IZ VSEBINE: Pozdravljeni ma domačih tleh — Jugoslavija doma in po svetiu — Beograd, srce Jugoslavije — I. S.: Ko iz krvi rdeče mam svoboda je vzklila — Lili Novy: Naša vstaja (tpesem) — Milan: Mladinska igodlba iz Trboveflj obišče rojake v Franciji — Tisoči so ponesli čestitke predsedniku Jugoslavije — Mila Šenk: »Kako lepo je peti ma slovenski zemlji«----st-: Življenje je za izseljence v domovini ceneje — Pavla Voje: Kot sen se zdi mi doživetje (pesom) — Po domači deželi — Peter Dornik: Novo prerašča sitaro — Iz življenja rojakov v Aleksandriji — Prežihov V orane: Samorastniki (nadaljevanje) — Vekoslav Mlekuš: Kako je v novi Jugoslaviji poskrbljeno za invalide — Domovina na tujih ¡tleh — Dom in družina — Mladi rod — Pero izseljencev — Za dobro voljo. Naslovna slika: Seno spravljajo (foto inž. T. Budau, Ljnibljana) 7\.ojaki, p.te.lap.0 datiko oas čaka! Albume s pokrajinskimi fotografijami iz domovine po željah nagrajencev bo uredništvo ,,Rodne grude" poklonilo tistim, ki bodo pridobili listu največ novih naročnikov. Rojak, rojakinja, potrudi se, da boš tudi ti med nagrajenci! šilita »~K.o2no grudo« ! GOSTINSKO PODJETJE ,-SHcLoLja LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 Ob priliki ogleda Ljubljane obiščite znano restavracijo-bife „SLAV1JA“ (bivši Slamič) kjer boste najbolje postreženi in zadovoljni * Sprejemamo tudi rezervacije Telefon 20-972 * Priporoča se kolektiv GOSTINSKO PODJETJE „SltaoLja LJUBLJANA “iv /T KOLODVORSKI RESTAVRACIJI r XI tihi i a n i Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc. — Izhaja desetkrat na leto. — Poštnina plačana v go-tovini. — Naročnina: ZDA letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Francija: letno 500 frankov, polletno 250 frankov. — Belgija: letno 70 frankov, polletno 55 frankov. — Holandija: letno 5 guld., polletno 2,50 guld. — Zah. Nemčija: letno 8.40 mark, polletno 4.20 mark. — Argentina: letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Jugoslavija: letno 500 din, polletno 250 din. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva c. 5/1. ST. 6 JUNIJ 1955 LETO II. fDozdtaoljafiL na 2omacik tlak Hitro se je zasukalo leto, čas obiskov naših dragih rojakov je tu in Matica je spet postala živ čebelnjak. Do 25. maja, ko to pišemo, smo sprejeli že nekaj večjih skupin rojakov iz ZDA, ki so prišli na obisk rojstne domovine. Tudi iz Argentine smo dobili že nekaj obiskov in posamezniki iz Francije in Holandije tudi že prihajajo, čeprav imamo napovedane večje skupne obiske iz evropskih dežel za avgust. Med rojaki iz Amerike je tudi precej povratnikov, ki nameravajo preživeti večer svojega življenja v miru in zadovoljstvu v rojstni deželi. Na Matici imamo vsak dan obiske. Seveda smo tega iz vsega srca veseli, saj je glavni pomen in namen Matice, da se z rojaki spoznamo ter jim kolikor se da pomagamo, če potrebujejo kakšnih nasvetov ali drugačne pomoči. Vsi rojaki, ki so doslej prišli, so zelo zadovoljni z našimi carinskimi organi, ki jim res ne delajo težav. Do 25. maja je sprejela Slovenija že okrog 250 svojih sinov in hčera iz Amerike, ki so po dolgih desetletjih — mnogi po 40, 50 in več letih — spet prvič stopili na zemljo, iz katere izvirajo korenine njihovega rodu. Vsak od rojakov prinaša s seboj svojo življenjsko zgodbo in če bi napisali vse, bi imela »Rodna gruda« gradiva za dolgih deset let in še več. Mnogo, premnogo bi lahko napisali tudi o njihovih prvih vtisih v rojstni domovini, ki jo spoznavajo po dolgih desetletjih vso prerojeno. Toda o vsem tem vam bodo prav gotovo tudi sami dosti povedali in mnogi tudi napisali takrat, ko se vrnejo. Prepričani smo, da se bodo tudi letos osi rojaki tako dobro imeli kakor so se rojaki, ki so bili v domovini na obisku v prejšnjih letih in nam zdaj pišejo o svojih nepozabnih vtisih tako lepa pisma ter obljubljajo, da se še in še vidimo. Da se bodo rojstne domovine dodobra nagledali, je Slovenska izseljenska matica tudi letos skupno s Putnikom organizirala za rojake vrsto lepih izletov, ki jih bodo povedli po Gorenjski, Primorski, Štajerski in Dolenjski. Za te izlete se rojaki pridno pripravljajo. V velikem številu si bodo gotovo ogledali tudi prireditve Ljubljanskega festivala, od katerih bodo nekatere posvečene prav njim. Tudi za letošnji Izseljenski teden se domovina že pridno pripravlja. Že v avgustu bodo prireditve posvečene našim rojakom v vseh večjih krajih v Sloveniji, od kjer so doma izseljenci — to je v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Senovem, Brežicah, Novem mestu, Kamniku itd. Nastopili bodo pevski zbori in godbe delavskih kulturno prosvetnih društev »Svoboda«. Prav gotovo pa se bo precej rojakov udeležilo tudi glavne prireditve Izseljenskega tedna, na kateri bodo sodelovale Izseljenske matice vseh jugoslovanskih republik in ki bo 11. septembra o Beogradu. Kakor vidimo iz poročil, ki jih prejemamo na Matici, bomo v prihodnjih tednih in mesecih pozdravili v naši sredi še precej skupin rojakov, ki jim iz vsega srca kličemo: Dobrodošli — toplo pozdravljeni na domačih tleh! Linija DOMA in Triglav« Joško Mali, iz Pas de Calaisa pa je prišel mladi rojak Lapornik. (Prepričani smo, da bodo o svojih vtisih iz Slovenije po svoji vrnitvi v Francijo mladi rojaki sami kaj napisali za Rodno grudo. Op. ur.) Vsa zbrana mladina se je v nedeljo, 22. maja dopoldne zvrstila v velik sprevod, ki je krenil na trg, kjer je bilo pred sindikalnim domom veliko zborovanje. Med raznimi prireditvami je bila zelo zanimiva tudi razstava »Deset let delavske mladine v svobodi«, kjer so razstavljali mladi delavci slovenskih tovarn svoje izdelke. Stene so bile vse polne slik, hi so prikazovale delavsko mladino pri strojih, v kulturnih društvih, pri športu ... Zanimive so bile številke, ki so povedale, da je o Sloveniji nad 23.000 mladincev vključenih v športne organizacije, nad 12.000 o telovadnem društvu »Partizan«, nad 16.000 pa jih aktivno dela v kulturno prosvetnih društvih. To je le nekaj bežnih opisov praznovanja desete obletnice tistih velikih dni, ko je iz srčne krvi njenih najboljših sinov in hčera vzklila svoboda naši lepi, ljubi domovini... i. s. Lili N o d y i\ n š a vstaja Kot z gore v dol deroče vode so časi tekli in prešli, a sred miru in sred svobode spominjajmo se naše vstaje velikih in žarečih dni. Sovražnik je požigal, mučil, moril, trpine z doma gnal, da bi do tal se narod sključil in se, otrpel od grozote, mu vdal in v suženjstvu ostal. A kot vihar, ki vstane, plane, se dvignil je teptani rod, napore, mraz in glad in rane prestal in smrtnega sovraga premagal in pregnal od tod. Odtekle so nekdanje vode in časi borbe so prešli, a sred miru in sred svobode spominjajmo zvesto se vstaje in vseh junakov tistih dni. Sinovi trboveljskih rudarjev, člani Mladinske godbe iz Trbovelj, so 22. maja lani obiskali predsednika Jugoslavije maršala Tita Ni še povsem zbledel spomin slovenskih izšel jencev-rudar jev iz Severne Francije na zagorske pevce, ¡ki so jih lani obiskali, že so prisluhnili nadvse razveseljivi novici: zadnje dni junija pride mladinska godba delavskega prosvetnega društva »Svobode« iz Trbovelj. Zakaj bo prišlo do tega obiska? Stvar je takale! Mnogi slovenski rudarji v Meenlebachu-Freymingu dobivajo poleg »Rodne grude« tudi časopis trboveljskih rudarjev Zasavski vestnik (zdaj Zasavski tednik). S kolikšno neučakanostjo pričakujejo oba časopisa, sem se prepričal, ko sem bil lani med njimi. Pripovedovali so mi, da jim »Rodna ¡gruda« in Zasavski vestnik pomenita trdno vez is starimi kraji; iz obeh glasil zvedo vse, kar se dogaja v domovini. Tako so lani v Zasavskem vestniku brali, da ima delavsko prosvetno društvo razen mnogih drugih ikulturno-prosvetnih skupin tudi mladinsko godbo na pihala; in, da je ta godba lani obiskala tovariša Tita ter mu za njegov rojstni dan zaigrala nekaj vedrili partizanskih in delavskih pesmi. Pa je društvo »Sava« mladinsko godbo povabila na obisk. Da so bili fantje tega vabila zelo veseli, ni potrebno še posebej poudarjati! Saj v tem niso videli le priznanja za svoje delo, marveč še mnogo več. ¡Spoznali so, da je prodrl glas o njihovem delu tudi med vas, dragi rojaki, ki ste MLADINSKA GODBA IZ TRBOVELJ obišče rojake v Franciji morali pred davnimi leti v tujino služiti svoj vsakdanji ¡kruh. In kaj bo lepšega, kot da bodo fantje igrali rvam, ki ste bili pred desetimi, dvajsetimi in več leti delovnil tovariši njihovih dedov in očetov; ko ste skupaj v jamah in na odkopih tožili, da ne morete nuditi svojim otrokom niti vsakdanjega kosa kruha. Moram vam povedati, da so člani godbe v glavnem učenci rudarsko-industrijskih šol, vajenci drugih poklicev in dijaki gimnazij. Vzgaja jih šola in njihovo društvo. Dobro vem, da se še živo ¡spominjate predvojnih »Svobod«. Kako ne! Tudi sami ste bili njih navdušeni pristaši. No, kot rečeno, je trboveljska mladinska godba, postala ena med najboljšimi v Jugoslaviji. Kajpak so Trboveljčani na to ponosni, saj so dostojno nasledili starejšo rudarsko godbo, ki je najboljša godba na pihala in je ravno zadnje dni na velikem festivalu rudarskih prosvetnih društev zasedla prvo mesto. Mladinska godba je bila ustanovljena pred tremi leti. Po enem letu so se mladi godbeniki že predstavili trboveljskemu občinstvu. Uspeh prvega nastopa je bil zelo lep. Odslej si je naglo utirala pot po vsej Sloveniji in celo Jugoslaviji. Spoznali so jo vsi zasavski revirji, pa v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru in celo Beogradu. Še danes lepo raste. Vaje so vse težje, učitelj zahteva vedno več, (kajti dobro se zaveda, da ibo le tako obdržal godbo vedno na visoki ravni. Tako, dragi rojaki: povedal sem vam nekoliko najvažnejših stvari o godbi, ki ste jo povabili. In zaupam vam prijetno vest. da so fantje komaj čalkali, da vam prinesejo dih pomladi iz naše lepe domovine. Milan Tisoči so ponesli čestitke predsedniku JUGOSLAVIJE Deset let je preteklo, odkar Zveza jugoslovanske ljudske mladine visalko loto v počastitev rojstnega dne maršala Tita organizira