V spomin Ljudmili Šribar
Ob koncu lata 2013 nas je presenetila vest o smrti ing. Ljudmile Šribar, dolgoletne raziskovalke - mikropaleontologinje na Geološkem zavodu Slovenije. Vsi smo vedeli za njeno dolgoletno bolezen po upokojitvi, vendar nas je spoznanje o njenem odhodu zopet spomnilo, da smo z njo izgubili še eno pričo pionirskih časov slovenske geologije druge polovice 20. stoletja. Bila med tistimi, ki so vse svoje moči in najplodnejša leta življenja nesebično posvetili geološkim raziskavam in jih okronali z osnovno geološko karto slovenskega ozemlja v merilu 1:100.000.
Prve raziskave v izjemno skromnih raziskovalnih razmerah povojnega obdobja in težkih terenskih pogojih je opravljala v skupini kartirajočih geologov od štajerskega hribovja in dolenjskih gričev do Krasa ter do takrat skoraj neprehodnih Javornikov. Kasneje se je vse bolj posvečala mikropaleontologiji. Svet drobnih fosilov v kamninskih preparatih pod mikroskopom jo je očaral in skozi desetletja se je razvila v eno najvidnejših raziskovalk mikrofosilov v Sloveniji. Kot geologinja »stare šole« je imela širok spekter paleontološkega znanja. Nikoli se ni specializirala le za eno ozko fosilno skupino, temveč je fosil v prvi vrsti sprejemala kot podatek o geološki starosti kamnine in okolju, v katerem je kamnina nastajala. Zato je že zgodaj postala nepogrešljiva spremljevalka kartirajočih geologov, ki so njene raziskave vgrajevali v geološke karte. Ko danes gledamo liste Osnovne geološke karte Slovenije, je skoraj na vseh zapisano tudi njeno ime. Najdemo ga že na zgodnjih kartah, ki so nastajale že v 60. in 70. letih preteklega stoletja in nazadnje kot soavtorico formacijske geološke karte nove generacije na Krasu, ki je pomenila prelomnico v slovenski geološki kartografiji.
Bila je med prvimi slovenskimi geologinjami, ki so vstopile v svet geološke znanstvene publicistike. Sama ali v soavtorstvu je objavljala v domačih in tujih geoloških revijah. Mednarodni strokovni javnosti je bila znana tudi po številnih predstavitvah raziskovalnih rezultatov na znanstvenih kongresih in simpozijih. V objavljenih razpravah je največ pozornosti posvetila mezozojskim karbonatnim kamninam, zlasti krednim in jurskim plastem Primorske in Notranjske. Najzgodnejša dela obravnavajo mejo med krednimi in terciarnimi pastmi v Goriških Brdih. V njeni bibliografiji vse do leta 1997 sledimo znanstvene razprave o mikrofosilih platformskih karbonatov južne in jugozahodne Slovenije. V več delih je obravnavala jurske in kredne sedimente Slovenskega bazena. Pomembna so tudi njena soavtorska dela, s katerimi je kot mikropaleontologinja posegla v raziskave triasnih plasti Julijskih Alp.
Za kolege in prijatelje je bila vselej le Pika. Vedno prijazna in razumevajoča Pika, ki je znala prijateljski odnos vzpostaviti prav z vsakim, od starejših že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev do popolnih geoloških začetnikov. Nikoli jim ni odrekla pomoči. Pika nadutosti ni poznala. Znana nam je bila njena tesna povezanost z naravo. Razumela in ljubila jo je kot celoto, kamen pa ji je odstiral pogled v še eno razsežnost, v geološko preteklost. Spadala je v tisto skupino geologov in geologinj, ki jim je bilo terensko delo v veliko veselje, tudi fizično zahtevna vzorčenja v visokogorju. Prav Pika in njena generacija geologinj so največ prispevale k uveljavljanju žensk v do tedaj pregovorno bolj moškem geološkem poklicu.
