem _	____
bare med življenjem in smrtjo,!tre vplive. Ljudstvo samo je tjsta
In zakaj je sedaj ta spremenjena situacija tako oči-iV11^'	klJl l!hko ,lho1i*uJc -vAi
bacili do dna njihovega Žlvljen-{življcnski položaj Toda človeštvo
pravičpni jesti iz idilede pravice.
Tudi alovenaki narod bo med nji.' manjša hiša bo imela eno veliko
rtii, kajti tudi naa narod je doprinesel avoj delft v tej borbi ai vik ljudi aa zmago praviee. Po doi«etn boju fto nastopila doba odpočitka in vat va rja joče ga dela.
vidna7 Od kaizeria l)a doli do nafni*Wft nomikeo t nruA I ,	unnnj.nnvt.ga aivtjen. sivijonsia poiosaj. iona eiaveatve oapociiaa in vaivarjajocega dela.
u • S,	1	<m	nem8k( ^^rt-!skaga iKtema. Kadar korenine, ki.se mora preje ozdravil, svojih ra.1 Helo. ki je sedaj namenjeno raz-
nika SO bili prepričani, da mora Nemčija zmagati in za- srkajo živila za življenje, izgube ,kran, ki ga razjedajo in slsbe, da 'UranJu. a« ho ittremmlln v d«*lo vladati nad vsem svetom. To idejo »o Širili med ljudstvo'*v°i°	»noč proti baeilom, ]ne more priti do svojih pravic po.1 vstvarjenja.
raz prtenice, v šoli innnidrmo in v nemški literaturi.	u>r	ijod/e, »Mtiita
ški mnuntri ao vztlriiivaii alln.i armado nnmmliom. » nui ' fvr4.Ui	Tilko M,i >	n,Wi,n	U»<1> nimolhno, da amo v boju
mo*olcl 90 vMrtavaii slino armado, opremljeno z naj- ,.gll| prijatelj, ki je učen, p«i., povsod živi, četudi h.Hllj« ,h, aJimUM, nego kot o
ta*ko, dn Izprnbc enoličnoat. Nsj-
sobo, kuhinjo in dve spalni sobi Večje hiše bodo Imele po trt h; več spalnih sob. poleg pa tudi aprejemno sobo.
' "Nove ht* hOdo zahtevale tudi veliko pohištva, da jih opremijo Seda i primanjkuje pohKtvo v de žrli, toda no vojni ne ho pomnoži-Še ie potre- ^	amei-iikem pahišiv
ue kot poaa-lko b<»dn otNt ranjene uvome organiznrij® ii jlrve." '

J-



ijc <la ho morali puatiti.zdaj med nikaniem 1500 ton za seboj Kemiki ujetniki "pripovedujejo, Ja so nemftki upravni oddelgi zapustili Bruael 22. oktobra. Po tem j« soditi, da se bodo Neiuci kmalu umaknili na prihodnjo < rto ob ivki Masi.
Američani obatialjavajo Oonflans
Z ameriško armado severnoz'i-padno od Verduna, 80. okt. — 'Vt> liki amerifc}ci topovi bombardira, jo Conflana, ki tvot^i železniške /vazo med Metzem in pozicijami ob reki Masi.^ Nemška artilerga odgovarja z Ijstjui ognjena Obrnem se vrje infanterijski boji /if posest nadaljnih hribov na obeh straneh Mase. Oozd BeVieati na v/hodni strani reke je ves v ro-knh Atneričanof. • , i"1 Operacije v Srbiji. Pariz, 30. okt< — Uradno poro-čajo, da se vrte tonniškl boji ob Donavi v okolišu Zveznih Vrat. srbske čete so dospele do reke Itake in Resave 20 kilometrov se-mik) od Kragujevca. Na hercegovski meji v smeri proti Užicam <0 zavezniške čete vzele Čačak. Jugoslovanske enote, ki operirajo Črni Gori, prodirajo severno od Djnkova.
KAJZER JE IZGUBIL VSO OBLAST.
vr,.j—
in mir obenem. Kakor poročajo, so zavezniki sprejeli .štirinajst NVilsonovih točk za skupni mirovni program z majhnimi tfpremem-bami, tako da točke odgovarjajo novim razmeram.
V Londonu upajo, da Nemčija sprejme pogoje m premirje in mir. Tukaj javljajo* da je Nemčija v resniri poskusila ustaviti aubma-rinsko bojevanje na morju. Avstrija bo sprejela vsak pogoj, kar jih kdo ponudi. Dejstvo, da Čeho-lovaki in Jugoslovani kontrolirajo živež ' v Avstriji, jč prisililo klavnega zaveznika Nemčije nn kapitulacijo.
Sir Oeorge Cavc, angleški minister notranjih zadev, je izjavil danes v parlamentu, da ena glavnih /nhtev zavetnikov bo, da^etnčija. Avstrija in Turčija takoj izpusfe vse zavezniške bojne vjetnike. Ca ve je nadaljeval, da Nemci 'še zdaj barbarsko postopajo z angleškimi vjetniki in dodalle, da je od novembra 1916 umrlo'2000 zavez-Diskih^jetnikov v sovražnih državah.
Vesli iz Avstro-Ogrske.
.....sin *Mrsi«f
DELAVSKA RJPVOLUOIJA V >IMPS4TI.
(Železna vrata se uahajajo v kotu med Srbijo, Ogrsko in Rumuniju, kjer Donava zavija prot^ugu )
Mnogo mrtvih v ogrski in hrvaški revoluciji.
. ~Loudon, 30. okt. ~->Vesti is Bu^ dnupešte čes Kodsnj in Berlin na-vajajo Jlrvave boje med delavci in vojaškimi stražami v glavnem mestu Ogrske in~po mriogili drugih mestih Ogrske in HrvaŠke. * V pondeljek so bili v Hudimpe-šti krvavi boji, ki so tirjali mnogo žrtev. Nefciiri so nastali, ko je oeodvuna stranka ]>oslala delegacijo v grad nadvojvode Jožefa a zahtevo, da zadnji imenuje Karo* lya ministrskim predsednikom. Delegaciji je sledila velika množica delavstva, ki je hotela na vsak način vstop v palačo. Vojaškq straža pred palačo je hotela ustaviti demonstrante a salvami ii strojnih *pufik. Ko so delavci videli na tleh mrtve tovariše, so se v naj. večjem srdu zagnali proti vojakom in boj je trajal ven dati.
Velika proletarsjea revolucij^ je neizogibna in zahteve po republiki naraščajo.	*
{Začasna vlada Nemška Avstrije.
■Ženeva, 30. okt. — Z Dunaja po-ročajo, da Je izvrševalni odbor nemških strank v Avstriji ustano. vil začasno vlado Nemške Avstrije. Nova začasnn vlada namerava poslati Wilsonu noto za separatni mir.*
punajska "Arbefter Zeitnng" piše,.da bosta Nemčija in Avatrlja kapitulirali brez odloga. Nemški liberalni listi priznavajo, da je ka. pltulaeija Avstrije gotov fakt, knterirrt mora NCmfflja računati.'' Časopisje v Avstriji odprto piše, tla jc zveza z^Iemčijo pretrgana in 'izraža nade, da pridč kmnlu mir. Nova avktrijska Vlada ppd profe. sorjem Lammaschem je odpravila » enzuro časopisja.