štafeto iz vseh mest in krajev Jugoslavije proti Beogradu. Z leti je Titova štafeta ¡postala pravi vseljudski praznik, mogočna manifestacija weil delovnih ljudi J uigcsllaivije, ki ob rojstnem dnevu tovariša Tita sami od sebe dizralžajo svojo- ljubezen in predanost naj večjemu sinu Jugoslavije. Z vsakim letam se je povečalo število- tekačev in spremljevalcev, Id so nosili ,maršalu Titu v štafetnih palicah pozdravna pisma, z vsakim letom so naraščali kilometri- in število prog, po katerih so tekili tekači, vedno večji so bili kupi pozdravnih resolucij, ki so jih prinašali tekači iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano in od tod dalje v Beograd do maršal-a Tlita. Leta 1947 je v drugi Titovi štafeti v Sloveniji sodelovalo 14.6-77 tekačev, ki so p-retekli skupno 2016lkm poti. Leta 1949 je bilo že 39.562 tekačev jm spremljevalcev, ki so pretekli 4104lkm :iin prinesli 1,152 ¡pozdravnih pisem. Predlanskim pa je V Titovi štafeti teklo 76.140 tekačev, ki so opravili 4662 km poti. V sredo in četrtek, 18. in 19. maja, je bi.lo v Sloveniji bolj klavrno vreme. Nizki deževni oblaki so preprezali sivo nebo^ v četrtek se je proti jutru ¡močno vlilo izpod neba- in vse dopoldne je vztrajno deževalo-. Toda vse to- ni motilo fcisočev in tisočev tekačev, ki so' iz vseh krajev Slovenije, iz mest in vasi, iz velikih industrijskih središč, tovarn in ,rudnikov im iz majhnih ¡kmečkih in-aset:jj nos-iti v štafetnih palicah na stotine pozdravnih pisem maršala Titu za njegov 65. rojstni dam. ¡Prvi so odšli ina polt po republiških progah tekači — beli rudarji iiz Dolnje Lendave, kjer s-o veliki vrelci /nafte, ¡za njimi pa so krenile še štafete iz kmečke obdelovalne aaclruge v Železnih dverih piri Ljutomeru, iiz Bovca, Omamlja in iiz Kopra, ¡glavna republiška (proga pa je vodila praiv z vinila oičalka Triglava, ki je še pokrit z debelo 'plastjo snega. V ite proge, ki teko kot reke skozi vse večje kraje, se je zlilo nešteto drobnih potočkov — majhnih lokalnih proig i,z raznih vasi, tovarn, kmečkih obdelovalnih zadrug in iz kraljev, ki ¡so znani iiz narodnoosvobodilne vojne. Bodoči rodovi, ki si bodo ogledovali naše ¡narodne nmizeje, iin ¡zgodovinarji, ki bodo pisali zgodovino naših narodov, praiv gotovo ne bodo mogli mimo neskončne ¡galerije darov, štafetnih palic, čestitk, pozdravnih ¡pisem, ireisolluci.j, spomenic itd. Koliko ljubezni j.n predanosti je v vseh teh darovih, bodisi da jih je delala žuljava roka kovinarja, spretni pršiti umetnika ali pa droben šolanček. Že v Mar ¡(bonu, Celju, Novii Gorici, Murski Soboti, Kranju im drugih večjih mestih je bilo nepopisno navdušenje ob sprejemu tekačev Titove štafete. V Celju se je zbralo na- Titovem trgu okoli 8000 prebivalcev, v Mariboru pa celo nad 15.000 mainifositamtov. Seveda jc bil najbolj svečan sprejem v glavnem mestu republike Slovenije, v Ljubljani. Že dolgo pred napovedano uro so se pričeli zbirati po glavnih uilicah ¡prebivalci, zlas.ti mladima, iki so nestrpno pričakovali prihod tekačev. Do 17. ure se je okoli Narodnega doma in po ulicah v središču mesta nabralo več deset tisoč mainifesibaintov, ki so ¡z inaivdušeniimi vzkliki sprejemali tekače posameznih štafet iz Štajerske, Primorske, Dolenjske iin Gorenjske. Posebno, živahno je bili ¡pozdravljen Milan Smerdu iz Novega mesta, partizanski borec iin invalid, ki je bil izbran, da je izročil štafetno palico s čestitkami Slovenije maršalu Tditu v Beogradu. Da, letošnja Titova štafeta ije bila zares veličastna in spontana manifestacija. »'tf^ako lepo je peti na slovenski zemlji. « V sredo, 11. maju je z brzoolakom preko Trsta prispela na obisk o rojstno domovino druga letošnja večja skupina naših rojakov. Brzovlak je zapeljali na postajo v Sežani. Po opravljenem carinskem pregledni so se pojavili oa oknih Obrazi naših ¡dragih izseljenih bratov in sestra, kamor jiiih je zvabila pesem sežanske šolske mladine: »Tam, kjer teče bistra Žila«, »Gor čez izaro«, »¡Na oknu glej obrazek bled«, »Moj očka ima ¡konjička dva« in še iz nekaterimi drugimi Slovenskimi narodnimi pesmimi so maši naj-mllajšl pozdravili rojake. Ko so premagali pTve solze iglinjan'ja in veselja, da so po dolgih desetletjih odsotnosti ¡zopet na rodni grudi, so mnogi rojaki -zapeli, znane napeve z mladino. »Kialko lahko an lopo je peti ina slovenski zemlji,« je vzkliknila skozi okno rojakinja Danica Hrovatinova .iz Clevelanda, ki je tako sirečna, da jo v Pdivki na ¡Krasu, kjer se je rodila, težko pričakujeta (še osemdesetletna (malti in oče. »Srca so ¡nam tako velika, da jih komaj zadržujemo v prisilil,« je visa v solzah zaklicala skozi okno. ¡Rojaki iin rojakinje ¡so 'izstopili iz vagona in se prisrčno zahvalili mladimi in učiteljicam za topel sprejem. Otroci ¡so rojake naravnost obsuli s šopki majskega cvetja, iki so ga prinesli s seboj. Tu ¡so rojake pozdravili tudi zastopniki ljudske oblasti, Socialistične 'zveze iz Sežane iin pa tajnik Slovenske izseljenske matice. Rojaki so vstopili zopet v vozove, obloženi z velikimi šopki španskega bezga, šmarnic, tulipanov i.n potomk, tako da je bili vagon podoben ¡dehtečemu cvetličnjaku. »Za popotnico« do Ljubljane, kat je dejali 'zastopnik podružnice Izseljenske malifice iiz ¡Sežane, pa so rojakom izročili nekaj steklenic pristne slivovke iin domačega kraškega terana. »Vsa ¡utrujenost nas je minila i.n s tem toplim «prejemom je poplačano dolgotrajno im mapomno 'potovanje.« je dejala rojakinja Frances Swoboda iz New Yorka. ¡ko se je vlak že pomikal proti Ljubljani. Rojakinja Swoboda je doma iz Lo- galtca 'in je bila pred dvemii leti že na obisku v 'Slovemijii. «Da ¡ste mislili še na slivovko 'iin iteran, bo je p.a res lepo od vais,« je nadaljevala rojakinja Francka. »Pomagala nam bosta premagovati sollize, da bomo bolj ¡¡korajžne« izstopile v Ljubljani med svojce.« Skozi solze se je prikradel prvi smeh tudi njenim sopotnicami v oddelku: Rosi Novakovi ¡iiz Minnesote, ki je po 3,1 letih spet na ¡domačih ¡tleh, in Karlini Gornik iiz Chisholma v Minnesoti, Iki je tudi 'pred 35 'lati zapustila domačo stireho in odšla za kruhom ipo svetu. V istem oddelku je sedel tudi rojak, visoke postave, .ki so mm sollze ¡neprestano lile ipo licu. Bil je Joe Slemec i¡z Wil'larda, W'isooinsim, doma iz Zg. Brnika pri Cerkljah, ¡ki se je po petdesetih letih v.rnil na. irodino grudo. V Wililardu da ima mlečno farmo, je pripovedoval. Pirvia leta. ko se je naselil v Ameriki, je ddlal v »kolimajnah* po državah Minnesoti, Montani, Michiganu im drugod. To ,so bila leta težkega 'dela in bornega zaslužka. V Ameriki i.m.a šest sinov. Povedal mam je, kako so- Slovenci spošbovami; Šimom Aimerike zaradi svoje marljivosti'. Med drugim je tudi dejal, da sta si ¡pri maBefjemicih iz diruigih evropskih držav dve pokolcnjli, to je oče im sim, ustvarili toliko i premoženja, kakor si ga je zbral s pridnimi rokami en Slovenec. V oddelku, kjer iso sedele rojakinje Ivanka Perkoviičeva, Ana Nemgair, obe iz Eveletha v Minnesoti im doma ii;z Ribnice ¡ter zakonca Jamez im Katarina Ubic iiz Clevelanda, se je pogovor sulkal okoli naše camine. Nikakor niso mogle ¡prehvaliti nadvse vljudnega ¡postopka carinskih organov. Zgražale so se nad ljudmi, ki po Ameriki širijo o 'tem ižlotnaimermo .in novi Jugoslaviji sovražno propagando. V Pivki sta izstopila rojakinja Damica Hrovatin im pa rojak Fram Slavec iz Clevelanda, ki je doimia iiz Bač ¡pri Knežaku. Vsi rojaki so se od njiju prisrčno poslovili, saj so med dolgim ¡potovanjem postali res ena ¡družina. Iz enega številnih obiskov rojakov na Matici: Od leve proti desni: Rojakinja Anna Blasick iz Rentona, Wash., ki je prišla s svojim možem Johnom po 42 letih v rojstno domovino na obisk. Rojakinja Mary Medvešek iz Rentona Wash., je prav tako po dolgih 42 letih prvič stopila na tla rojstne Slovenije. Rojakinja Sofie Eidler je prirajžala v rojstno domovino iz daljnjega San Francisca v Californiji. S svojci se je srečala prvič po 32 letih. Rojak Frenk Jappich, ki je že celih 18 let predsednik pevskega društva »Prešeren« v Chicagu, pa je po dolgih 53 letih letos spet videl svojo rojstno Metliko •Na hodmiilkiu je Slonel na oknu rojak Louis Ilovar iz Clevelanda. Doma je iz okolice Grosupljega, iin je (bil dober znanec (pokojnega Louisa Adamiča. Ves (čas je zavzet opazoval pokrajino. »Glejte (čebelnjak,« je ives vesel vzkliknili. »Veste, moj (pokojni olče je bil tudi navdušen čebelar. Zelo mi je bila všeč Galsipairijevia slika »iPri čebelnjaku«, ki je billa objavljana v Slovenskem izse- 1 jenskem koledarju. Glejte oin:i, kozolec... in tisto zeleno bukev...« Prav vse je billo zanj del rojstne domovine. V Postojni in a postaji- so- se mu nenadoma vdirle sollze po obralziu. Pokazal je na postavno žemiioko, ki je stala med ljudmi ina peronu, -kako zelo ida ga spominja na njegovo mater. Škoda, da ,ne (živi- več! Rojak Ilovar je med drugo svetovno vojno kot ameriški voijalk prepotoval vso Evropo in Afriko. Tu ipia mi je pripoivedovall, da takega duševnega pretresa še ni doživel, kot sedaj ob povraltkiu na domačo tzemllijo. »Veste, kaj bom napravil? V domačo bos to 'bom šel, se vlegel na zemljo in ostal tam ves dam. Potem mislim, da se bom -sipet (zinaišel.