Geologinje in geologi, ki so utirali pionirske poti sodobni slovenski geologiji, se počasi umikajo, živi spomini nanje pa so vse redkejši. Nove generacije žal ne bodo več vedele, kdo je bila vselej prijazna in nasmejana Pika, skozi številna dela in geološke karte, pri katerih je sodelovala, pa bodo še dolgo poznale ing. Ljudmilo Šribar, odločno geologinjo druge polovice dvajsetega stoletja, ki je pustila za sabo vidno sled, ki je vodila in še vedno vodi mlajše generacije do novih geoloških spoznanj.
Tea Kolar-Jurkovšek
Ljudmila Šribar - pomembnejša objavljena dela
Ing. Ljudmila Šribar je sodelovala pri mikropaleontoloških analizah skoraj vseh listov Osnovne geološke karte Jugoslavije, SFRJ 1: 100 000, ki pokrivajo ozemlje Slovenije:
list Beljak, Celje, Celovec, Črnomelj, Delnice, Gorica, Ilirska Bistrica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Postojna, Ravne, Ribnica, Rogatec, Slovenj Gradec, Tolmin in Trst. Pri listih Gorica, Ilirska Bistrica, Novo mesto, Postojna, Ribnica in Trst pa je sodelovala tudi pri kartiranju.
ŠRiBAR, Lj. 1965: Meja med krednimi in terciarnimi skladi v Goriških Brdih = The Boundary Between Cretaceous and Tertiary in Goriška Brda. Geologija, 8: 121-129.
ŠRiBAR, Lj. 1966: Jurski sedimenti med Zagradcem in Randolom v dolini Krke = Jurassic sediments between Zagradec and Randol in Krka Valley. Geologija, 9: 379-383.
ŠRiBAR, Lj. 1967: O sedimentih na meji kreda-terciar v južni Sloveniji = About the sediments in the Cretaceous-Tertiary boundary in southern Slovenia. Geologija, 10: 161-166.
Plenicar, M., BusER, S., Šribar, Lj. & Lapajne, J. 1971: Geološki, paleontološki i geofizicki rezultati istraživanja južne Primorske i Dolenjske. Nafta, 22: 253-259.
Lapajne, V. & Šribar, Lj. 1973: Zgornjekredni sedimenti na območju Posavskih gub = Upper Cretaceous Deposits in the Sava Folds. Geologija, 16: 237-244.
Mioc, P. & Šribar, Lj. 1975: Jurski skladi v severnih Karavankah = Jurassic beds in Northern Karavanke Mts. Geologija, 18: 87-97.
OGORELEC, B., ŠRiBAR, Lj. & BuSER, S. 1976: O litologiji in biostratigrafiji volčanskega apnenca = On Lithology and Biostratigraphy of Volče Limestone. Geologija, 19: 125-151.
Premru, u., ogorelec, B. & Šribar, Lj. 1977: O geološki zgradbi Dolenjske = On the Geological Structure of the Lower Carniola. Geologija, 20: 167-192.
ŠRiBAR, Lj. 1979a: Biostratigrafija mejnih plasti med juro in kredo v južni Sloveniji = Biostratigraphy of the Jurassic-Cretaceous boundary layers from South Slovenia. Geologija, 22/1: 113-116.
ŠRiBAR, Lj. 1979b: Biostratigrafija spodnjekrednih plasti na Logaški planoti = Biostratigraphy of Lower Cretaceous beds from the Logatec plain. Geologija, 22/2: 277-308.
ŠRiBAR, Lj. & BusER, s. 1979: Excursion N, Podselo - Upper Cretaceous. 16th European Micropaleontological Colloquium, Ljubljana: 233-236.
ŠRiBAR, Lj. 1981: Kredne plasti v vzhodnih podalj{kih Karavank in Posavskih gub = Cretaceous beds in the eastern extension of the Karavanke Alps and the SavaFolds. Geologija, 24/2: 303-317
Dozet, s. & Šribar, Lj. 1981: Biostratigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem Kotaru = Biostratigraphy of Jurassic beds south of Prezid in Gorski Kotar. Geologija, 24/1: 109-126.
Plenicar, M. & Šribar, Lj. 1983: Kredni skladi med Kočevjem in Krko. Geol. zb. 4: 47-79.