Diplomatični krogi v Švici so mnenja, da je Lammaschev kabi. net na Dunaju "likvidacijski ka -bliiet", ki izvrši zadnje poteze u. mirajoče avstrijske vlade in potem se umakne narodnim vladam novih', svobodnih držav.
Razno Iz inozemstva«
upelujc na ljudstvo, da ur bo k« ze iu da se ni treba bati za 3e-nat> toda ljudje se ne zmenijo.
:.«2 'ir
Turki v boju i Nemci. \
P%riz, 30. okt. — Iz Aten poro-eajo o krvavih spopadih med turškimi in nemškimi vojoki v Cari-
ce, ki zdaj zahtevajo mir za* vsako eeuo in groze s oboroženo ust s jo, ako ksjzer ne abdielra.
Črnogorski NikiU js sa fodsraUv-no Jugoslavijo.
Pariz, 30. okt. ~ Črnogomki kralj Nikita je tukaj izjavil, da on tagovarju federativnaU Jugoslavijo in da Črna .Gora postane del federativne jugoslovanske države.	• *
Nemci iapraaanjojo Rumunsko.
Ženeva, 30. okt. -r- OjJkar so zavezniške č*te prekoračile Ikonam pri Vidnu, ao se pričeli Nemei v Ihmiuniji nervozno gibati. Dan in noč se pomikajo vlaki hi tovorni vozovi s plenom na Ogmko ln v Bukarcštu ni niti enega civilnega NVnma več.
Ameriške vesti.
A. n>1i * T-v • xi fO-i -,14? AVSTRIJA IN IfEMČIJA V
SPORAZUMU.
\T>
gradu, Srairiii in drugod.
Turški poslanik v Švici jo včeraj izročil zavezniškim poslanikom noto turške vlade za separatni mir. Vsebina note še ni znana.
Zavezniki se ne zmenijo za po-uudba turške ylade za mirovno po-gajanje, temveč čakajo, da Turči-jd sledi Bolgariji in še poda brez-pogojno. Zato sc zaveznikom nič ne mudi.
Španska bi adaj rada imela vojno i Nemčijo I
' Pariz, 30. okt."Petit Pori-sienu" poročajo iz Madrida, da so se včeraj odigravali burni prizori v španskem parlamentu. Grof Ro. manones, naučni minitger, je srdito napadel stališče neutralnout! španske vlade ln dejal, da se mora ftpanija takoj postaviti na stališ če zaveznikov,' ako hoče uživati sadove trajnega miru. V enakem tonu su govorili tudi mnogi drugI polit ičarji.
jam.
• Kodanj, 30. okt. t- Veliki ir.irre- B^in.jrf ^ pravi, da bo vajna di v Budimpešti se nadaljujejo. I končana v par dnah. Večje število oseb je bilo ubitih in AmMt<,r(lfl|n ^ ok1 __ HfHir). ranjenih pri.Včerajšnjih demon-, M	,iHt "Vonrsstts"
straeljab. Splošna delavska rSVo-1 ^ BWt<mi, vojnu llf W m. lueijk je v tiru Bojevale! na	vp(, kakfT). n,kllj dnl. ..,>„,*-
■ enh se poslužujejo bajonetov iiJ,.^ Jiel||4kpjrJ| |jud„tVa je, da ta-
BUDI
Ljudstvo zahteva republiko.
/ Curih, 30. okt. — Z IJunaja poročajo, da je v Budimpešti oljaed-no stanje in poklicane so nemške čete, da zaduše revolucijo. Velike nedeljske demonstracije *o,v*e ponovile v pond-el jelcin okrog 100.-000 oseb je nspsdlo palačo nadvojvode Jožefa. Delavske množice so korakale po ulicah in zahtevale republika. Dijaki pristopajo k de. lovskim in vojaškim,- orgsnizaci-
Washington, D. 0. — Kljub temu, da je avstrijska nota bolj popustljiva kot nemške mirovne ponudbe, ker prosi predsednika za Mure lslandu, Cat. Tcdensku pot gajanja, ne du bi bilo treba pikati na daljša izmenjavanja nem-škiH not, ne vidijo v uradniški« Krogih v nji znamenj, da poku zvez a centralnih sil.
V	splošftetu sodijo, da gospod jo na Dunnju in v Berlinu delajd harmonično in sporazumno, (lo-spodje na Dunnju vedo, kuj delu gospoda v Berlinu, naobratno pa vedo nemški militaristi in jutiker-jI, kaj delajo avstro-ogrski fev« dni g6spodje. Vsa znamenja govore, da nI akcija avatro-ogrsklh mogotcev povzročila najmanjšega iznenadenja v Berlinu. To dejstvo govori, da vlada popolno soi glasje med gospodo na Dunaju iu
Berlinu.
Izjova avstrijske 'vlade*' da se strinja s predsednikom \Vilsonont glede pravic narodni v dvojni monarhiji, posebno pa Čehoslo-vakov in Jugoslovanov, je največ« ja koncesija, ki jo Je>» napravila Avstro-O|rrska, nahajoča se v na ji večji kHzi in skrajno kaotičnem položaju.
Cesar Korl je najbrž jirišel do spoznanje, da je položaj nevzdrž« 1 ji v in pričel je prositi za mir. ,
Če natančno preštudiramo av« atrijsko notd, ne najdemo besed, ki garantirajo popolno svrtbodo narodom. ' . " !
V	nekaterih krogih sodijo, da bo predsednik zahteval tako garancijo, preden' izroči avstrijske predloge zaveznikom.
VEČJE NAROČILO ČRTANO. '
kalnih oblaatveuih organov, so se našli profitarji, ki se niso brigali za odredbe žtvilske uprave. Take profitarje so odkrili v Nek Vorku kot Vk Chicagu i v Bostonu kot v drugih mestih	1
> V New Yorku, je bilo V zadnjem tednn kaznovanih skoraj 200 im* carjev z denarno globo radi tarstvs.
Tsko dogodki govore, da profi-tarstvo Še ui iztrohljeno kljub prizadevanju oblastvenih organov in zategodel bodo še tbodoče po/lil strogo, ds groeerlsti ln mesarji prodajajo jestvine in meso p<i pri-ličnlh cenah.
IConzumentje lahko mnogo sto-re da sr odpravi profftarstvo " uuuisnijo llvilski upravi ali dru-gin^ v to poklicanim oblastvenim organom profitarje. To je najkrajša pot za odpravo profttarstva.
Slovanska Narodna
Vstaaovljtua 9, aprila
Padporai JiUilt
Inkorp. 17. tuulja V črt. inii»6tii
ŽENE NA POLJU.
Pargo, K. D. —Med delavci, ki so pospravili žito s polju in k« «' mlatili, je bilo do sedemdeset odstotkov žen. Ds so žene odšle nu polje, se je potrudil zvezni lokalni urad za posredovanje dela, ki je podrejen delavskemu departmen-tu.
Delavcev jc primanjkovalo ln lokalni urad -zu posredovanje delu je apeliraf, da se priglasijo prosto-voljci. To je pomagalo in priglusi-lo se jih jc 2,000.
Končam žetve in mlatve ao pri. redili poli od vseh poljskih ^elav-cev v Fargu. Pri tem pohodu se jo pokazalo, da je bilo med poljskimi delavci sedemdeset odstotkov žen. Poljski delavci možje iu žene — so bili pri tem pohodu pblečeni delavno obleko.