« Rojakinja- Pe-nkovičega je -vsa vesela p.ripo-vedovall-ai, da jo doma pfriičakuje mati! Mait-i in doimoviinia kličeta isvoje otroke pod rodno streho. Težko -je tema klicema odoletii-! V Sežani sita liizis-toipila zakonca Ujčičeva. V skupini so bili še rojaki Frank Koračim, Jennie Košir, Mary Voidičalr in Angela Ja-rm, vse -tri. iz Olevelanidia. ali »Ameriške Ljubljane«, kakor pravijo rojaki Clevelandu, saj prebiva- v njem okoli 50.000 Slovencev. Te -rojakinje so doima s Čateža, Vodičarjeva ipa iz Hiinlj ipni- Kočevju. Tudi one se p-o 40 letih vračajo- domov... Vse -nestrpne ,so -dočakale Ljubljano. Tu pa zopet topli- sprejemi, poz-diravii, objemi itn solze, sollze njihovih dragih ... Mila Šenk Življenje je za izseljence ceneje v domovini kakor v tujini Dne 24. aprila je bil v Zagrebu občni zbor Malti-ce isetjenika Ilrvatske, ki je osrednja organizacija v NRjH za ipovezavo iz izseljenci. Predsednik Matice je dr. Zlatan Sremec, podpredsednik Sabora NRH. Matica je v stalnih stikih s -hrvatskimi, izseljenci po vsem svetu, zlasti pa v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Zahodni Evropi ter v Avstraliji. Veliko pozornost posvečajo Gradiščanskim Hrvatom v Avstriji1, ki jim nudijo zlasti pomoč v učiteljstvu. Matica- ima za to posebno dotacijo. Zelo živahno delujeta pododbora Matice v (Splitu in na Reki; sklenjeno pa je bilo ustanoviti pododbore v vseh krajih, odkoder ije v inijtiini večje -število izseljencev. Že peto leto izdaja Matica mesečnik »Matica«; lani so izdali prvič Iseljemički koledar; letos pa sta v tisku prvi knjigi izseljenske knjižnice. Razprave na -le't-o(šmjiem občnem zborni Matice iseljenika Hrva-tske so pokazale z zanimivimi primeri, kako ije (življenje za- izseljence v domovini cenejše kakor v tujini, -zlasti še, odkar je priznan za 'denar, -kil ga pošiljajo iizselijenci ali dotbi-vaijo- povratniki pri nas -iz -tujine, 100-%> dodatek. -Nekaj teh primerov navajam z željo, da bi naši izseljenci — izlasti v ZDA in Kanadi — o (tem razmišljali im to upoštevali. Upokojenec, ki ima v ZDA 100 dolarjev -pokojnine (kar ni ni-tii -majhna pokojnina), živi tam težko. Če pride v domovino, bo iza to dobival mesečno 60.000-diin, kar je (že zelo lep dohodek, ki omogoča prav primerno življenje za dve ali tudi več osel). Naši Izseljenci si ob upokojitvi kupujejo večkrat hišice -kje na jugu oziroma v deželah, kjer je milo podnebje, kakor n. -pr. v Kaliforniji ali na Floridi. Hišica za eno 'družino s primernim ■komfortenn stane v ZDA najmanj 10.000 dolarjev. Pri -nas je -pa mogoče sezidati tako hišico kjer -koli v Sloveniji ali v Dalmaciji -i-td. za približno 2500 dolarjev (1 ,-500.000-cliin) ali največ za 5000 dolarjev. Koliko bi prihranil tak povratnik, ki bi prinesel ostalilh 7000 dollairljev v domovino- din dolbi! izonj-e preko 4.000.000 dim ? Za več le-t je preskrbljen samo s lem in si še lahko nabavi povsem novo opravo za svojo- hišico. Zastopnik iz Reke je -pripovedoval, da je tam v Skladiščih vedno po več tisoč vreč bele moke, ki jo pošiljajo izseljenci svojim sorodnikom ali znancem. Ta bela molka -stane v ivreči 100 funtov (= 46 kg) 9 stroški približno 15 dolarjev ali 9000-din. Pri n-ais ibii za to ceno- -dobi-li vsaj dvo-jno količimo bele molke. , Nekateri ljudje pri nas prosijo svoje sorodnike v inozemstvu za dobavo čevljev, kakor da bi jih pr.i nas ne bilo -dovolj iikl. Tako stanejo n. -pr. v ZDA žen-sdei -čevlji, ki, niso povsem take oblike, -kakor so jih žene navajene pri- mas, približno 25 -dolarjev ali (15.000dim. če bi izseljenec •ta znesek poslali k n-aim. bi dobili za to vsa-j tri pare dobrih žems-kilh Ičevljev. V-s-e -to ina-j naši izseljenci premislijo in marsikje bodo uvideli, da bodo bolj koristili sorodnikom. če ijiim pošljejo v piedpilsanem čeku do-lla-rje, Iker bodo dobili -z-anje več Ik-akor ipa dobijo oni tam; obenem pa bo to -pomoč tudi domovini, ki so ji devize iz tujih držav zelo potrebne za obnovo in razvoj. st- To pesom posveča svoji ses.tr,i Mary Vidergar iz Fontane v Caliiormiji, ki je lani po dolgih iletih obiskala svoj rojstni kraj, Pavla Voje, preprosto ikimeSko dekle iz Polšniika nad Litijo. Čemu naj iščem v knjigah učenih ved besed o sreči, v bajnih domišljijah, čemu li v pesnikovih poezijah, o sreči naši, vem, pač ni besed. Rojakinja Mary Vidergar je pridno pomagala sorodnikom pri delu na polju •X- * * * Paola Voie: * $dtL S d Ž()L m L * v . . . * ČOZLOdt^d * * * * Kot sen se zdi mi lastno doživetje, avgust je bil, nedelja, jutro in poletje, ko iz Amerike je prišla draga sestra, Sloveniji in rodni grudi zvesta. Hitel je voz po trdi beli cesti, na nebu zadnja zvezda je žarela, v grmovju prva ptičica je pela, ko šli naproti smo predragi sestri. Zavel je vetrič, voščil srečo nam, o ¡sreči naši pravit šel drugam, objelo sonce jutranje je vrh gora, ko draga sestra si med nas prišla. O, da bi v vek se sreče cesta vila, tako smo v mislih se domov vozili, le ena pot kot ta je srečna bila, ko smo s pregnanstva se domov vrnili. Dolina znana se pred nami širi, tu potok Pasjek, tam studenca viri, kjer bela cesta spe čez gmajne sredo, tu pasla si nekoč očeta kravic čredo. In Orlek, Žambah, vse še kot nekdaj, cvetoča reber in zeleni gaj, se loka v cvetju pisanem bohoti, a ob potoku, tam pa boren mlin klopoti. Pri fari zvon nedeljo nam oznanja, domov, domov iz stolpa lin priznanja o vem, da mnogokrat tam v tujem sveti želiš še slišati domači zvon zapeti. * * * * * A tam med drevjem glej, očetov dom je skrit, nekoč bil s slamo zdaj z opeko krit, notranjost vsa te praznična pozdravlja, otroka svojega prihod proslavlja. Ah, sestra draga, zdaj si spet doma, saj doživetje to, je vredno kup zlata, naj sreča ta življenje naše osvetljuje, naj ura ta te v tujem svetu osrečuje. Kaj mar tujina mi, četudi v luči zlati, saj domovina ti si kakor mati, in v pesem eno zliva se datiašnje slavje: o dom in domovina, ti si kakor zdravje. Gornji grad priljubljeno letovišče, leži ob koncu lepe Zadreške doline pod strmo Menino planino sredi smrekovih gozdov Črnomelj ob Lahinji je že od 1. 1943 okrajno mesto v Beli krajini. V Črnomlju jel. 1944 zasedal prvi slovenski parlament v zgodovini slovenskega naroda PO DOMAČI Mednarodni sestanek kmetijskih strokovnjakov je ibi'1 05. ¡maja v Dobrni. Podredila ga je Mednairoldnia federacija kimatijslkiih proizvajalcev in udeležilo ise ga je 40 defegatoiv-strolkovnjakov za zadružništvo iz desetih evropskih dirižav. Z jugoslovanskimi strokovnjaki so razpravljati o zadružništvu v Jugoslaviji. Po koinčamem zasedanju so si (gostja ogledali ¡nekaj slovenskih kmetijskih zaidinuig. Kroparski žebljarji so slavili 60-letnioo »Plamena«, svoje tovarne vijakov in žebljev. To je bil jubilej, na katerega so ponosni vsi prebivalci Krope, zlasti, še, ker so ta dan praznovali tudi 50-tet nico pirve stavke k roparskih žebljar-jev, ki je bila v Kamni gorici. V spomin na to stavko iso odkrili v Kamini igoirici spominsko ploščo, na kateri je zapisano: »V tej hiši so sklenili 1. maja 1904 -mezdno stavko žeblljarjev iz Kamne gorice in Krope in ¡pristop k ižebljairski zadrugi »Plamen«.« Slovenski operni pevec prejel najvišje priznanje v Belgiji. Na 11. mednarodnem natečaju pevcev solistov v Verviersu v Belgiji, na katerem je sodelovalo nud ISO pevcev iz trinajstih držav, je dobil najvišjo ¡nagrado Grand Prix d’honineur in nagrado belgijske kraljice slovenski operni pevec Rudolf Franci iz Ljubljane. Šesto, častoo nagrado in nagrado »Echo des travailleurs« je dobila operna pevka Vilma Bukovčeva iz Ljubljane. Največja slovenska slikarska razstava. Za 10. obletnico osvoboditve je bila v Moderni, galeriji v Ljubljani odprta dosilej največja slikarska razstava, kar jih je kdaj bilo na Slovenskem. Na razstavi je razstavilo svoja dela 17 slikarjev, 18 grafikov im 25 kiparjev. Zastopani so Skoraj vsi sodobni še živi Slovanski umetniki od častitljivih SO-lletnikov do najmllajiših, k:i, so pravkar dovršili šolo in stopili n.a umetniško, pot. V letih po osvoboditvi se je Slovenska slikarska umetnost obogatila s številnimi mladimi slikarji,, katerim Starejši mojstri prerokujejo lepo bodočnost. Velika lovsko-ribiška razstava je bila prirejena v Ljubljani. Ogledalo si jo je nad 30.000 ljudi. Obiskali jo je tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito, ki se je o razstavi in prirediteljih zelo pohvalno izrazil. V treh letih je delalo v Jugoslaviji okrog 200 inozemskih strokovnjakov, okrog 650 Jugoslovanov pa se je izpopolnjevalo v tujini. Predstavnik uprave ,za tehnično, pomoč Organizacije združenih narodov g. Choen Mayer je poročal na konferenci v Beogradu, da je v treh letih delalo v Jugoslaviji okrog 200 inozemskih sttrojkovnjakov, ,ki so predvsem pomagali pri izpopolnjevanju proizvodnih procesov. Medtem pa je bilo na specializaciji v tujini 650 Jugoslovanov, kjer so po mnenju stroko,vnjakov Organizacije narodov 'dosegli odlične uspehe. V tem času (je Jugoslavija tudi pomagala drugim državam — predvsem Aziji. Tako ¡prihajajo na specializacijo v Jugoslavijo mnogi študenti iz Izraela, Turčije, Indije, Norveške, Burme in Afga- Ormož, leži ob vznožju Slovenskih goric ob Dravi in slovi kot vinski trg za okoliške vinorodne kraje, od koder je doma najžlahtnejša vinska kapljica G O G DEŽELI mistaran.. Tudi letos pride v Jugoslavijo' 22 inozemskih strokovnjakov s področja industrije, 49 jmgO“ slovanskih Štipendistov ipa bo šlo v inozemstvu. Tišinska občina v Prekmurju je bila včasih med najbolj zaostalimi in najbolj siromašnimi. Zato jih ni malo, iki so morali za kruhom po svetu, 155 izseljencev, res ni majhna številka za eno olbčiino. Danes je tuidi tišinska občina na poti napredka. Vse vasi imajo elektriko. Osem zadrug združuje kmetovalce. V Gradišču in Tišini so postavili lepe zadružne domove, v Borečih pa so zgradili gasilski dom. Tišinske in druge matere iz bližnje okolice so zelo zadovoljne z otroškim vrtcem, ki iga je uredil občinski ljudski odbor v tiširaiskem gradu. V Biljah pri Gorici je umirila 82-fetna Marija Peric, rojena Nemec, babica pianista Antona Šoferja iz Braemos Airesa. Pokojna zapušča v Argentini hčerki Vilmo in Elizabeto', sina Antonia in Leopolda, v Egiptu hčerko Natalijo1, doma pa sina 'Rudolfa in hčerko Vinkom Njen pogreb je pokazal, da je bila pokojnica zelo priljubljena. Svojcem izreka iskreno sožalje uredništvo »Rodne grude«. Krepkega prvorojenca sta dobila zakonca Ervitna Perica v Biljah pri Gorici. Poleg sorodnikov doma so jima k družinski sreči čestitali Ervinov stari oče, 85-letni Anton Suban, ki živi v Braziliji ter .strica David im Rajko prav tako iz Brazilije. Iz Argentine so jim poslali čestitke strici .Rudolf, Rado in Ivan Suban, Leopold in Anton Peric ter teti Vilma in Elizabeta Soler, iz Egipta ipa teti Danica in Marica Suban ter Natalija Peric. V Ljubljani je umrl Frank Medica, soustanovitelj SNPJ v Chicagu, ZDA. Dne 10. maja je umrl v Ljubljani v visoki Istarotsti Fran Medica, eden od soustanoviteljev Slovenske narodne ipodipotnne jedmote v Chicagu. Medica se je priselil v ZDA s Krasa leta 1901 in se je nastanil v Pudbliu, Colo. Ker napredna podporna društva tedaj še niso imela svoje izveze, je pričel pripravljati njeno ustanovitev. Z rojakom Martinom Koraldo, ki je bil lastnik majhne tiskarne, sta ustanovila svobodomiselni list Glas Svobode, katerega prva številka je izšla v Pradbilra 21. oktobra 1902. List, ki sta ga urejala skupaj s Kondo, se je 1903 preselili v Ghicaigo, ki je bil tedaj poleg' Glaveilanda na jbolj razgibano središče ameriških Slovencev. Bil je član pripravljalnega odbora za mistamovitev Slovenske .narodne podporne jedmote (SNPJ) ira je bili raa 'ustanovni skupščini aprilla 1904 izvoljen za njenega prvega tajnika. S tovariši in soustanovitelji SNiPJ Mladičem, Frankom Potrichem, Vrščajem, Badoviraicem ira brati Stonidhi je sestavil program te nove napredne izveze. 