Razprava o inovacijski dejavnosti
Inovacija, ki pomeni vnašanje novega zna-nja v delo, je postala odločilen pogoj za go-spodarski napredek, je zapisala Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Siška v poročilu, lcl ga je namendla delegatom za njihovo raz-pravo o inovacijski dejavnosti v Zboru zdru-ženega dela skupščine občine Ljubljana-Siška dne 28. junija 1976.
Poročilo raziskovalne skupnosti je poskušalo podati čim bolj verao sldko o stanju inovacij-ske dejavnosti. Obdelalo je njen »poklicni« del, ki ga goje v edini samostojni raziskovalni instituciji na področju občine, tj. v Institutu za turbinske stroje v Vižmarjah in v strokov-nih službah za raziskave in razvoj po nekate-rih OZD; zajel pa je tudi njen »množični« del, ki ga pozmamo pod izrazom »inventivna dejavnost« in ki obsega izume, tehnične zbolj-šave in raoionalizatorske predloge, katerih no-silci so široke množice delovnih Ijudi.
Stopnja organiziranosti inovacijske dejavno sti je v občini različna. V organiziranosti nje-nega poklicnega dela sta najdlje odšla LEK in LITOSTROJ, ki imata za raziskovalno in razvojno delo vsak svojo TOZD. Za množično inventivno dejavnost pa imajo po ugotovitvah raziskovaLne skupnosti največ posluha DEKO-RATIVNA, ISKRA in LEK. Na nezadovoljiv odnos mnoglh delovnih organizacij do inova-cijskih predlogov iz vrst svojih delavcev kaže okolišoina, da je prišlo na anketo, ki naj bi ugotovila stanje v tej dejavnosti, samo 22% izpolnjenih vprašalnikov!
Poročilo raziskovalne skupnosti je nadalje ugotovilo, da delovne organizaoije v občini pretežno proizvajajo na osnovi lastnih razi-skovalnih in razvojnih prizadevani in 80 tuje licence le izjemne. Lastno inovacijsko dejav-nost krepe v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in fakultetami zunaj občine. To sodelovanje bi bilo lahko bolj učinkovito ob večji gospodarski orientiranosti teh ustanov. Poročilo je tudi ugotovilo, da v delovnih orga-nizacijah boleče primanjkuje kadrov z viso-košolsko izobrazbo, brez katerih je intenzivna . inovacijska dejavnost neuresničljiva. Ugotov-ljena je konono tudi premajhna informiranost tako znotraj kot zunaj delovnih kolektivov o gospodarskem pomenu inovacij.
Iz razprave, v kateri so delegati pokazali ve-liko zanimanje za nakazana vprašanja, so se izluščlli koristni sklepi, ki naj v naših delov-nih organizacijah pospeše in utrde inovacij-sko dejavnost kot neizbežno in traino sesta-vino združenega dela. Med njimi je najbolj poimemben tisti, ki obvezuje vse delovne orga-nizacije občine, da v okviru svojih srednje-ročnih načrtov obdelajo vprašanje inoviranja proizvodnje in proizvodov ob navedbi kadrov-skega načrta za svojo raziskovalno-razvojno službo in načina, kako nameravajo vključiti v delo množično inventivno dejavnost.
Ne smemo tudi prezreti, da je zbor združe-nega dela naše občine na tem zasedanju spre-jel besedilo za dodatni člen k predlogu za družbeni dogovor o inovacijah, ki ga bodo v kratkem podpisale družbenopolitične in gospo-darske organizacije Slovenije, da bi ustvarile pogoje za čim bolj učinkovito vnašanje znanja v naše razvojne procese. Po dodatnem predlo-gu našiih delegatov, naj bi Zveza sindikatov Slovenije v prihodnje tako koordinirala in ob-likovala samoupravne sporazume o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke med posameznimi panogami, da bo zaposlitev v proizvodnih panogah za mlade izobražence stimulativna in ne obratno.
Svoje sklepe in predloge amandmaja je zbor združenega dela naše občine posredoval Zboru združenega dela SRS, ki je 30. junija 1976 razpravljal o inovacijah na skupnem za-
sedanju z Raziskovalno skupnostjo Sloveruje. moupravne organiziranosti raziskovalne de-Poslano gradivo je pomenilo naš poudarek sa-javnosti in prispevek k prvemu skupnemu za-sedanju dveh enakopravnih skupščinskih te-les.
dipl. ing. Leopold Šolc