ŠEST VLOMILCEV PRIJETIH
OliAVKI STA K: £637 M Ha LAMtMDALK A VE., CHICAOO, It.UNpIM,
UPRAVNI (Tt)BOK: Predsednik: Jol.n Vogri*, bos 1*00, U Hsllt, DI. I. Podpredsednik: J. Hratkovif, K, W. D. 4, Bos M, Girard, Kaus. If. Podpredsednik: Jolef K uhelj, »A9S Kwiug Avs., 80. Chienuo, lit. Tajnik: Jolia Verdarbar, 270S Ho. Uwndate A ve., Ohteagn, tli, Blagajnik: Anton J. Terbove, P. O. Bos 1, pteero, IU. Ka^ianlknr: Joku Molek, 4008 W. 31at St., Chlcago, IIL
NADIO&NI ODSEK1 Jnlt AnbroiK, Bos 3S1, Canonsburg, Pa. Paul Bergcr, 741 — lit Rt., U Salte, IU.	'
rottoTM (iDRERt Anton Hrast, B01 140,\Canonsburg, Pa. J«le Radilek, Ho* 4Sl>, Hmithton, Pa. Hodolf Plrterlok, Bos 430, Bridgevpt^ Pa. Jakob Mlklavel«, l*. Bos 3, Wlltork, Pa. M. Pet rov If h, HStS tinto Avo„ Cottinwood, a
UHKUNIK PliOBVHTEt Jole Sa ver talk,	«	1
VRHOVNIKDRAVNIKi K. J. Kern, M. D., 6809 Nt. Ctalr Ava., Clevetand, Ohio. VRK DENARNE ZADEVE IN UTVARI, ki aa tlčeja gl. upravnegn odbora iu H. N. P. J. naj aa po4ttjajo aa naalovt
JOIIN VERDRRBAR, -037—M Ho. Lawadale Ava., Ohleago, lit, PRITO&RE OLEDE OENERALNKOA POSLOVANJA se pnliljaj« na naslov JOŽE AMBROŽlč, Bos 301, Oaaoasburg, Pa
Pritotb« prepirljive vaebine, ki ata jih raiUl prva la druga tnitanca se pojill.lajo na naslovi
ANTON IIRAHT, Bos 140, Caaonaburg, Ta
VRI DOPISI, razprave, Olaukl, naanaaila Itd. aa "Proaveto" se poliljajo na naslov:
ItREir.lATVO "PROBVETE", 8687-80 80. Uwadale Ave., Chleago, III, VRE 1'1'MAVNIAKE HTVARI, naročnina, oglaal, aa poliljajo na naslov: UPRAV NISTVO "PROSVKTM", 8687—80 Ho. l4iwudalo Ave., Chlcago, III. V korr pondeaci s tajnUtvom S. N. P. J., uredalitvom In upravnlltvum "Prosvele' ne rabita baea uradnikov, marveč aaplllte naslov, ki Je tu aavndna, ako talil«, T i bo vsaka stvar hitro relaaa.
Ohicago, 111. — Policija je dobi-lu migljej, da lahko prime šest vlomilcev, ki se apedjclno bavljo z vlomi v blagajne. Detektivski načelnik Mooney je takoj odpo. slul oddelek (detektivov, da si o-gleda nevarne ptičke."
Atiri vlomilci sa znani policiji in imajo hudodelsko karljero zu sabo. Trije vlomilci so ležali v po-stclj^ ker so oboleli nu Influenci. Wil liani Sni i t h u so prepeljali v bolnišnico prisilne delavnico, ker sc nuliaja v tako opasnem položaju, da najbrž umre. Za njim so odpeljali še dva bolna vlomilca v bolnišnico, tri so pa zaprli ipi centralni policijski postaji.
Iz delavskega svela.
.
TOVARNE POSOJUJEJO DE. LAV0E ZA GRADNJO HlS.
strojnih pušk: - Pariz, 30. x>kt. — Is Rima je j»ri. šla vest, da jc fvstrU«ka flota ua zahtevo Ogrske odpfula v prista -nišče na Reki; le par manjših la-dij je ostalo v Puljit.
koj ustavi tok krvi. ki že lije štiri leta'*, p rs vi omenjeni list, kste-regs v ftvici ainstrajo že za Urad-ny glssilo nemške vlade. Dalje piše: " Največja odgovornost za voj-no leži na avstrijskih birokratih,] ki so poslali ultimatum Srbiji. S
Washington, D. 0. — Mr. 11 ur.
ley, predsednik ladijskega odbo* ra, je odpovedal pri Bethlelient IJulon kompaniji večje naročilo; ki ima svojo'ladjedelnico v Alu« medi, Cal. Delo na šestih gradilh Ščili, na katerih bi griulili trans« portne ladje po 12,000 ton, je u» stavljeno.
Mr. Iiurley j« pod vzel to akrl-jo, da s^ delo bolj' koncenlrira r sedanjih'ladjedelnicah.
Ladijski odbor ima v službi zadostno število ladij, druge ladje bodo pa kmalu dograjene, da lahko prepeljejo po določenem programu osemdeset divizij (nad 4,-000,000 mož) do prihodnjega Ju-( ulja v Francijo. t
INFLUENCA POJEMA V MOR NARISKIH FOSTAJAR.
Washington, D. 0. — Najvišji mornariški zdravnik llradktead
Davenport, IM. ^ Tovarne, ki l*<lelujejo potrebne industrijalno Izdelkcs so ustavile delo za en dan, da so njih delavci pomagali pri gradnji HH.1 bi h ki jih potrebujejo za delavce, ki delajo v municijskih tovarnah in v rocklslatidskem ar-zennlu.
V Davenport u zgrade IHH hiš, vendar pa ne morejo dobiti delavcev, ki so potrebni za začetno dfln, ki je potrebno, preden prično graditi hišo. V Kock lslandu, Molinu in Kast M^llnu zgrade 4:10 hiš, toda razmere so take kot v Davenport u.
KANADA SE PEČA Z ZEMLJlS ONIMI PROBLEMI.
Waah!ngton, U. O. Prizade-Vsnja ksnsdske vlsde, ds nssell
Naročniki! Pozorf
Poštni sakon sahteva, da js vsi« naročnina plačana v naprej. Znamonjo (Oktober 15-18) pomeni, da vsm naročnina poteče na U dan. Ponovite jo pravočasno, da ae vam lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoče vatavljen, ker ni bil plačan. Ako je val list plačan in ga ne prejemate, piiite nam de-pisnico stari in novi naslov.
Naši saatopniki ao vsi društveni tajniki in drugi sa-atopnild, pri njih lahko plačate naročnino.
Z novim letom bo naročnina povišana in sicer Is $3.00 na $4 00. Sedaj je le čas, da se naročite po stari ceni. Na delo!
Naročnino lahko tudi sami polljete na naslov t UPRAVNlSTVO 'PROSVETA',
2667 S. Lavndale Ave., Chicago, III.
NAPREDEK
<4ProsvetaM plfte za blagostanje ljudstva. Ako se strlnjuš z njenimi ideja ml, podpiraj trgovoc, ki oglašajo v Prosvotl. — Vzulngi imam vse za vsakdanje potrebščine po zmerni ceni.