20. maja 1904 je odložil uredništvo Glasa Naroda, ki ga ije prevzel za njim anami delavski prvoborec Jože Zavantnik. Kmalu je odložil tudi tajništvo SNPJ ter se je vrnil v domovino. Za 'delo, ki ga je v letih svojega bivanja v Ameriki izvršil v korist napredene misli med našimi rojaki, umi je med m|jimi ohranjen časten spomin. Kropa, staro gorenjsko naselje, kjer so se že v davnini prebi-bivalci ukvarjali z železarsko obrtjo. Rudo so dobivali pod Jelovico in Ratitovcem Mala Nedelja Portorož — biser Slovenskega Primorja Zdanilo se je. Ljudje v brzovlaku odpirajo okna in občudujejo pokrajino. Zazrl ¡sem se s popotniki v pokrajino, po kateri smo brzeli. Zazdelo se mi je, da sem kakor tujec, ki se bo moral seznaniti s tistim kosom življenja, ki se je v teli letih pomaknilo naprej. Kolikokrat mi je že te kraje objelo oko. Danes so drugačni kakor pred leti. Spremenjeni so od dela človeških rok. In jutri? Drugačni bodo. Drugačni, zakaj človeški duh snuje in človekove roke spreminjajo in ustvarjajo. Bosna, najbolj zaostala dežela, jugoslovanski Orient. Da, do včeraj je držala ta krilatica. Danes že izgublja veljavo. Mesta so se približala vasem, vasi mestom, novim industrijskim središčem. Zenica, Tuzla, Jablanica, Banoviči, Kreka, Lukavac, ¡Prije-dor, Ilijaš... to so imena do včeraj skoraj neznanih krajev. Danes pa jih izgovarjamo, kadar govorimo o milijon tonah premoga, sto in sto tisočih tonah jekla, železa in koksa, 'kadar govorimo' o električni energiji, strojnih tovarnah, železni rudi, kadar govorimo o človeku, ki se je iztrgal iz zaostalosti in se prerodil... In kakor obetajo stroko vn j alki, se bodo jutri slanim vrelcem pridružili še vrelci belega zlata — nafte in ¡še polno dragocenosti bodo iztrgali iz neder te do nedavna zapuščene zemlje. Po vojni zgrajene železniške proge in ceste so približale nove industrijske in mestne četrti podeželju. Muslimanske žene si nič več ne zastirajo lic. Feredž ne vidiš nikjer več. Tudi fesi se umikajo sodobnejšim pokrivalom. Otroci obiskujejo novozgrajene šole lin gimnazije. Značilne turške hiše s prizidki, ¡zamreženimi okenci in visokimi ¡plotovi se umikajo sodobnim stanovanjskim zgradbam ... Novo, bujnejše življenje prerašča staro. Človeški duh snuje, človekove roke ustvarjajo in spreminjajo. V Zenici, središču jugoslovanske jeklarske industrije, ¡sem izstopil. Kraj čudnih nasprotij. Mesta skoraj ne ločiš od železarne, zakaj železarna se razrašča z neznansko naglico. Železarna in mesto se prepletata 'kakor dve neločljivi ¡stvari ... Poleg najmodernejših ¡stanovanjskih hiš stoje stare hišice . . . V starih železarskih obratih prevladuje fizična moč delavcev, v novih razum in znanje. V teh nekaj povojnih letih se je Zenica ¡razrasla v veliko industrijsko središče. Pravcat gozd dimnikov, vrsta novih tovarniških stavb in naprav: plavži, koksarna, valjarne, jeklarna, kovačnica... Ob šestih zjutraj, dveh popoldne in desetih zvečer se ob plavžu, koksarni, valjarnah izmenjavajo posade. Delo ne srne zastati niti za trenutek, zakaj visoke peči in martinovke so nenasitne. Več kot devet tisoč parov rok streže strojem, polni peči, kuje ... Sprehod po železarni, po velikih dvoranah, med novimi stroji in napravami je utrudljiv, včasih kar nevaren in vendar nadvse zanimiv. Visoko pod stropom prostranih dvoran plovejo žerjavi kakor ponosne planinske ptice in nosijo v svojih železnih »rokah« tone in tone težke tovore. V valjarni švigajo razžarjene železne kače in iz plavžev 'in martinovk lije curek surovega jekla in železa ... Plavžarji s ponosom razlagajo, da izlijejo vsak dan samo iz enega plavža tudi do 600 ton surovega železa. ¡Šest sto ton surovega železa, to je toliko, kot ga izlijejo iz vseh jeseniških in vareških plavžev v enem dnevu. Nova koksarna, tovarna zase, preskrbuje plavžarje ¡z dragocenim gorivom. V martinaimi kale jeklo po novem postopku, kar naravnost iz tekočega surovega železa. V velikih dvoranah bluming valjarne so zložene cele skladovnice jeklenih blokov. V kovačnici kuljejo nekaj deset ton težke osi, obdelujejo dele za turbine, za lokomotive, ladje... Vsak obrat je tovarna zase, vsi skupaj pa metalurški kombinat, najmočnejše središče jugoslovanske jeklarske industrije. ds življenja naših rojakov V ALEKSANDRIJI Jugoslovanski dom v Aleksandriji, ki je bil Lani ponovno odpilit, živo deluje med svojimi člani, da bi se vezi med rojaki in domovino že bolj utrdile, in bi rojaki čimbolj spoznali razvoj in napredek v domovini ter ostali, čeprav daleč od nje, neodtujeni sinovi svoje stare domovine. Slovenci, Od tvorijo večino jugoslovanske ¡naselbine v Aleksandriji, 'so stalni obikovalci Doma. Najbolj prizadevno ¡delujejo ¡med Slovenci v naselbini podpredsednik Jugoslovanskega doma Teodor Trobec ;in člani upravnega odbora Albert Silič, Stanislav iŠatej, Ferdinand Simšič in Marta Mozetič. Dne 2(7. februarja so na letnem občnem zboru 'Slani soglasno izvolili stari odbor, ki mu predseduje Josip Zibilič. Trpanovski V tem poslopju (slika desno) Ima svoje prostore Jugoslovanski dom Člani jugoslovanske vojne misije (slika desno spodaj) v prisrčnem razgovoru z odborniki Jugoslovanskega doma. Od leve proti desni: Cedomir Cvrlja, član jugoslovanskega poslaništva v Kairu, Josip Zibilič, predsednik društva Jugoslovanski dom, Rodoljub Vukanovič, šef vojne misije in Viljem Pasarič, ataše jugoslovanske vojne mornarice Skupina slovenskih izseljencev (slika levo spodaj), članov društva Jugoslovanski dom v Aleksandriji Letos bo .zeniški kombinat dograjen. Od prve svetovne vojine se je zmogljivost te železarne v proizvodnji surovega železa povečala le nekaj več kot za enkrat. Ko bodo obratovali visi (trije plavži, bo proizvodnja po deseto rj ena. 236.000 ton surovega jekla srno stalili pred vojno. Iz treli zeniiških plavžev, novih seveda, pa bo letos priteklo 600.000 ton surovega železa in iz martinovk 750.000 ton jekla. Ena sama jeklarna bo torej nadomestila vso predvojno proizvodnjo surovega jekla. V štirih baterijah koksarne bodo proizvedli 400.000 ton koksa in v valjarni izvaljali pol milijona ton proizvodov ... Ob šestih zjutraj, dveh popoldne in desetih zvečer se izmenjajo posaide, delavci prihajajo in odhajajo. Od daleč so prišli in daleč se vračajo. Prišli so s hribov, iz samotnih vasi, zakaj utrip tovarne je čutiti daleč, daleč zunaj na podeželju. Tisoče ljudi prihaja v tovarno in tisoče se jih vrača na svoje domove in iz vasi se umika zaostalost napredku. Ne, Bosna ni več ena najbolj zaostalih dežel, ni Orient, temveč dežela, kjer svoboden ¡delavec po svoji zamisli, s svojo ustvarjalno močjo in svojim razumom oblikuje življenje in podobo teh krajev. Peter Dornik PREŽIHOV VORANC Samorastniki (Nadaljevanje) Rojstvo tretjega pankrta je pri Karli ičniku slednjič zazorilo sklep, ki ga je dotlej še vedno odlagal, v upanju, da se bo stvar vendarle nekako preložila. Poleg nesrečne izveze z Meto je dala povod za njegov odločilni korak še pijača, kateri se je Ožbej v svoji razdvojenosti zmeraj bolj vdajal. Karničnik se je torej odpravil na graščino v Doberloves in izjavil: »Primoran sem, da za čast naše hiše odvzamem Ožbeju prvorojenstvo. S tem pa razveljavljam tudi njegovo vojaško oprostitev. Vzemite ga k Soldatom, mogoče ga bo to izmodrilo. Grunt bo dobil mlajši sin.« Graščina je storila po njegovi želji. Na Laškem je pravkar bila vojna in cesar je potreboval vojščakov. Kakor blisk se je raznesla po Podjuni in po Beli novica, da se je Karničnik odpovedal svojemu sinu in ga dal v vojsko. Čeprav je mnogo ljudi prej odobravalo neizprosno stališče starega Kar-ničnika, ki je hotel 'z viserni sredstvi preprečiti zakon med Ožbejem in Meto, je bilo zdaj zmeraj več takih, kli Karničnikovega koraka niso odobravali in so se zgražali. Ožbej in Meta sta dobivala zmeraj več pristašev. Dočim je soseska gledala Meto doslej le kot veliko prešuštndco, veliko greš-nico, je ta Kanničnikov korak povzročil, da je jela imeti to zvezo za nekaj globljega, nekaj svetlejšega in lepšega. In že so se culi glasovi: »Zakaj se ne hi vzela, če se imata rada ...