Ogorelec, B., JURKOVSEK, B., ŠRiBAR, Lj., Jelen,
B., stojanovic, B. & Mišič, M. 1984: Karnijske plasti v Tamarju in pri Logu pod Mangartom = Carnian beds at Tamar and Log pod Mangartom. Geologija, 27: 107-158.
Ogorelec, b., ŠRiBAR, Lj. & Buser, s. 1984: Vol~anski apnenec pri Doblarju, dolina So~e, Postajališče št. 5. V: Orehek, A. (ur.): Vodič strokovne ekskurzije, 6. Sedimentološki plenum Jugoslavije, Bovec, 12.-14.9, Ljubljana: 27-31.
Buser, s., Grad, k., Ogorelec, B., Ramovš, A. & Šribar, Lj. 1986: Stratigraphical, paleontological and sedimentological characteristics of Upper
Permian beds in Slovenia, NW Yugoslavia = Memorie della Societa Geologica Italiana, 34: 195-210.
Ogorelec, B., Buser, s. & Šribar, Lj. 1987: Vol~e limestone - Podsela (Upper Cretaceous). In: coLizzA, E. (ed.): Excursions - 5th and 6th June 1987, E. Friuli, Karst of Gorizia and of W. Slovenia: guidebook. Trieste: Universita degli studi, Istituto di geologia e paleontologia, 31-35.
Jurkovšek, B., Poljak, M., Ogorelec, B., Buser, s., Toman, M. & ŠRiBAR, Lj. 1989: Geolo{ka karta SFRJ 1: 50.000: kredne in paleogenske plasti Zunanjih Dinaridov. V: Jurkovšek, B (ur.): Vodnik ekskurzije, Lipica, 35 str.
Jurkovšek, B., Šribar, Lj., Ogorelec, B. & Kolar-Jurkovšek, t. 1990: Pelagi~ne jurske in kredne plasti v zahodnem delu Julijskih Alp = Pelagic Jurassic and Cretaceous beds in the western part of the Julian Alps. Geologija, 31/32 (1988/89): 285-328.^
DozET, s. & ŠRiBAR, Lj. 1991: Spodnjekredni skladi na listu Delnice. Rud.-met. zb., 38/2: 161-190.
ŠRiBAR, Lj. & Plenicar, M. 1991: Zgornjekredne cenocone v jugozahodni Sloveniji = Upper Cretaceous assemblage zones in southwestern Slovenia. Geologija, 33 (1990): 171-205
Plenicar, M. & Šribar, Lj. 1992: Le recif de Rudistes pres de Stranice (N.O. de la Yougoslavie). Geologica Romana, 28: 305-317.
Turnšek, d., Plenicar, M. & Šribar, Lj. 1992: Lower Cretaceous Fauna from Slovenski vrh near Kočevje (South Slovenia). Razprave IV. razr. SAZU, 33/8: 205-257.
Jelaska, V., Guši}, i., Jurkovšek, B., Ogorelec, B., Cosovic, V., ŠRiBAR, Lj. & Toman, M. 1995: The Upper Cretaceous geodynamic evolution on the Adriatic-Dinaric carbonate platform(s). Geol. Mediterran., 21/3-4: 89-91.
Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Šribar, L., ŠRiBAR, lj., poljak, m. & drobne, K. 1996: Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 1:50.000 : kredne in paleogenske karbonatne kamnine = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen Plateau : Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana: 143 p., ilustr.
Dozet, s. & Šribar, Lj. 1997a: Lower Cretaceous Shallow-Marine Sedimentation and Biota on Dinaric Carbonate Platform between Logatec, Krka and Kolpa (Southeastern Slovenia). Geologija,40: 153-185.
Dozet, s. & Šribar, Lj. 1997b: Biostratigraphy of shallow marine Jurassic beds in Southeastern Slovenia. Geologija, 40:187-221.
Ogorelec, B., Buser, s. & Šribar, Lj. 2003: Doblar, Calcaire de Volče (Cretace superieur). In: Drobne, K. (ur.): De la mer Adriatique aux Alpes Juliennes (Italie nord-orient et Slovenie occidentale) - un percours geologique sans frontieres. Ljubljana: ZRC SAZU;Trieste: Dipartimento di scienze geologiche, ambientali e marine, Universita, 76-77.