ANTON ZORNIK, Herminie, Pa.
RAD BI IZVEDEL
kje se nahaja moja žeun Marija Sidarič, poročil aem se žtijo v ,Chicagu, III. Cenjene rojake prosim če kdo ve njen naslov, da mi ga naznani. Ako bo pa samit čltula ta oglas Jtaj ae ml piljavl. Sedaj sem Šs privoljl jo sprejeti nazaj k aebi, drugače bom pa pri-moram ae rozporočlti, ako se ne uglasi oli ne vrne k mani. ' Moj usslov je: Josaph Sidarič, HI--'141 h SI., Moline, III.
Premofarje potrebujemo
ra deb» pri' MBKCBR OION * OOAL OOMTANV, Slonekoro, Maroer Oo„ Fa., pele« Mew Vork Oeatral B. R. »nd Panasjrlvaala B. B. ieUsntoe ta a al ton, Clarion Oo 1 »a., na Mew Vork Oeatral
premog y 4 a čevljev vls4»k. Ni i »t t mu, odprt« svetilk«- se rabijo, al Ikri*, viue, »tflo J» s | »I k oni ia s strnjfin. . Mi imamo «l»v«|l vojmv la se dela vsak dan. bobra 4 In « ««bna etsno' vaujn V najem |m» Sft do SS meee^n«. Oarsve ln tole s« tukaj.
Pridite osebno la se priglasite pri boro, Pa., ali
mhbiM
snlla nn omenjeni usalov: ¥11 OO. " ~
Hii|>erlntendentii v Mtoio |.M V Hutton, !'■■■ Isl'h«» tudi |»UHe /m /Mijasnila nn «11 OBB raoM AND
)AL 00, stoim

Črnogorski rabsU so oavojUi Oati- poginom AvatHje pogine tudi voj- i naznanja, da je Influenea preiie. Tir	mim	„, •»	.	hala v mornariških diatrikOk, Is*
nje
Curih. 30. okt. — U Ljubljane javljajo, da so črnogorski revolu-eionarjf <»kupirili CetHije. glavno iye*to Črne OoW» Osvnjfii ss tudi Sksdar in Kieko Črnogorcem p«»-msgsjo Alband in a,v«Hjake čete bese iz dežele.
Zavetniki bombardirajo tslszns
na.
Tlerlfriski ' "Tsgeblstt M svaH ljudstvo pred finsnčno psniko. list piše. ds je bils eesarsks banka primorsns izdsti zs dvs inllji»-ns mark pspirustegs densrjs, ker ljudje skrivijo densr, kakor da ao im* bsli dsti gs iz rok.
"fltoeloisehe Zeitung" piše, da I no katoliški škofje v Nemčiji ime-
vzemši ns Psris lslandu, H V. in M are lalandu .Csl Tedenska po. ročlls naznanjajo, ds ae Je Število novih bolnikov skrčilo od"4,37» na 2,091.	• " »
PROFITARJI SE moa
ombL 9
Ai Čeprav «e veči-
l/otidon, 30. okt. ^ Zavezniške| II te dni ^-anje, na k«***
grsnste padaj«»na ogrsko zemljo. ^ aprejeli spel ns papeža, ds pro.Ivine
/ji vezni ki ao dosegli !>onavo pri si v njihovem Imenu w vernike, I bab zverne živilske uprsre. vse« železnih Vrstih in njihovi topovi ne m.^iio Vem mečejo granate čez veko na ogmka postojank« na aavtrnem bregu.
domov došle vojake na zemljiščih. > niso knels ddwlej velikega napaka j« agiai's MbeJ. kajti vlada ne rsz|Hilaga s svetom, ki vzbujs želje zs nsseljeviuije. Pred nedavnim SaasiS je bil Izvr-Šen aranžma, da iinsjo vojaki prvi prsvieo do drisvtiega avelailn daj se jim posod! tf.AOO, ds lahko, impevajo na farmi,
železniške družbe In zemljlščne drtjSbe lastit je jo dosti neobdelanega sveta Vojaki Iz Anglije iu Ksnade bi ae radi naselili ns fsr-i makT in pridsjo ta rodovitna zemljišča p«id t»lug. »"Isj m» bo iz-dat no pomnožil poljski pvMelek, l?azns ari^idva priporočajo, da ta svet w»pet postane državna po-sest. Modasji p«s»entniki M radi deli, ds prodsja sve« po sdsjšnjih vino kili censh Seksterl prl|»or.». čajo kot sredstvo, ds moi* pritij ven svet v gotovem času pod plug. To sredstvo bi prisililo tpekuln" I te. ds olalelsjo tvet sli da ge |i«t |
Kro|ača
na Bly Id okolici ae priporočava xa Uvojaško delo nova obleke, Klmaka auknje, člatenje, krpanje, likanje, barvanja, moške, Ženakn in otročja obleke. Hmo v aveal t najboljšim Drjr Claanlng In Dyo llouas družbo. Naša delavnica je v bivšem poštnem uradu. JOE KOMATAR, sad
JOHN TERAN Oompan?, KLV, Mi NN.
Rudarje potrsbujsmo
ss delo pri
S. SKBBVDf, BABBS OITV, FA., SVTL8B OO.
Premog W 4 do a čevljev visok. T)#lo ■ sfrojem, Katiljn se odprte svetilke, dobra streha tn tlak, »ah pmstar, ».• niiiiti mi u 11 m .1 -*.», veda« dovolj ve Mt snovanja s» dobe v iinjem |s» do $1» kakor je vidlko. IMir«< tole, r*rkre in pnutajaMio • prtmeralait eenaml bls gu.
Hodniki so poleg tinltlmore aud Ohio 8. K. Mrnuiir«' IS milj a^verao od me sta Itntler, Ps. delo latik« spratole v vsakem drHavmai nrsdu sa delo sli |*a Ipatte sa pujasnila na Mia* Nais-riateu-d''iiia, naslovi
S. SHBBVIJf.
KABttS OITV, PA. .
r«. i
nona more odnehati i	j dajo sHesll \w prllični eenl in nejj
Xa\ al ns bs nk e v JSesi č i ji se j vsnjem. ksjti kljub strogemu nsd [Hi sedsnji eenl. ki Je bila umetno] J
naj »e uničijo Vemčlj«
isnke v X____________J
Vlada nepreneboma y4»rsvsnjii « strani državnih la nagasns navzgor
oulnljuje.
Doktor Bo F. Mulllrt
"lpcclsllstM 411 FoufIIi av€.,	PlftSbUPOlle
(N«*ar*n al. ee*to 4. r»<>*ei« ed SmilktUM St. Psslte ee »•e*« • me|ke \mmmm).
—. J.r h m nsjstsif jti »i»ravMIM|.' S|] rijallsi /s Sloves. «« V 1'lttsbiirgli" Pravim vs/ kot SS ki M«e Hiotke tn tonsko. Or.lravll «sai to tta tisot-e In IUuU-0 oM» U motem tadi vae. V adravljeajs rasaih tmlerat Imem najv^je l-hn*sie. »shlm ss-M« asjlsiljto e»lre»lla, liesm asj tiotjd «li'Slri/«l s»r»»J aa prrl.knva-nje, |mt«m katerega s* »Idi rolo vato Mo kol na dlani. K mrsl p.ihajaj« I/nitj« »d hll/ii I« dsl^, da Jih »dra vtm. /draeim re»..r Im»I««sI o-p*-i"e Itn nagle. Osisisi Mtfs »Msaaaha. Stoja mm se sm-rn« r«.n.tvena
■relshtva sastonj. frulite k mmH ksi k prUntoljn.