« V ljudski duši se je začel v prvih obrisih oblikovati trnovi venec, ki ga je spletala ljubezen med tema dvema nesrečnima človekoma, od pokore, ki jo je morala Meta pretrpeti na Karnicah, do pretepanja na graščini. To privrženstvo je raslo počasi, kakor prihaja rosa na travnike; človek niti ne zapazi in mahoma se vse bliska okoli njega. Na dan Ožbejevega odhoda na vojno se je že pokazalo, koliko ljudi je bilo na njegovi in Metini strani. Soldati so se zbirali v Doberlivesi, od koder so se potem odpeljali z vozovi do Celovca. Od vseh strani se je zbralo mnogo ljudstva, vsakogar je kdo spremljal, celo najbolj zapuščenega hlapca. Le Ožbej s Karnic je prišel sam. Mogoče so Karničniki slutili, da se javno mnenje spreobrača proti njim, mogoče pa so' tudi slutili, da bo Ožbeja spremila Meta, pa jim sovraštvo ni dalo, da ,bi šli še oni. Bilo je prvič, da sta se Ožbej in Meta javno pokazala pred svetom. Meta je prišla z vsemi 'tremi otroki in mogoče so otroci takrat tudi šele prvič videli svojega očeta. Ljudje so bili žalostni in potrti, ker se je vojne vsak bal, a kljub temu ni nihče zamudil pogledati Ožbeja in Meto, toliko je bilo zanimanja 'za oba. Daši je bila Meta že mati treh otrok in je prestala takšne muke, je bila med vsemi zbranimi ženskami v Doberlivesi najlepša. Bila je ko sonce, pred katerim se je moralo vse skriti. Pri slovesu ni jokala kakor druge ženske. Ta možatost jo je delala še lepšo. Ožbej je bil globoko ganjen; prvič se je smel pokazati med ljudmi ob Metini strani in videl je, iz stoterih oči je mogel brati, kakšen biser je Meta. Marsikdo, o katerem bi si ne mogel misliti, je pristopil in jima stisnil roko. Posebno tisti, ki so odhajali na vojno, so jima odkrivali svoje, duše. Voljna naredi tiste, ki ji morajo biti žrtvovani, mehkejše, pristop-nejše in odpustljivejše, saj pravi star pregovor, da se na vojni odpuščajo najbolj zarjaveli grehi. In ko so ise pomikali okin-čani vozovi niz vasi, je marsikatera roka mahala Meti, je marsikak glas klical: »Meta, nič ne mara j, vojne bo konec, mi pridemo nazaj.« Potem se je zgodilo, da jo je neka družina pobrala na cesti in jo vzela na voiz, s katerim se je odpeljala skoraj do domače kajže. Meta je sprevidela, da svet ni tako skuren, da zna ločiti pravico od krivice. To jii je vlilo novega poguma v srce, da se je ob pogledu na svoje tri otroke začutila trdno lin močno in je zaupljivo gledala v bodočnost... Čez dve leti se je Ožbej kot amažnik12 vrnil z vojine s prestreljeno nogo. Šepal je, raizen tega pa še rajši pil kot pred odhodom. Zato ga na Karnicah niso bili veseli. Vendar je ostal pri hiši. Čez leto dni je Meta zlegla četrtega slina... 12 Invalid To je nagnalo župnika, da je poklical Karničnika v farovž. »Karničniik, zdaj pa je dovolj ciganstva! štirje pankrti v vašem rodu, prosim vas . ..« Karničnik je molčal, župnik pa je nadaljeval: »Zaradi te svinjarije bom moral zapustiti faro. Kaj takega ni v vsej deželi! Ne preostane drugega, ko da se vzameta.« »Nikdar in nikoli!« Karničnik se je dvignil iin ves mrzel stal pred duhovnikom. »Ta trmoglavost ne koristi niič. Ta dva niti hudič ne ispravi vsaksebi!« »Kar sem se izarekel, sem se zarekel: Hudabiviška žvot ne bo nikdar gnezdila na Karnicah.« S temi besedami je Karničnik odšel iz farovža. Četrtega pankrta je župnik krstil za Ožbeja; ljudje so trdili, da je storil to na inat. Tedaj se je začelo po soseski govoriti, da se bosta Ož'bej in Meta vzela na proste roke, kakor se pravi »na palec«. Meta sama je silila k poroki. Najprej je prigovarjala OŽbeju, naj pregovori očeta, da ju vzame v eno izmed karniških bajt, ko pa je stari to odločno odbil, da gresta v kako drugo kajžo. Toda iz tega ni bilo nič; kadar je bil Ožbej pri njej, je bil za to, kadar pa je bil na Karnicah, je spet zapadel oblasti starega Karničnika, oblasti neupogljivih Karnic in je odlagal... Karničnik pa je šel •še dlje. Izposloval je pri srenji, da je Ož-beju prepovedala ženitev z Meto. Tisti čas so srenje še imele pravico dovoljevati ali prepovedovati ženitve. Ubogi ljudje se niso mogli vzeti, da ne bi Zarod padel na breme sosesk. Ožbeja je to življenje vedno bolj grizlo in za uteho se je zmeraj bolj vdajal pijači. Sčasoma je postal eden najbolj razvpitih pijancev in sicer tistih, ki jim pravijo, da pijejo na kvatre, nekajkrat na leto, toda takrat vilečejo osem dni in še dlje, dokler ne olbnemorejo. Ob takem življenju je Meta nehala pritiskati na možitev; vdala se je v usodo in živela za svoje otroke. Med njo in Ožbejem se je le toliko spremenilo razmerje, da je Ožbej poslej odkrito zahajal k njej. Kmalu je petič zanosila. Takrat je morala prenesti še poslednji odkriti napad Karnic. Za verne duše je šla popravljat grob svoje matere, ki je medtem že umrla. Populila je travo in hotela ovenčati grob z lepo kito zelenega bršljina z Obirja, ko so Motiv iz Zagorja prišle na pokopališče karniška hči in dve dekli. Ena izmed njih jo je pred leti izbičala od hiše. Čim so jo zapazile, jih je že popadla sveta jeza in vsule so se na Meto: »Na tem blagoslovljenem svetu ni mesta za vlačuge...« »Še mrtvi nimajo miru pred f lekarni...« »■Ponovca mora ven ...« Že je začelo leteti na Meto kamenje in prst. »Ven iz tega blagoslovljenega kraja ...« »Huj ...« Zadirljiv krik li.n vik sta napolnila pokopališče, ina katerem je bilo precej sveta; pri vhodih so se začeli zbirati radovedneži. Vsi so pričakovali, da bodo videli zanimiv obračun med ženskami. Toda prišlo je čisto Lepote gorenjskih planin (Vrata v Triglavskem pogorju) drugače. Karniške babe so se pripodile že čisto do Mete. Ta se pa ni zganila, temveč je mirno stala ob grobu; z eno roko je držala Ožbeja na rodi, z drugo pa Gabra za roko. Tako je stala visoka, lepa in nedostopna pred obsedenimi nasprotnicami. Te so se zganile, zasople in ko je vse pričakovalo dejanskega napada, so se Karničniice same od sebe jele počasi z dvignjenimi rokami umikati pred Metino podobo, ki jih je na tako čuden način premagala. Prešulštnica ni klonila glave, vlačuga je stala visoko zravnana pred svetom, iz nje je blestel neki nepremagljiv čar lepote, materinstva in moči. Iz gruč, ki so se zbrale, se je začul škodoželjen smeh, ki pa ni veljal Meti, temveč se je z vso ostrino zarezal v duše kamiiških žensk. Meta se je zganila šele tedaj, ko so bile njene nasprotnice že daleč od nje, čeprav so se še zmeraj obračale proti njej, kot bi se ne mogle ločiti od tega pogleda. Prevzelo jo je doslej nepoznano čustvo samozavesti, enakovrednosti in to čustvo jo je navdalo s hladnim, vzvišenim prezirom. Vsa polna zavzetja, ki ji je dalo moč, da je tako lahko zmagala svoje nasprotnice, je šla skozi vas; to zavzetje je ni več (zapustilo, prebujalo jo je k doslej nepoznani samozavesti, k odporu, k moči, da je začela sama sebi rekati: »Kje je še katera, ki je bila za svojo ljubezen živa žgana... kje je katera, ki je bila za svojo' ljubezen na marternico položena ...?« Meti in Ožbeju so leta enolično minevala. Petega sina so krstili za Vida. Čez dve leti se je rodila Burga. Dve leti po Burgi je prišel Primož na svet. Tri leta za Primožem se je zalegel Til. In tri leta po Tilu se je našla še najmlajša Nana. Ko se je zlegla Nana, je naj-starejši Gal izpolnil dvajseto leto. Devet pankrtov... Devet Hudabivni-koiv, devet Karničnikov... Vsi lepi, zdravi otroci. Okrog Mete in njenih devet pankrtov so nastajale cele legende in so se širila razna prerokovanja. Nekateri so se bali šibe božje, če bo stvar ostala pri številu devet. Drugi so s strahom pričakovali novih rojstev in se bali sodnega dne, ako jih bo dvanajst; tretji so se spet tresli, da bognasva-ruj, ako bi ta 'zibelka zazibala trinajstič ... Meti so rekali ljudje: »Pankrtska mati« ali »Pankrtnica«, otrokom pa na splošno: »Hudabivški pankrti«, pozneje pa tudi »Hudabivški samorastniki«; bajta, v kateri je ta drosa13 živela, je bila znana pod imenom »Pankrtska kajža«. 13 Čreda i(D atije prihodnji«) OPOZORILO Rojalki, iki ise za stalno vračajo v domovino, imajo po jugoslovanskih carinskih predpisih pravico uvoziti vse svoje premičnine, ki so oproščene vseh carinskih uvoznih taks in koeficientov. Da ne hi imeli kakšnih poznejših težav s carino, rojakom povratnikom svetujemo, da si pred odhodom preskrbijo potrdilo oziroma potni list, iz katerega ho razvidno, da so res povratniki. Imeti morajo rtudi spisek vseh predmetov, ki so jih prinesli s sehoj. Ta spisek naj jim overovi najbližje jugoslovansko predstavništvo. Ob prihodu v Jugoslavijo naj tako potrjeni seznam predložijo jugoslovanskim carinskim organom, ki bodo nato takoj brez nadaljnjih formalnosti izročili vse predmete upravičencu. Kako je v novi Jugoslaviji poskrbljeno za invalide V novi Jugoslaviji je invalidnima narodno priznanje. Zalo pripada vsakemu priznanemu invalidu, po padlih borcih in umrlih invalidih pa vdovam iin otrokom ali pa staršem oziroma starim staršem, ne glede na njihovo premoženjsko stanje. V invalidskem zakonu ni prav nobene razlike med invalidi iz narodnoosvobodilne vojne in invalidi iz prve svetovne vojne. Po zakonu o vojaških vojnih invalidih so določene pravice tako za osebne invalide (ranjene,, pohabljene, poškodovane ali bolne) in pa za družine padlih borcev im umrlih invalidov in to za njihove vdove in otroke (tudi nezakonske). Če pa padlll borci niso bili poročeni im nteo imeli otrok, pripadla invalidsko varstvo njihovim staršem ali starim staršem. Osebni invalidi so razdeljeni, v 10 skupin po višini odstotka delovne nesposobnosti, od prve skupine, v katero spadajo 100 °/o invalidi, ki jim je potrebna tudi tuja pomoč, do desete skupine, v kateri so invalidi z 20 “/o delanezmož-nosfjo. Najvišjo invalidnino, namreč tako, ki jim omogoča dostojno preživljanje, prejemajo invalidi prve in druge skupine. Ker se ti štejejo za nesposobne za delo, je njihova invalidnina mnogo višja od drugih invalidnim in znaša za prvo skupino 18.000 dinarjev im za drugo 12.000 dinarjev. Invalidnine od tretje do desete skupine se gibljejo med 5.500 im 600 dinarji na mesec. Vdovam, otrokom ali staršem padlih borcev pripada osnovna invalidnima 1.200 dinarjev, ki se sorazmerno zvišuje po številu članov v družini. Starši, ki jim je padel edini otrok in tudi tisti, ki so zgubili v borbah več otrok, prejemajo mesečno invalidnino v znesku 1.800 dinarjev. Vdovam, katerih možje so ¡bili prej v delovnem razmerju, izplačuie zavod za socialno zavarovanje tudi družinsko pokojnino, ne glede na njihovo starost, ki je sicer za prejemanje take pokojnine predpisana. Poleg invalidnine je predviden tudi invalidski dodatek, do katerega so upravičeni tisti osebni invalidi od tretje do desete skupine, ki niso zaposleni in nimajo lastnega premoženja. Prav tako lahko dobijo ta dodatek vdove in starši padlih, ki so stari ali nesposobni za delo. Toda invalidnina ni najvažnejša med določili invalidske zakonodaje. Vsi osebni invalidi na tudi družine padlih