Srednieiolske vesti. Iz]emne določbe za sredniešolce rcjslnega leta 1898., obvezane za črnovojniško službo. Povodom prebiranja črnovojniških obvezancev rojstnegai leta 1898., ki se prične z dnem 14. aprila, je naučni minister z naredbo na vse deželne šolske oblasti dovolil, da morajo za vse učence srednjih šol (gimnazijev, realnih gimnazijev in realk), učiteljišč, trgovskih in navtičnih šol, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe, ki so bile izdane v prilog črnovojniško obvezanih učencev teh zavodov iz letnikov do vključno 1897, kar se tiče predčasnega izdajanja Ietnih izpričeval o njihovem razredu in predčasnega dopuščanja k zrelostnemu izpitu. — Srednješolci iz GaIicije, Bukovine in južnih dežel, ki za sedaj nadaljujejo svoje študije v zanje prirejenih učnih tečajih ali kot hospitantje, morejo polagati letne in zrelostne izpite pred izpraševalnimi komisijami, ustainovljenimi1 v posameznih šolskih krajih. Učenci, ki hočejo položiti predpisani dopolnilni izpit za dosego definitivne pravice do enoletnega prostovoljstva, se morejo za potrebno pripravo oprostiti od pouka v razredih. Naučni minister je na rektorate vseh vseučilišč in tehničnih visokih šol, potem na rektorat visoke šole za poljedelstvo in na ravnateljstva vseh izpraševalnih koinisij naslovil dne 18. februarja naredbe, ki se tičejo ublaženja škod, ki jih imajo pri1 svojih študijah dijaki, vpoklicani v vojno službo. Te naredbe so izšle v naredbeniku za službeno področje c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 1. marca pod štev. 4—7. Deželne šolske oblasti so naročile r^vnateljstvom vseh srednjih šol, da dijakom ponovno zabičijo, da jim je v smislu obsloječih predpisov najstrpžje prepovedano ne samo ustanavljanje društev med sabo. da jim je temveč takisto prepovedanc, da pripadajo kakršnemukoli društvu kot člani ali kot slušalci, in da se bo vsak prestopek te odredbe brezobzirno kaznoval s takojšnjo izključitvio. Srednješolcem prepovedano zaha.iat: v kavarne in gostHnice. Tržaška »Edinost<' poroča: Zaradi odredbe šoiske oblasti je srednješolcem obisk kavaren in gostilnic brez spremstva staršev ali odgovornih nadziralnih oseb brez izjeme prepovcdan. Proti onim, ki se pregrešijo proti tej prepovedi, se bodo izvajale najstrožje disciplinarne kazni. Licejska knjižnica v Gorici dosedaj še ni trpela. Zidovje je nekoliko prerahljano. Vkljub prizadevanju knjižničarja dr. Bratme dosedaj zaradi tehniških ovir še niso mogli te res znamenite in redkih knjig bogate knjižnice spraviti na varno. Škoda bi je bilo! Skrajšanje učne snovi v 7. in 8. razreuu srednjih šol je odredila hrvatska vlada. Učna snov v teh dveh razredih :iaj bo ao konca aprila absolvirana, tako da bodo k vojkom odhajajoči sedmošolci in osmošolci dobili lahko normalna izpričevala Nepotrjeni dijaki bodo pa navzlic temu pohajali svoj razred še do rednega seuiestrskega zaključka. Zlate besede. Ravnatelj Finsler gimnazije v Bernu v Švici je umrl. Pokojnik je bil učetilj-strokovnjak, pa tudi zgleden pedagog in vzgojevalec duha in srca. Iz nagrobnega govora, s katerim je eden njegovih bivših učencev slavil pokojnika kot dobrotnika celih generacij, ponavljamo tu besede, ki vsebujejo zlato navodila vsem učiteljem in vzgojevalcem, ki hočejo res učiti in voditi mladino: »Kako je priliajalo, da so stari jeziki, ki se često kažejo na gimnazijah kot trd in pust predmet, bili pri Finslerju neusahen vir veselja in užitka? Kje je tajna te čudovite sile, ki je vezala učenca in učitelia? Finsler si je lahko in hitro pridobival zaupanje svojih učencev. Bil jim je»osebno dobrohoten in jako pravičen. Ni delal nikake razlike med nadarjenimi in*manj nadarjenimi, med interesantnimi in manj interesantnimi učenci, alco so le kazali dobro voljo do dela. Če kdo nii mogel, mu ni delalo skrbi, če pa ni hotel, ga je užalostilo. Pri tem nehotenju ni videl samo nemarnosti naprain stavljeni nalogi, niarveč vsak moteči vpliv, ki se je postavljal medenj in njegove učence. Utegnil je postajati tudi oster, kjer je slutil take vplive, in ni miroval pnprej, dokler jih ni razkril in odstranil.« Za ravnatelja deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru je bil imenovan prof. na deželni realki v Gradcu, dr. Karel K 6 c h 1, rodom Solnograščan. — Mož se\'e ne zna slovenšči^ie. Zavod pa, ki mu bo voditelj, obiskuje tudi mnogo s 1 o v e hs k i h goienk. — No, pa to je pri nas postranska stvar — zlasti sedaj, ko tudi Slovenci prelivajo svojo kri za domovino in cesarja! Tedenske zbirke na kranjskih srednjih šolah v voinopomožne svrhe. Glasom poročila v uradnem listu »Laibacher Zeitung« so zbrali dijaki kranjskih srednjih šol v vojnopomožne svrhe po tedenskih vinarskih zbirkah meseca januaria t. i. 896 K 50 vin., nieseca februarja pa 964 K 94 vin., torej v obeh imenovanih mesecih 1861 K 44 vin.