-C. <* s w »poti as a	V M U ie 4. 9 hH

SSMSI

Z ognjem in (nečem.
ZGODOVINSKI ROKAV.
! Poljski spisal Sienkiewiwiei. — Poslovenil Podr&vski.
»»»♦»■»»(►»♦oo**»t-e^+frM mm"
(Nadaljevanje.)
Blazinice ležeče po turški šegi na divanili, so bile prevlečene s tkanino iz svile ali htavatoia (neke vrate svilnate tkanine), toda le malo njili je bilo natlačenih * perjem, marveč večina s se-noin, ali grahorko. Vse te tkanine in dragocenosti so bile tako imenovano turško in tatarsko "bla-ko", katero si je pridobil na različnih pohodili Se hi ari Vasil, ali pa ho ga naplenili mladi Bulihi, ki so raje hodili z Nižcvei na čajStth na Črno morje, nego bi se ženili, ali oskrbovali posestvo. Vse to ni prav ni« osupnilo gospoda Skretuskega, ki je poznaval domače razmere; valaški bojar pa se je močno čudil, zagledavši sredi te bohotnosti Kurče-viče hoditi v Škornjlh iz kravjega usnja in kožuhih ne dosti boljših od onih, kakoršne nosijo služabniki. Tako se je čudil tudi gospod Ungfai Podhi-jieta, vajen na Litovskem popolnoma dfugih rsz-mer.
Med tem so mladi knežiči sprejeli goste iskre-in prisrčno; tods ker niso bili vajeni šeg olika
rio
nega sveta, vedli so se tako okorno, da se je namestnik komaj mogel smehu ubraniti. Starejši Simeon je dejal: '4 Veseli smo vas ln hvaležni srno vam za Iju-bav. Naša hiša je vaša hiša; torej tudi bodite kakor doma. Klanjamo se dobrotljivi gospodi pri
nizkih pragovih."	,
Dasi ni bilo poznati iz glasu pokorščine niti prepričanja, da sprejema višjih od sebe, priklanjal se jim je vendar po kozaški šegi do pasu ; za njim priklanjali-so se tudi drugi mlajši bratje, misleč si, da to zahteva gostoljubje, in govorili:
"Da ste nsm dobro došli, gospodje!..." Med tem je kneginja, prijevša Bahuna za rokav, šla 2 njim v stransko sobo.
"Cilj, Bohun," reče urno, "nimam časa dolgo s teboj govoriti. Videla sem, da imaš tega mladega plemiča na piki, in da iščeš ž njim prepira."
"Mati," odgovori Kozak, polju bivši ji roko. "»vet je širok; 011 Ima svojo pot ln jaz svojo. Nisem ga poznal, niti slišal o njeni; toda naj se ne alsdk* kneginjici; kakor gotovo sem živ, posvetim mil * sabljo v oči."
"Kaj, si mar znorel! Kje ti je glava, Kozaki Kaj se godi s teboj f ifočeš mar pogubiti nas in 49bef Je vojak Višnjcvcekoga in namestnik. Torej islličen človek, katerega je knez Izbral za poslan-, ea h kanu. Naj se mu le las na,glavi skrivi pral našo streho, veš. kaj se zgrnil f Vojvoda obrne oči v Koz loge, maščuje se zanj, iu nas zapodi na vse štiri vetrove; Heleno pa vzame s seboj v Ljubim —-in kaj potem t »e mar hočeš spreti z njim ? Napast i ga v Ljubnem f Poskusi, če hočeš okusit i vislice, Kozak izgubljeni!... Ke li plemič Heleni dobrika ali ne, kaj te tobriga T Kakor je prišel, tako odide in hode mir. Brzdaj se torej, če tega uočeš. pa Idi, od koder si prišel, da nam nesreče ne nakoplješ!"
Kozak si grize brke, rohni, toda razumel je, da Ima prav kneginja.
"Jutriodklejo, mati," je dejal; hočem se premagati. Samo krasotlea nej k njim ne hodi."
"Kaj ti jet Naj si mialijo, da jo itfianio tukaj r.aprto t Pojde k njim, ker tako hočem! Ti ml tu v hiši ne boš ukazoval; tukaj sem jaz. go-Mpodar." 4
"Ne srdito se, kneginja! Ker že ni drugače, naj pa bo, hočem biti prijar.cn do njih. Z sobral ne saškrtnem, za sabljin držaj ne zgrabim, četudi me bi imelo biti jeze konec, četudi bi ječala. moja duša. Naj se zgodi vaša volja!"	•
"Da, tako ti je govoriti, Sokol; vzemi teor-bsno, zaigraj, zapoj In urno ti bo lažje pri srcu. Sedaj pa Idi k gostom."
Vrnila uta se v oliednlco; tukaj so knežiči, ne vrdoč, ksko bi zshavali goste, prosili jih neprestano, naj bi bili dobre volje, ter se jim prikla • njali do pasu. Gospod Skretuskl pogleda namah ostro v oči Bohubu; ui več Apaz.il v njih napada, niti izzivanja. Lice mladega rokovnjača je bilo tako odkrito in veselo, toliko spremenjeno, da hI prevarilo tudi najhitrejše oko. Namestnik ga pozorno ogleduje, kar poprej v temi ni mogel. Videl je sedaj "molojea", vitkega kot topola, z zagorelim lieem, okrašenim z. bujnimi črnimi brkaml. po-hešenimi navzdol. Veselost ua licu jc sijsls skozi ukrajinsko zamišljali"*! kakor solnce skozi megle. Teto je imel visoko, na katero se se vsipall bujni lasje enake grivi, spleteni v posamezne kosmiče, mlstrlžene tesno nad kašstlml obrvi. Orlov mw, široke ustnice in beli zobje, l.-skečl se pri viakcm nasmehu, dajali so Ih-u nekak mparak pogled; v •»uPe pa je bil to lip ukrajinske lepote, bujne, zale in hojsželjne. Jfetiavadno dostojna oprava je tudi lomila tega stepnega molojea od knezov v kožuhe oblečenih, Bonnu je imel na sebi Župan iz tanlfce . srebrne tkanine iu rudečo \ rhnjo suknjo, kakor-i ne so u (Sil I i vsi perejesls v*ki Kozaki. Bedra mil je oklepal polosvllnst čru pas, ua ksterem je visela dragocena ssbljs ua svilnatih motvozih. Kakor sablja, tako obleka morata se je skrili pri le-l»oii turškega kindžsla, zataknjenega za paa. eegsr držaj je bil tsko pnsni z biaerl. k a so se kar iakro ».Ipale ml njega Tako "pravičnega je .vsakdo lažje smatral za g«tN|>odiča kakega visokega rodtf nego zs Kozska. zlssll ker t udi njegovo grmpodako vedenje nI kszalo nivkega rodu. Prihlišavši ae go-spodil Longlnn. ališal p.i\«*st r» predniku Stovej. ki. kako je sekal »lave: obniivši se ]>otem k ns^ mestniku, gs vpraša, kskor Iii ».c med njima ne bilo ničeaar dogodilo. brez v>ake zadrege t
"VI gospod ae. kakor slišim, vrnrni«» i t Kri-
ms
"I/ Krima." odvrne suho namrdnil ' Bil ae mlain tudi ja*; ds»i tudi!v Baličisaraj itiaeo« po^lmla!. vendar mislim, da IihII tja pri-den>. rr »r \ rcHliičijo ItOvleS."