ali umrlih invalidov, ki imajo pravico do invalidskega dodatka, imajo nravico do brezplačnega zdravi jen ia. zdravil in bolnišnice, prejmejo pa lahko tudi brezplačno razne proteze in druge ortopedske pripomočke, če so jim ti potrebni. Pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva imajo tudi starši, ki so izgubili edinega ali več otrok. Še nrav nosebna pridobitev izredno dobre invalidske zakonodaje je v tem, da imaro invalidi tudi pravico do brezplačnega topliškega im kiliimatičnega zdravljenja. Tako se ie na primer v letu 1954 zdravilo v raznih toplicah, zdraviliščih na morju pa tudi v planinskih kraiih nad 15.000 osebnih invalidov in članov družin padlih borcev iz vse Jugoslavije, od tega samo iz Slovenije nad 1.400. Ko gredo invalidi — to velja tako za osebne invalide kakor tudi za družine padlih borcev — na pot zaradi nabave protez, v bolnišnico, na topliško ali klimatično zdravljenje, imajo vselej brezplačno vožnjo. Za osebno uporabo pa imajo letno osebni invalidi 6, rodbine padlih borcev pa 2 vožnji s 75 °/o popustom. Prav tako imajo te družine možnost enkrat letno peljati se na grobove padlih s 75 °/o popustom. Ta popust velja za vlake, kalkor tudi za ladje in avtobuse. Seveda je med invalidi tudi precej takih, ki zaradi svoje invalidnosti me morejo ¡zviševati svojega prvotnega poklica. Vsi ti imajo pravico in možnost do brezplačne prekvalifikacij e. Veliko teh je bito v prvih povojnih letih v invalidskih domovih, kjer so se preusposabljali, danes pa se posamezniki, ki so se šele sedaj odločili, preusposabljajo po raznih tovarnah im podjetjih. V Sloveniji se je na ta način doslej prekvalificiralo že nad 700 invalidov in še danes jih je na preusposabljanju 82. Ti. kakor tudi tisti invalidi, ki študirajo na Visokih šolali in tudi teh ni malo, prejemajo štipendije v taki višini, da se lahko preživljajo. Zavodi za rehabilitacijo invalidov, ki jih imamo v Beogradu, Novem Sadu, Banja Luki in Zagrebu, pa tudi v Ljubljani ga že gradimo, a oddelek tega zavoda že posluje nad I leto, skrbijo za pravilno medicinsko pa tudi poklicno rehabilitacijo vojaških vojnih invalidov. Danes preusposabljajo tudi že imvalide dela. Z zakonom o vojaških vojnih invalidih so zaščiteni tudi otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Zanje prav posebno skrbita organizaciji Zveza borcev in Zveza vojaških vojnih invalidov, ki skrbita predvsem, da se otroci izšolajo in izuče raznih poklicev. Posebna skrb je posvečena zdravju otrok. Tako je lani poslala Zveza borcev v razne počitniške kolonije nad 5000 otrok, letos pa jili bo šlo nad 6000. Invalidi pridno sodelujejo tudi pri športu. Najdemo jih med plavalci, telovadci, kegljači, smučarji itd. V Ljubljani so že imeli invalidsko plavalno tekmo, v Kranjski gori so tekmovali invalidi smučarji za državno in republiško prvenstvo, v raznih športnih disciplinah so bila prirejena medrepubliška invalidska tekmovanja v Ljubljani, Novem Sadu, Beogradu, Mariboru, Celju itd. Vekoslav Mlekuž Invalidi smučarji v Kranjski gori FRANCIJA »SLAVČEK« NAM JE ZAPEL Dne 11. aprila je priredilo društvo »Slavček« iz Frey-myng-Meerlebacha koncert v dvorani Jager v starem Stiringu. Koncert je bil prirejen za slovenske rojake iz Stiring Wend-la. ki nimajo svojega društva. Začetek je bil ob štirih popoldne in rojaki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Slovenske pevce in tamburaše je pozdravil francoski pevski zbor s krasno rudarsko pesmijo v francoščini im nemščini. Polne tri ure je trajal program. Mešani zbor »Slavčka« je zapel osem pesmi, ženski pevski zbor dve im moški tri slovenske narodne pesmi. Mladi »Slavčkovi« tamburaši pa so zaigrali deset domačih skladb, ki so navzoče nadvse navdušile. NI MU BILO DANO ŠE ENKRAT VIDETI DOMOVINO V petek, 15. aprila je društvo »Slavček« iz Freyminga pokopalo svojega delovnega člana Jožefa Dobravca, ki je bil rojen 7. II. 1893 v Polju pri Brežicah. Zapustil je ženo, dva sina in štiri hčere. Nekaj dni pred smrtjo mi je dejal, da je že dve leti upokojen, hoče pa delati še kakšnega pol leta, samo da bi si prislužil denar za potovanje v domovino, kamor ga je zadnja leta z vso silo vleklo domotožje. »Letos hočem videti svoje ljudi, saj bo morda zadnjikrat...« tako je dejal. Toda-smrt mu je prekrižala račune. Pokapala ga je stara rudarska bolezen silikoza, zraven se je pa močno prehladil. V zadnjih trenutkih je bil v mislih doma na rodni gnidi in je klical brata Gusta in sestro Marico. Bolnišnica ga je vrnila domov, ker mu niso mogli več pomagati, izdihnil je na pragu domače hiše. Člani društva »Slavček« so ga z društveno zastavo spremili na zadnji poti in mu poklonili lep venec. Naj mu bo lahka tuja zemlja, v kateri je pustil žulje svojega dela! Jože K n nn s, Frei/ming PA ŠE NEKAJ NOVIC IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA Obe društvi Združenja jugoslovanskih izseljencev v Sallau-lninesu in Bruayu zelo lepo napredujeta. Da so v odborih teh društev res pravi ljudje, je dokaz to, da število članstva stalno narašča. V Vinglesu se pa rojaki pripravljajo, da ustanovijo novi odbor. V vsem Pas de Calaisu je zelo razširjena »Rodna gruda«, ki nam prinaša res lepe članke, zgodbe in slike iz domovine in z vsega sveta, kjer živijo naši rojaki. Po letošnji pozni zimi imamo izseljenci polne roke dela na poljih in vrtovih, ko pa pride ljuba »Rodna gruda«, pozabimo na delo in pustimo vse, dokler ne prečitamo lista od začetka do konca. Tudi drugi časopisi, ki jih dobimo iz domovine, gredo iz rok v roke. Zelo veseli smo radijskih oddaj ob četrtkih in sobotah. Res smo zelo hvaležni vsem v domovini za vse to, kar nas tesno zbližuje in veže z drago daljno rojstno deželo. Ob koncu preteklega leta smo izgubili člana Združenja Valentina Koširja, ki je umrl v Halikurtu, star 60 let. V Francijo je prišel leta 1924. Pokojnik, ki je bil od začetka član združenja, je zapustil ženo, 3 sinove in hčerko. V Bruay so v marcu pokopali rojakinjo Anno Gomilar, rojeno Kremžar, staro 68 let. Za njo žalujejo mož, štiri hčerke in sin, ki so že vsi preskrbljeni. Ena njena hčerka je omožena v Zagorju ob Savi. Naj pokojna rojaka počivata v miru pod tujo rušo! Mihael Oprežnik, Houdain AVSTRALIJA »VESELI SMO VESTI IZ DRAGE DOMOVINE . . .« Predvsem mi prosim oprostite, da vam pišem v italijanščini. Po zaslugi fašizma ne znam pisati v svojem lastnem slovenskem jeziku. Zahvaljujem se vam za »Rodno grudo« in prosim, da mi sporočite, koliko znaša naročnina v avstralski valuti. Danes smo bili vsi zelo veseli, ker srno lahko brali vesti iz naše drage domovine Jugoslavije. Gotovo veste, da sem Tržačan in da sem v Avstralijo komaj prišel. Bil sem izvoljen za predstavnika Mladih demokratičnih Slovencev. O tem vam Naši rojaki v Adetaidi v Avstraliji. Na sliki: M. Sancin, S. Brinskole, R. Petelin, B. Rebula. Spodaj: A. Gruden in B. G. Skilan (bere Primorski dnevnik) več sporočim prihodnjič, ko prejmem od vas sporočilo, koliko slane naročnina in se bomo na list naročili v večjem številu. Pošiljam vam fotografijo iz Adelaide v Avstraliji, kjer sem se slikal s tovariši — samimi Slovenci, ki so se izselili v Avstralijo. Jaz čitam na sliki Primorski dnevnik. Veselilo nas bo„ če boste sliiko objavili. Sprejmite pozdrave od demokratičnih Slovencev v Avstraliji. Živela Jugoslavija s predsednikom Titom na čelu! Boris Josip škilan, Adelaida EGIPT IZGUBILI SMO NAJSTAREJSO SLOVENKO Dne 26. aprila je umrla v Aleksandriji 80-letna Natalija Pauletič, rojena v Mirnu na Primorskem. Ta najstarejša Slovenka v naši naselbini je bila povsod dobro znana in spoštovana, predvsem seveda med Slovenci, kjer je bila nekakšna mamica mladim slovenskim izseljenkam, ki jim je pomagala s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti ter skrbela, da so dobile zaposlitev. V letih 1920 do 1932, ko so Primorski Slovenci -bili prisiljeni, da zaradi fašističnega nasilja zapuste rojstno deželo, je mnogim pomagala pri izselitvi v Aleksandrijo. Kljub visoki starosti je do zadnjega živo spremljala vsa dogajanja v rojstni domovini, ki jo je srčno ljubila. Bila je ponosna na svoje slovensko poreklo, ostala je do zadnjega čvrsta korenina slovenskega rodu, in je doba 60 let, ki jo je preživela v tujini, ni prav v ničemer spremenila. Med zadnjo vojno je sodelovala v vseh rodoljubnih akcijah našiti izseljencev ter je bila ena izmed prvih članov Jugoslovanskega doma, kjer se je udeleževala vseh sestankov in prireditev. Kadar pa ji je to preprečila bolezen, se je opravičila in poslala na prireditev lep šopek cvetja. Z njeno smrtjo je slovenska naselbina v Aleksandriji izgubila zaslužno delavko za slovenske izseljence. j. z. ZDA DVE SLOVENKI UMRLI V STAROSTI PO 99 LET Letos februarja je umrla v Gilibertu, Minn. v starosti 99 let slovenska rojakinja Marija Maček. Doma je bila iz Logatca in je bila v Ameriki nad Rojakinja Uršula Zattich iz Spring-fielcla, 111. s sestro in sinom 60 let. Bolehala je daljšo dobo. — 30. marca pa je umrla rojakinja Mary Brine, roj. Bajuk iiz Eveletha, Minn. Rojena je bila v vasi Božjakovo pri Metliki 23. februarja 1856 in je letos praznovala 99-letnico rojstva. Kljub veliki starosti je bila izredno trdna in do smrti zaradi bolezni ni prav nič ležala. SPET TRI ZLATE POROKE Dne 5. februarja sta praznovala v Culver Cityju, Calif, v krogu svojih sedmih sinov in petih hčera zlato poroko John in Josephina Rebol. John je doma iz Gornje Livnice pri Ljubljani, Josephina pa je iz Dobrepolja na Dolenjskem. Vsa družina je včlanjena v društvu »Orel« št. 21 SNPJ v Pueblu, Colo. — Istega dne sta proslavljala v Hermini«, Pa. 50-letnico srečnega zakonskega življenja tudi John in Mary Grosely (Grošelj), ki sta vzgojila tri sinove in štiri hčerke v zavedne pripadnike drugega slovenskega rodu v ZDA. — 6. marca pa sta obhajala zlato poroko v Barbertonu, O. rojaka George Lauter in njegova žena. RADIJSKI NASTOP ZBORA .TRIGLAV« IZ KIRKLAND LAKE, KANADA Slovenski pevski zbor »Triglav« je imel 10. aprila zvečer radijski nastop na radijski postaji CJKL Kirkland Lake, Dial 560. Zapeli so nekaj slovenskih velikonočnih in nekaj narodnih pesmi. Nastopili so moški, ženski in mešani pevski zbor. Kanadski Slovenci menijo, da so take oddaje za naše v Kanadi precej raztresemo stanujoče rojake pomembni in važni kulturni dogodki, ki dvigajo narodno zavest. OB ZAKLJUČKU LISTA SMO PREJELI IZ ARGENTINE BRIDKO VEST, DA JE V CORDOBI NENADOMA UMRL, ZADET OD SRČNE KAPI, EDEN NA JMARiL J IVE J SIH JAVNIH DELAVCEV V TAMKAJŠNJI SLOVENSKI NASELBINI IN ZVESTI SOTRUDNIK .RODNE GRUDE« ROJAK A ¡V T 0 IV S TE P A N GLAVNI TAJNIK SLOVENSKEGA DELAVSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA .EDINOST« V CORDOBI SMRT MU JE PREKINILA UTRIP ŽIVLJENJA PRAV V DNEH, KO SE JE PO DOLGIH LETIH NAMERAVAL ZA VSELEJ VRNITI K SVOJI DRAGI DRUŽINI V ROJSTNO DOMOVINO. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA IN UREDNIŠTVO .RODNE GRUDE« GLOBOKO SOČUSTVUJETA S TEŽKO PRIZADETIMI SVOJCI. NAJ BO ZVESTEMU, ZAVEDNEMU SINU SLOVENSKE DOMOVINE SLADEK POČITEK V DALJNJI, TUJI ZEMLJU p* | DOM IN DRUŽINA • - O hranimo našo lepo narodno nošo NOSA V PREDGRADU "V POLJANSKI DOLINI OB KOLPI Kakor Viničanke, tako so tudi Poljanke v 19. stoletju oblačile belo platneno 'krilo »robačo«, ki so jo zavezovale v ipasu. Ži-votka niso poznale. Vrhnja jopica, »rokavi« se od »opleča«, ki ga nosijo Viničanke, razlikuje predvsem v kroju. Rokavi (»zapestniki«) se pri tej noši tesno oprimejo podlakti, nad komolci pa stoje balonasto. Ši-Eok ovratnik, ki pada po hrbtu, ima po dolžini položene gube. Značilno za poljansko žensko nošo je drobno valovito gubanje »krišpanje«, ki (ga žene opravijo pri pranju oziroma sušenju. Krilo zgubajo vodoravno, pri jopici pa so nagubani le rokavi. Poljanke nosijo pisane predpasnike iz kupljenega blaga. Spodaj krasi predpasnik našito gubanje »granira«. Volneni pasovi »repi« so rdeče, modro in zeleno pretkani, niti so na koncih zvite v dolge vrvce, ki vise po krilu, ko pas zadaj zavežejo. Bele nogavice iz domače volne imenujejo »hlačice«. Ob nedeljah pa so nosile rdeče kupljene nogavice »habene hlačice«. Obuvalo domačega dela so »črapi«. Ti so pleteni iz domače bele volne, podplati pa ukrojeni in sešiti iz kip. V dežju in snegu so žene nosile »postóle«, čevlje, podobne moškim. Poljanke so se nekoč pokrivale z belimi pe-čami, kasneje pa z rutami živih barv. Znak poročenih žena je »počel«, ki so ga v novejšem času nosile mladoporočene »snahe«, le do prvega poroda. »Počel« je nekakšna kapica s koničastim vrhom, kamor so Poljanke spravljale spletene lase, da je počel stal lepo pokonci. Okoli glave so iga povezovale s trakom »tropotico«. Pozimi so žene oblekle še brezrokavno »seknjo« iz belega sukna. Ob robovih je bila zeleno obrobljena; segala je do pod kolen. Poljanska moška noša se v bistvu ne razlikuje mnogo od viniške, pač pa se kažejo velike razlike v delih, ki nošo izpopolnjujejo. Srajca (»robača«) in hlače (»braguše«) so prepa-sane s pasom (»čemerjem«), ki Noša iz Poljanske doline v Beli krajini iz prve polovice 19. stoletja je tu vedno rdeče barve. Pod ovratnik robače zavezujejo živordeč trak v pentljo. Poljanec nekoč ni poznal klobuka; pokrival je rdečo kapo z ravnim vrhom in črnim cofom. Medtem ko so splošno nosili visoke črne čevlje, so imeli škornje le bogatejši. Opank niso poznali. Vse dele obleke so v Beli krajini ukrojile in sešile žene in dekleta. Šivale so na roko z domačim »koncem« (sukancem). Rekli so, da se dekle ne sme poročiti, dokler ne zna lepo všiti »tura« (kozica med hlačnicama) ter sama ukrojiti in sešiti možu »robače«. Zakaj je umrljivost pri moških večja kakor pri ženskah Splošno je znano, da žive ženske delj kakor moški. To je dokazano z mnogimi statistikami. Znanstveniki, ki so proučili vzroke večje umrljivosti moških, trdijo, da leži poglavitni vzrok v napačni prehrani moških. Zenske v srednjih letih zmerno jedo', ker se boje za vitko linijo. Pri moških pa moda nima toliko besede in posebno pri dobri jedi in pijači ne miisibjo nanjo.. Posledice tega pa so razne srčne bolezni, bolezni ožilja, visok krvni pritisk, poapnenje žil in podobno. Zamaščeni ljudje poigosto zbole za vnetjem ledvic, jeter in žolčnika, za sladkorno, boleznijo in podobno. Takoj ko se prične moški rediti, mora pametna gospodinja spremeniti njegov jedilnik. Namesto slaščic po obedu in drugih izdatnih poobedkov postrelimo za izpireimmbo is solato, ki jo damo na mizo kot predjed. Solata bo zmanjšala tak in kalorije, obenem pa učinkuje zelo osvežilno. Masten narezek za malico nadomestimo s svežim sadjem ali za izpremembo s kompotom, ki p.a ne sme biti presladek. Če predpiše zdravnik shujševalno kuro, tudi pri tem ne smemo pretiravati. Hujšanje mora biti postopno, obenem mora imeti bolnik dosti počitka in ne sme prenaporno duševno delati. Predvsem je treba vedetii to, da pametna žena lahko v omogočeni podaljša življenje svojemu mrožu. lin to ine le 'v item, da ustvari možu prijeten dom, v katerem se bo res dobro počutil in se po delu oddahnil, tako da' ne bo iskal razvedrila drugod. Kakor svojo težo naj nadzira tudi moževo in ko opazi, da se začenja prekomerno rediti, naj temu primerno preuredi prehrano. Lojze Zupanc: ivavec in graščak BELOKRANJSKA PRIPOVEDKA V Gradacu ob Lahinji je nekoč živel ubog šivavec, ki ni imel drugega premoženja, ko tenko iglo in zvrhan koš dobre volje. Rad je Gračanom in okoličanom šival brageše in robače, še rajši je pel, najrajši pa je sladko vince pil. Kadar pa ga le ni imel božjaka, da bi v krčmi plačal zapitek, se je domenil s krčmarjem, da mu bo dolg povrnil, ko bo imel denar. A ker ga je bilo pred gosti sram revščine, je krčmarju naročil: »Kadar bom brez cvenka, bom udaril s svojim klobukom po .mizi in dejal: ,Krčmar, ali je vse plačano?’ Odgovoriti mi moraš: .Bogme, šivavec, vse je plačano!’ Ko pa bom imel denar, bom zapitek pošteno plačal.« In ker je bil šivavec pošten plačnik, je ibil krčmarju zmenek všeč. V gradu ob Lahinji pa je živel graščak, ki je imel vsega na pretek in še malo povrhu. A bil je tako samogolten in požrešen, da mu nikdar ni bilo dovolj. Ko je nekoč graščak prišel v krčmo pit. je videl ubogega ši-vavca, kako je potlej, ko se je napil sladkega vinca, udaril s klobukom po mizi in zakričal: »Krčmar, ali je vse plačano?« »Bogme, šivavec, vse je plačano!« je odvrnil krčmar. Graščak je še tisti večer poklical šivavca v grad in dejal: »Prodaj mi svoj čudežni klobuk! Toliko zlatnikov ti dam zanj, kolikor jih bo šlo v klobuk.« Šivavec se je zarežal in pristal na kupčijo. Graščak mu je v klobuk nasul zlatnikov, potlej pa stresel zlate cvenke na mizo in dejal: »Vzemi zlatnike in brž od tod!« »Tisto pa že, žlahtni gospod!« je odvrnil šivavec, si naphal vse žepe v bragešah z zlatniki in odžvižgal domov. Potlej je gradaški graščak povabil vso grajsko gospodo iz Bele krajine na gostijo. Odpeljali so se v Metliko in jedli in pili, kolikor so mogli. Ko pa je bilo treba plačati, je gradaški graščak udaril s šivavčevim klobukom po mizi ter zakričal: »Krčmar, ali je vse plačano?« Metliški krčmar pa se je zasmejal in dejal: »Nič še ni plačano! Dolžni ste mi sto srebrnikov.« Nič ni pomagalo, da je graščak tolkel z umazanim klobukom po mizi in rjovel, da je vse plačano. Končno je spoznal, da ga je šivavec prevaril, plačal je sto srebrnikov in se jezen odpeljal domov. Še tisti večer je ko burja privihral na šivavčev dom. da bi ga kaznoval za prevaro. Ko pa je šivavec videl, da se njegovi bajti bliža graščak, je legel v posteljo in naročil ženi. naj graščaku pove, da je umrl... Graščak je planil v bajto in zagledal na postelji šivavca. »Vstani, goljuf! Z menoj boš šel v grad. vrgel te bom v ječo in sedem let boš jedel drobno lečo!« »Kako bo vstal, ko pa je mrtev!« se je zlagala šivavčeva žena. »Od sreče, ker ste mu včeraj dali poln klobuk zlatnikov, se je tako napil, da je opoldne umrl.« V kot je bila prislonjena palica. preprosta popotna palica, ki jo je gradaški graščak v ihti pograbil in z njo oplazil šivavca. Le-ta pa je v hipu poskočil s postelje, kakor da bi ga usekal gad. »Ojej, od mrtvega ste me prebudili!« je zaklical šivavec. »Nihče ni vedel za čudežno moč moje palice, ki mrliče v življenje budi! Le kako, da ste vi to uganili in me mrtvega zbudili?« — »Oho, če je pa tako, bom za plačilo, ker si me pri klobuku ogoljufal, vzel to čudežno palico!« je odvrnil požrešni graščak in odšel. Komaj je minilo sedem dni, ko je pobreškemu graščaku umrla liči». Gradaški graščak se je odpeljal na Pobrežje in mrtvo grajsko hčerko oplazil s palico — a glej ga vraga, mrtva grajska hči se ni prebudila! Ko je spoznal, da ga je šivavec spet ogoljufal, se je na vrat na »nos podal na njegov dom, da bi ga s palico pretepel in vrgel v grajsko ječo. Ker pa ga ni dobil doma, je vprašal ženo, kam je odšel. Šivavčeva žena pa je graščaku odgovorila, kakor jo je bil poučil njen mož. »Oh, gospod graščak, moj mož je odšel ribe lovit! Pod gradom na mostu stoji in ribe na trnek lovi!« »Ribe lovi!« je zarjovel požrešni graščak. »Le kako si upa v Lahinji loviti ribe brez mojega dovoljenja!« In je pohitel na most ter zakričal: »Šivavec, kje si?« A šivavec, ki je bil skrit v leščevju pod mostom, je zaklical: »V vodi sem! Povodni mož se je oženil! Povabil me je na pir in me gosti! Kar k meni v vodo skočite, tukaj lahko vsega dobite, kar si želite!