"O kakih novicah govorite 1" "Pripovedujejo, če naš milost I ji v i kralj vojaku s Turkom začne, da bo knez vojvoda obiskal Krim s svojimi vojaki. Ta vest dela veliko radost po vsej Ukrsjlni in na Nižu. Ca pod takim poveljnikom ne pridemo v Bahčissraj, potem ne bomo pod nobenim."
*4' Pridemo, kakor je Bog v nebesih! oglase se Kurčeviči.
Poročnike je gsuilo spoštovanje, s katerim je govoril roparski načelnik o knezu. Zs-to se je nasmehnil ter rekel že z nežnejšim glssom: 1
"Kakor vidim, vam niso dovolj boji t NiJJev-«1, ki so vam vendar prinesii že toliko slave!"
"Mala vojska, mala slava, velika vojska, velika slava! KomašcviČ Sphajdačni si je ni pridobil na čajkah. marveč pri Hocimu." * V tem trenotku se vrata odpro in v sobano stopi polagoma Vasil, najstarejši izmed Kurčevi eev, vpirajoč se z roko ob lleleno. Bil je čioarek v moški dobi, bled in shujšan, pobožnega in otožnega lica, ki te jc spominjalo slik brzantijskih svetnikov. Dolgi lasje, ki so mu zavoljo nesreče iu boli prerano osiveli, vsipavail so se mu na ramena. Namesto oči je imel na obrazu dve rudeči jami, v rokah je držal križ, a katerim je začel pre križevati sobano in vse navzoče.
"V imenu Boga Očeta, v imenu Sina in svete Device," je govoril. "GO ste apostoli in prinašate dobre novice, bodite ^zdravljeni na tem krščanskem pragu. Amen/
Deseti brat
ROMAN.
Spisal Josip Jurčič
nima riu take, da bi se človek vdrl Imen, da bo delal z glavo in rabil v blazino, pa bom £e na otavi tako namestu motike gosje pero. Zusiio mehko pootlsl, če je boŽjs voljs, je življenje ubogega učenca, zato
ds se bo ležalo zs siio.'
"Jaz sem obljubil, ds dsne«,' odgovori mladi
mi 111 treba posebej opisovati pridem j Kvasovih stisk in bojev z revščino tujce in nadlogo. Izvrstna glava za n
ali ne moreni nikjer drugje tu v čenje, ljubezen do reda in lepega
obližju dobiti voznika t"
vedenja in marsikatera druga le-
PRVO POGLAVJE.
Bogme, ne zlepa," -odgovori pa lastnost je mladeniču pridobi-
•1«'
Mlad junak po polju S težkim srcem hodi. S. Jenko.
Peharček, "tod imajo ljudje bolj | vole. konja iuiaiu samo jaz." Zdravnik gospod Veneelj je mi-
j Is podpornikov in prijateljev iiil I je delaU starima roditeljima v«-j iiko upanja, da se jima izpolni po-
Pripovedovalci imajo, kakor ir- na pot. "Bode že!" reče črez ne di že ^loveči romanopisec Valter kaj časa; " ali jezdarite f'
slil in mislil, nasvetoval isdaj to, slednja največja želja. Ali čuda! zdaj to, kako bi mladeniča spravil Dokončavši ljubljanska šole tihi
Škot, staro pravico, da začno svo ,o povest v krčmi, to je v tistem | odgovori potnik. hpdiš£u vseh. ljudi, kjer se jraz
"Odpustite, gospoda," reče kneginja, "ima
zmešan um."	'm
Vasil jih je še dalje blagoslavljal s kritem, ter nadaljeval:
"Tako je zapisano v "Besedah apostolskih", kateri prelijejo kri za vero, bodo rešeni, kateri poginejo vided pozemeljakih dobrot, radi dobič-ka, ali plena, bodo pogubljeni. . . Molimo! Gorje vam, bratje! Gorje meni, ker smo se radi plena vojskovali! Bog bodi nam grešnikom milostijiv! Bog bodi niilostljiv. . . In vi možje, ki ste prišii od dale«, kake novice prinašate t Ste li apostoli t" Umolkne in očividno čaka odgovora; zato namestnik odvrne če/, trenotak:
"Nismo spostoli. IjS vojski smo, pripravljeni 1 m 1 roti sa vero."
"Takrat bote rešeni!" reče slepec. "Toda zs nas še ni prišla ura rešitve. . . Gorje vam bratje! gorja menil"
Poslednje besede je izgovoril ječe; tak neizmeren olttip se je videl na njegovem licu, da gost je niso vedeli, kaj jim je početi. Med tem ga Helena posadi v naslonjač, sama pa skoči v vežo in se hipoma vrne s pljunko v roki.
Njeni tihi glasovi so sc oglasili v sobani, spremljajoč kneginjično pobožno pešem: ,
"V noči in dnevu, Te Gospod! gla* moj kliče, Polajšaj muke in solze obupljive, Bodi meni grešniku oče milostljivi, r s lis i upitje!"
Slepec pobesi glavo iu posluša petje, ki jc vplivalo nanj kakor hladen balzam: z lica mu je zginila bol In osupnerfje. Naposled mu pade gla-va na prsi kakor v polusnu, polti bdenji.
"Prosim vss, gospodje, dovolite, da izpoje, pa se tudi on popolnoma pomiri," reče potiho-uta kneginja. "Vidite, gospoda, njegova blodnja je, da neprestano pričakuje apostolov; če le kedo v hišo stopi, Že pride tudi vprsšs<t, «e msr niso došli apostoli.
Med tem je Helena pela dalje: "Pokaži ml pot, gospod vseh Gospodov! Ker sem kot potnik, ki hodi v puščavi, ' Ali kakor ns morji v zlem vihsrji v	Cehi nametani."
Njen mili glss je svenel čedslje močneje. S pljunko v roki, z očmi, dvignjenimi kviško, je bi-la tako sala, da namestnik ni mogel odtrgati od nje svojih oči. Zagleda se vanjov, ter tako zamaknjen — pozabil na svet.
Iz teh misli zdrami ga še le glas stare kne-ginje:
"Dosti je taga. Heaj se ne prebudi tako kmalo. Me tem pa prosim gOspodo ns večefjo."
"Prosimo zs kruh In sol!" oglase se za materjo mladi Bulihi.
Gospod Roivsn, kot žlahtnlk z lepim vede-
novrsthi značaji odkrito kažejo naučil plavati. Peharfefc, ali ima* roditelji, ampak zameril se je tudi drug drugemu prav po pregovoru: konja uapasenega?" '	večini svojih podpornikov, tako
vinu je reanica. Da se torej tudi "Bogme, konj je dober, sit ko da je bil skoro popolnoma itapii-mi poprime mo te pravice, izvira t* I stopa ravno poprej sa« uiu vrgel Učen. Vedel je p^ da še niso isna-tegs, ker menimo- da niso nase slo- povesmo detelje; veni, da je že vso|šli tako blagotvornega stroja, da, enake krčme in naši krčmarjo j potrl in pohrustal."
"Že dobro. Jaz imam tu na vo-'|ali gleški Skotovi, čeravno imajo po Icfe ravnokar kupljeno sedlo. Pa bo; ravno prav, da je po nekem pri-1 deželi veliko preprostejši podobo, va tfospodu vsak pol in pol poso^jporočilu dobil začasno službo za Seveda ga slovenska mati do zdaj|dila. naj jezdi."
PeharČek se popraska za ušesi, I ka Benjamina G. na gradu Sleme-tančnost jo obrisal naša narodna I zaviha ustnice pod nos in pravi:lnicah. Ker je bil tudi prec«!j sla svojstva, kakor je omenjeni nedo- "Nikar mi ne zamerite, saj vest« hotnega zdravja, se je hotel vrhu segljivi mojater predočil svetu Ui bol je kot jaz, kako pregovor go- tega okrepiti na deželi in še ne
mladenič ni "hotel dobro slon ■I	Iprpo materini misli, da bi bil p,.
"fte nikoli nisem bil na konju," Utal maŠnik. Hotel je iti v daljna
"No, na suhem se ni še
večja mesta v viŠjtfšole. S tem pa nihče I niso'bili zadovoljni samo ubožn«
| bi se dalo po njem živeti oA sraka čiste vode, zato nju je bilo
značaje svojega ljudstva. Zato ne tvori, ki pravi, da tri reči niso vsa-1 kaj zaslužiti za daljnje učenje bode pripovedovalec te vseskozi kemu človeku ali pa nikomur na <rajj0 ge nahaja -ravno na po-resnične pripovedi poizkušal na- posodo dajati: ne puška, ne .fta,L*Vo«a iskaje je bil po sreči nale-slikatl veselega vinotoka Peharc- nc konj. Pa ker ima moj sorec že ?el na travnika Venclja, in to mu ka, in to iz treh razlogov, ne pi^ stara rebra in je že vsemu vajen, je naklonilo prvič prijetno dru-vi«« zato, ker si ni mogoče mislit 1 „e reečm, da ga ne bi dsl, ky bi- k,ino Zft potovaaje> drUgič pa si Peharčka takšnega kakor je bil v I nikpr nte zamerite ko bi gospo-^h^nii vnminn resnici drugič ker ima le-ta pozna- da poznal!"	«1
nja vredni mož le začasno rae*to| ««0 nič se ne boj za konja ; saz
je prihranil voznino. Kmetje ob cesti in dšugt napotni v'začetku naše povesti, in tretji«, I sem porrtk^a lo^ ga bordo"bil I ljudje so zvedavo ogledovali mla-
ker imamo pozneje, vpiesti v po-|jutri nazaj," reče zdravnik, vest, še enega, Peharčku po du-
dega jeodeca. Zlasti n^Isde dekli-
hu sorodnega krčmarja. To pa kov sirec, ki je »tavfl rebra že ma-menda ne gre, da bi se semtertjah0 preveč na očiten videz iu glavo
Trenotak potem je stal Peharč- ce 80 He. rade °*[™le w
'po svoji zunanji, irastavl jc Inl
jovre kaj čeden mladenič, slar ne
IvaUrat pravile iste reči.
molil bolj na tla ko nakvišku, ose-
Pivd štirulesetimi leti torej je dlan in očejen na cesti. Peharček Peli srček koščenega obraza, raz- j® z všečnim očesom gledal zdaj IrgAnega slamnika, oguljerrih z za- Uvetle dvajsetice v roki, ki mu jih latami obloženih hlač, hodnKme je tja|[ mladi^^ gosp<|tt, zdaj uanjato srajce in križastih naramnic bra-igedlo, ki je tako le|»o stalo ua kotil m uhani" polič vina na vegasti ščenem hrbtišču njegove klfke. nizi. Pri poliču je pa slonel ko- Mladenič se je malo nerodno sko-
<mat mož» suknjar, ter je pravil krčmarju Peharčku to in to nepotrebno reč.
"Prav gladka kaplja sc bo uči-itila iz ietsAnjega vinčka," je dejal suknjar in zavzdignil kupo proti malemu oknu, da bi ogledal pijačo pri luči. "Bogme, gladka l" pokiiua krč-
halil na svoje kljuse; krčmar pa mu je dal njegovo veliko uanjato torbo na konja in ga poučil, kako mora ravnaji s pohlevnim sircem, <la bo rajši stopal.
"Torej srečno pot, gospod Kvas!" — je dejal zdravnik "Pred mrakom boste ravne * gra uu. Sporočite moj pozdrav gospo
mar in jezno udari z lesenim mu- uu Benjaminu.'V kratkem pridem havnikom po mizi, kjer je tropa tja H HVOjo hčerjo, da mu čestitam, re sitne živali srebala ra-žlito vino. I Uerjie dobil tako korenito izobra
"Tega mrčesa je povsod vse pol noj"
ženega in učenega mladega moža svrtjemu sinu za učitelja, kakor
"Le stoj, Peharček, pa mene I hte "vj zbogom! Prav vesel sem, da pomni: ttfko bo močno to vinee, SVft se seznanila, upam, da nisva iiadar se cvet do dobrega usede, bila naprvo in nazadnje vkup. Za da si bodo ljudje, kadar se ga bo-1hvs^ujem se vam za druščino."
njem. pod. dvortjlvo roko kneginjl; med tem se	^^^^tl l'
gospod Skretuskl, opazivšl to" približs nsmsh . jJJ Hitro ste prišli iz U^J-ne.
______s	.. L nmnb^alo kakor Kdaj - v petek ste mimo šli. No,
K
kneginjici Heleni. Srce se mu je omehčslo kskor vosek, ko čuti njeno roko v svoji, oči so mu ža
rele, ko jI reče s
Nemara angel jI v nebesih ne pojo lepše ml |
>ss."
"Grešite vitez, če primerjste moje petje s petjem angel je v," odgovori Helens.
"Ne vem, če grešim; s gotovo je, da bi si rad dal Izkopati oči, ko bi mogel le vaše petje do smrti poalušati Toda kaj gOvorim? Hlepee bi ne mogel vas videti, kar bi ml hUo isto tako nez.nos-Ijiva muka
"Ne govorite tako, gospod; jutri, ko odidete od tod, jutri bote to f.e pozabili."
"O to ae ne »godi nlkdsrl Tal?© sem ae za-ljubil v vsa, ds vsa svoje življenje nobenegs dru* zegs nagneuja poznati nočem In tega nikdar, nikdar ne pozabim."	%
ftkarlatna rudečiea je ohllla kneginjično li-»♦e pri teh besedah In prsi so zafole močneje diha-ti. Hotela je odgovoriti, pa sb se jI le ustnice pre-mikale; — zato ffnapod Skretnaki asm nsdsljn-je -
"VI bote popfej pozabili ns-me poleg zsle-ta načelnik«, kl bo vsše petje s kltsro aprei^i-
Ijal "
"Nikdar, nikdar t" zašepetala je deva. "To. da čuvajte se ga, gospod; je zloben človek "
"Kej me hrlga ta Kosakt Ko bi bil tudi ves Sič za njim. zs vs« — za te aem priprsvtjen ns vae. TI si ml jedlns dragoeenoat, ti al ml ves »vet, m ml povej, hočei-ll tudi ti moja bltit. . ."
(Daljs prikodajii.)
do prav po božji volji navlekli, la-«e pulili ter nosili rdeče nosove pa otekle vratove, prazne mošnjice pa krvave bulice, kakor se v pesmi poje."
"Bogme!" pravi Peharček; a preden besedo konča, zasliši, da je priropotal voz pred hišo in da nekdo zunaj kliče. Brž vrže muhav-nfk iz rok in leti vun,.
Peharčkova hiša je stala tik velike ciMite. Za hišo pa je držala mala cesta ali bolje kolovozna pot v stran.
Dva gospoda sta poskakala t majhnega vozička in starejši jc glasno klicsl pijsče. Krčmsr je e-negs poznsl, zakaj pozdravil ga je« stisni vši slamnik poti pazduho:
sdaj vem, da ste nakupili zopet mazil, roš, kroglic in vsega mrčesa, In bokte zdravili ljudi, da bo strah."
Govore sa je krčmar oziral na mlajšega gospoda in ugibal sam pri sebi, kdo je pač to, ki se jc pri-peljal z okrajnim zdravnikom «<»• apodom Vencljem. Bil je mlad, ja-ko lep gospo»dek,.a Peharčku čisto nesnan.
1 Gospod Veneelj nI pustir, ds bi bil krčmar konja izpregel, pila sta naslonjena ns voz.
"Pehsrček," je dejsl zdrsvnlk. Izprazni vši docela prvo kupo. "na-prezi, da boš tega goapoda peljal na Slemeuiee! Saj veš, da moram 9as tnksj v stran."
"Jaz bi to prav rad^ zakaj ne, laalulkn sc nisem še nikoli brs-nll, — vrsg nsj vzsme še kolesce — ps srisj ne moreni, jutri pač. Kolo ae mi je strlo od vozlčs in rs-vno otodi gs je neael moj (snt h i kovaču Jutri bi vsa pa peljsl, nsj j ti bo ta sil ksteri hoče. Jsz sli moj fant. Jaz menim, naj bi mladi go-
r»d pri meni črez noč ost si, saj je
štiri erea poldne. Moja atara zdaj v bobu korenje pleve — bode te vrgla trečer kaj črez ponev, da se bo dslo ugrizniti. Postelje res
"Prosim, gospod zdravnik, me ni se je zahvaliti vam za dobrotno prijaznost!"
"No, no, kaj pa. Greh bi bilo, ko vas ne bi bil vzel na voz; žal mi je, da ne utegnem z vami stran do Slemenie. Srečno!"
Rekšl udari Veneelj po konju voz zrdra po stranskem potu. Gospod Kvas — tako je zdravnik klical svojega dosedanjega tovariša izpodbode tudi svojegs zaspanega sirca ln odjezdi po veliki cesti. Kolikor se je dalo po neja sni Peharčkovi razlagi, si je bi zapomnil, kjer mora zaviti v stran, da pride prav.
Dan je bil prijazen; solnce se je bilo premaknilo že za z§hod, ven dar se je vpiralo še z vso Žarnostjo potniku v hrbet, kar mu je bilo toliko bolj nepriležno, ker se je izpod kopit nemarno klavzsjoče ga konja vzdigbval vedno oblak cestnega prahu in polnil mladeni ču tjos in ušesa. Zastonj so bile vse poizkušUje. da bi pripravil ši val do hitrejše stopinje in tsko vsaj nekaj 0rahu pustil za seboj Peharčkov sirec je bil tepeža#in suvanja vsjen tako kot trave; za to ga ni kar tako kdo pripravil v dir. Iti'ker je Kvas, sedlu nevajen človek, nekaj boječe in nerodno sedel, zraven ps morsl držati pred seboj še svojo sitno hutsro natlačeno z obleko in knjigami, se lahko razume, zakaj ae je le počasi pomikal dalje.
Lovro Kvas je bil dovršil vse ttčenjc ns Ijuhljaftskrui liceju. Kojcn pod prosto slamnato streho, je bil v z.ibeli namenjen, da bode črez nekaj let krave pasel, potein pri bogatejšem sosedu služil za hlapca in ae naposled po očeli»vi smrti ubijal s malim zem-Ijiščem deset mernikov posevka, kakot^ vsi Kvsaovi, ksr jih je oče Luke sns) po ats rent po mnenju našteli na prste. Ali rojenice, ki imajo pri ziheli vsakega poštene-aa Slovenca svojo odločno besedo, aesbiie naklonile našemu Lovretu kmalu po porodu drug, lepši na-
veliko črez dvajset, let, oblednegu obraza z visokim čelom in živimi črnimi očmjv iz katerih je bil brati poprej otožen kakor vesel značaj. Na prvi pogled je bil Kvas vsakemu zanimiv človčk. Obleka njegova bi morda v velikih mest nih sobah ne bila veljala za lepo, a za na kmetih ji ni bilo kaj reči. Suknja 'je bila iz črnega sukna, cela in še neoguljen|i, dasiravno bi bil sodil poznavalec po natač-neni pogledu, da je tamu že dobro dolgo, kar jo je kroja« dal izrok. isto bi s* moglo reči o drugem opravku. Lišpa ali drugih nepotrebnosti ni imel nič na sebi, nosil je samo veliko srebrno uro na pozlačeni verižici, ki jo je zdaj pn zdaj potegnil iz Žepa, pogledova-je, kako dolgo že hodi.
(Nsdsl je vanje.)
RAZPIS SLUŽBE.
Kkseknttva Slovenskega repub ličanskega združenja išče kom • pondenta, ki je smoien pravilne slovenske in ingleške korespon deaae na pisalnem stroju. Steno-graf ima prednost. Plača po dogovoru. Prošnje je poslati na naslov: Anton J. Terbovec, box 1. Cicero, DI.
Španska Inftaeoea.
_ 1
V sedanjem času razširanjn kužne bolecni španske influencc morali bi se zelo paziti, da se jo obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok noonic, -bolečine v habtu, glavobol, bol udov, mrzlico, vročico in splošno oslsbelost, priporočamo vam sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti ti bolezni: Grgranje in izpiranje gfta in nosa z Severovim Antisepsolom, ksteri naj se uporablja raztopljen, vzemite pd en del tega zdravila na tri dele gorite vode. Ko se poču tite a mrzlico ali takoj za priče tkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severove tablet sa pre hlad in g ripo in ponovite ns vsa -ke tri ure, dokler vaša «reva ne pričnejo doim> delati. Ako se vss prime ksšelj tedaj vzemite Severov balzam za pljuča .POjditc v postelj, vsemite kakšno gorko pijačo, ds se dobro spothe. Ur sc pa še ne čutite boljše, potom p« hitro pokličite zdravnika In naredite vse kar vam on svetajr Gori nsvedepa zdrs vil s bodo ve Iiko pomagala, da so obvaruje! •• pred influeneo, za torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdrsvils pri rokah doms'. Proda jajo se v lekarnah po sledeč in cenah: Severa's Antisepaol. * centov; Severa'a Cold and Grip Tableta. .10 emttov in Severa'« Balaaoi for Lnngs, 25 in 60 Opatov. Ako vam Je nemogoše d«»hi" ta sdrsvHa v vaši domači le ksrni ,potom jih nsroMte narsv nost od W. F. Severa Ca., Oedsr Rspida, Iows.