« In graščak, ki je bil bedak, je skočil v vodo, se potopil v tolmun in utonil. Šivavec pa je še dolgo živel, saj je imel toliko zlatih cven-kov, da mu jih je bilo zadosti do konca življenja. Tako so se Gračani iznebili poslednjega graščaka. Gradaški grad pa še danes stoji, a v njem že dolgo, dolgo noben graščak več ne živi. DRAGI ROJAKI-DOPISNIKI! Predvsem se najlepše zahvaljujemo za prisrčna pisma. Posebno rojakinja Ursula Zatich iz Illinoisa nam je v tem času poslala najlepše pisemce. Rojakinji Uršuli moramo povedati, da je prva številka »Rodne grude« res zaradi težav v tiskarni izšla nekaj kasneje kot bi sicer morala. Upamo, da nam ne samo ona, temveč tudi drugi naročniki tega ne bodo zamerili. Lahko pa obljubimo, da se nam v bodoče podobne težave ne bodo več ponavljale. Rojakinji Uršuli Zatich želimo mnogo veselja ob novem televizijskem aparatu. Upamo, da bo v bodočnosti v aparatu videla tudi svojo rojstno domovino, saj se pri nas tudi mnogo dela na uvajanju televizije, in smo prepričani, da bodo napori naših strokovnjakov kronani z uspehom. Rojakinji Križak Frančiški obljubljamo, da jo bomo razveselili s posnetkom njenega rojstnega doma v eni izmed prihodnjih številk »Rodne grude«. Vse podobne želje naših rojakov skrbno beležimo m bomo postopno vsem ustregli, samo treba je še nekoliko potrpljenja. Zahvaljujemo se tudi rojaku Franku Aleshu iz Fontane za njegov trud pri nabiranju novih naročnikov in pošiljanju naročnin. Sporočamo mu, da smo njegovo pismo od meseca aprila prejeli in uredili tako, kot je želel. Rojaku Kovačiču Jožefu, ki že trideset let biva v Franciji, hvala za njegovo pozornost in tudi za novega naročnika. V tem času so se nam z daljšimi dopisi med drugimi oglasili in poslali naročnine še naslednji rojaki: Frank W. Suhadolnik iz Clevelanda, J. Ridolfo iz New Orleansa, Anna Benchina iz Eveleth Minnesota in še Tereza Speck iz St. Louisa. Uprava ELY, MINN. Pošiljam 2 dolarja za naročnino za leto 1955. »Rodna gruda« se mi zelo dopaide in jo vselej težko pričakujem. Vas vse najlepše pozdravljam. Angela Zargaj EUCLID, OHIO Priloženo vam pošiljam nakaznico za 4 dolarje kot naročnino za revijo »Rodna gruda« za mene 'in mojega prijatelja Andrew Ogrina iiz Clevelanda. Kot je razvidno iz dopisov, si »Rodna gruda« polagoma utira pot med naše po vsem svetu raztresene rojake. V bistvu je to edina vez med nami in rojstno domovino, ki nas je pod prejšnjimi vladami pognala v tujino za kruhom. Vsebina »Rodne grude« je z vsaiko številko bolj pestra in zanimiva, kar pomeni, da imate sposoben uredniški odbor. Upam, da boste sčasoma pritegnili k sodelovanju tudi druge dopisnike in poročevalce, Frank Cesen INDIANOPOLIS. IND. Sprejmite najlepše pozdrave iln hvala iza »Rodno grudo«. Zelo rada jo prebirava z možem. Ker mi ni znano, ali imam tudii za letos plačano naročnino od mojih sorodnikov, vam pošiljamo 4 dolarje kot naročnino za mene in mojo prijateljico Ano Trau-ner, ki je doma iiz lepe Štajerske. Tudi njej se zelo dopadejo slike in dopisi iz naše rodne zemlje. Pred dvenii leti sva z možem obiskala domovino' in ostala tam štiri mesece, ki so nama potekli kot štirje tedni. Povsod 'so bili ljudje silno prijazni. Vse se mi je zdelo kot sanje. Ker pa nisva več med mladimi, imava z možem samo še eno željo: še enkrat videti dom, kjer mi je tekla zibelka in mi je mati pela uspavanko. Upam, da dobim še kaj naročnikov iza vaš lep in zanimiv list. Vas pozdravlja! Avgust in Julija Zupančič Dragi mi uradniki Slovenske 'izseljenske matice in časopisa »Rodna gruda«. Priloženo prejmete bančni ček za 12 dolarjev kot nakazilo za šest celoletnih naročnin. Uipam, da boste v redu prejeli, všteta: je tudi moja naročnina. Jaz vam bom tudi v bodoče pomagala. Kolikor bo v moji moči, bom skušala tu in tam omeniti »Rodno igrudo« in vam pridobiti novih maročnikov. Kdor pa ne bi želel imeti neprijetnosti s pošiljanjem naročnine, mu brez vsakega naplačila rada ustreženi, da bi se izognil stroškom pošiljanja naročnine, saj se talko od časa do časa pismeno oglasim pri vas. Ostajam s prijateljskim pozdravom vdana Jennie Troha SPRINGFIELD, ILLINOIS Dragi mi rojaki pri izseljenski matici! Dolžnost me veže, da se vam prisrčno zahvalim za vaše prelepo pismo. Prav tako zelo sem bila vesela »Rodne grude«, katero sem težko pričakovala. Dobila sem vseh deset številk. Ko jo berem, sem z mislijo v tistem trenutku v svoji lepi domovin1». Prav rada 'gledam slike rojnkov po širnem svetu. Lepo je, da se imajo radi, obenem pa talko zelo ljubijo svojo rodno grudo. To je dokaz, da res ljubijo svojo domovino. Prav tako sem bila vesela, ko sem zagledala sliko od vas vseh pri Slovenski izseljenski matici in »Rodni grudi«. Po pravici povedano, ste res fest ljudje, tako da vas je veselje pogledati. Srečna bi bila, ko bi vas mogla videti s svojimi očmi, a žal se to ne more zgoditi. Nekaj že ne zaradi visoke starosti, ker bi se preveč bala dolge poiti, nekaj pa tudi, ker nisem toliko premožna. Klljub temu pa bom ostala zvesta svoji rodni grudi do konca svojih dnii, prav tako pa bom skušala ostati tudi zvesta naročnica na ta prelepi list Pionirski zbor društva »Slavček«. Zadaj levo predsednik Glogovšek, desno dirigent) Rohr »Rodno igrndio« kakor tiudi druge vaše časopise. VrmU Zatich FONTANA, CALIFORNIA Cenjeni urednik »Rodne grude«! Tukaj Vam pošiljamo naročnino za mene in mojega prijatelja Frank Shine ja iz Penn-sylvaniije, kateri je bil tukaj s svojo soprogo na počitnicah. Dala sem jima brati »Rodno igrudo«. Tako se jima ije doipadla, da sta talkoj postala naročnika. Tukaj se jima je tako zelo do-padllo, da sta obljubita, da se prihodnje leto .zopet vidimo. To si želimo tudi mi, ker sta zelo iskrena prijatelja. Spoznali smo se po »Glasu Naroda«, kjer sem zastopnica in dopisnica že 43 let. Tako so nas spoznali Shi-novi in prišli k nam v Fontano. Tu so dobili veliko znancev in prijateljev. Doma sta s Krasa na Notranjskem. Pozdravljeni! Frances Lukanich GOWAMDA N. Y. Pošiljam vam naročnino za »Rodno grudo«. Oprostite, ko vam je nisem že prej poslala. Zelo sem zadovoljna, ker mi niste ustavili lista1, ko ni bil plačan vnaprej. Kar pogrešali bi ta list, ki inam prinaša novic od nalših ljudi, posebno še, ker je tiskan tam v naši ljubi domovini. Pošiljam pozdrave vsem čita-telljem »Rodne ¡grude« Mari/ Kontel SHEBOYGAN WISC. Pošiljam vam naročnino za to leto in en dolar za iizredno pošliljlko »Rodne ¡grude« lansko leto. Vse, kar ste mi poslali, sem porazdelila med znanke v upanju, da se bodo tudi one naročile na ta list, ker je v resnici zanimiv. ¡Z rojaškimi pozdravi Aim a Kotnik SEATTLE WASHINGTON Danes ravno je 37 let, odkar sem dospela i'z rodne domovine v to deželo in sicer v Sfcolield Utah. Razmere so nas prisilile, da smo se že dvakrat selili; prvič v Wyoming, pred 12 leti pa v Washington, kjer se mi še najbolj dopade. V »Glasu Naroda« ¡sem brala članek pod naslovom: »Rodna gruda si je krepil«» utrla pot med slovenske izseljence«. Ker si tudi jaz želim naročiti to re- vijo, vam pošil jam enoletno naročnino. Kako neizmerno sl tudi jaz želim videti sliko tam iz prelepe Bele krajine, kjer je moj ljubi rojstni dom v vasi Giršiči, občina Gradec, ki je veliko žrtvoval v osvobodilni vojni. Moje dekliško ime je bilo Ši-mec Frančiška. Ako bi vas kdaj zanesla pot tja v Belo krajim», ustavite se na postaji Doibra-vice, od tam je samo 10 minut do Skačeve hiše. Z rodoljubnim pozdravom Križak Frančiška IŠČE SE BAN Anton, doma iz Rajlien-burga. Kot nemški mobiliziranec je bil ob koncu vojne 1945 zajet od zaveznikov v Franciji. Javljal se je še iz Italije in Argentine. Zadnjikrat se je javil pred tremi leti iz: Desiro Grandi, Einpresa Bartoli Čamp 2, Buenos Aires, Argentina. Išče ga njegov oče BAN Anton, Ljubljana, Prešernova 42. Kdor koli bi kaj o njem vedel, naj sporoči na Slovensko izseljensko matico ali pa njegovemu očetu. dolenjska zdravica So ptičice zbrane, v planinco lete, tam dol na Dolenjskem je zdravje moje. Le zbud se, le vsiani ti mrzli Gorenje, boš videl, kaj dela Dolenje. Poseka, oklesti, pripravlja si les, ga o butare veže, ravna si ga vmes, na voz ga naklada, žioinca pelja, a njemu pa srce igra. Je hramček odprt in pripravljen je mož, veselo gre o goro, nabrusi si nož, prikleni se k trti in pravi: »Svet križ, da dobro o jesen obrodiš!« On ima korajžo, zavriska na glas, gre piti ga v hramijek, če zunaj je mraz, premišlja, kako bi hranljivo živel, da bi še na jesen imel. Naš rojak John E. Klanchar na odgovornem službenem mestu V ameriških časopisih smo pred kratkim brali razveseljivo novico, da je bil naš rojak John E. Klanchar, doma diz (Laporja piri Velikih Laščah, imenovan za glavnega delovodjo pri veliki železniški družbi »Colorado & Wyoming Railroad« v Pueblu v državi Colorado. Rojak Klanchar (je zaposlen pri omenjeni družbi že 39 let. V Ameriko ise je izselil leta 1914, kjer je začel kot preprost delavec v Žičami. Postopoma je opravljal različna idlela lin sicer kot popravljalec železniških voz, potem pri gradnji novih železniških voz in kot električni varilec. Zaradi svoje izredne marljivosti in sposobnosti je postal leta 1946 pomočnik glavnega delovodje pri zgoraj omenjeni družbi, letos pa je bil imenovan za glavnega delovodjo. Rojak John E. Klanchar je leta 1954 obiskal svojo rojstno domovino, kjer mu živijo še mati in bratje. V rodni vasi Laporje so mu domačini pripravili nadvse prisrčen sprejem in so pričakali svojega rojaka pod velikim slavolokom z napisom: »Ko prihajaš iz tujine, obudi mladostne si spomine!« 'Do solz ganjen nam je rojak pripovedoval o tem prisrčnem sprejemu. Nadvse pa ljubi in skrbi za svojo osemdesetletno mamo. Kakor piše, ko obiskal Slovenijo, kakor hitro mu bo to dopuščalo odgovorno delo, ki mu je bilo pred kratkim poverjeno. Rojaku Ivanu iskreno čestita tudi Slovenska izseljenska matica in mu želi Ina novem položaju mnogo uspeha! In na svidenje! M. ,i. A DOBRO VOLJO Teta je prišla na obisk. Ko je Mirko pospravil piškote, ki jih je prinesla, jo je zaupno poprosili: »Tetka, pokaži mi no jezik.« Dobra tetka je bila vsa iz sebe. »Ja Mirko, kaj ne veš, da se jezika ne sme kazati? Kdo te je pa naučil take grdobije?« »Ah, kaj,« je zamahnil Mirko z roko, »kar pokaži jezik, tetka, saj sva sama in ne bom nikomur povedal. Veš, tako sem radoveden, kakšen je, ko mamica tolikokrat pravi, da imaš tii tako dolg in strupen jezik.« * Vinko je bil tepen in priteče ves objokan in nesrečen k babici im bridko toži'. Toda babica g a zavrne: »Mamica ima pravico tepsti svojega otroka, če ni priden.« »Saj si tudi ti mama od moje mame, ali ne?« vpraša deček. »Seveda sem, zakaj pa vprašaš?« »No, zakaj pa zdaj še ti ne natepeš svojega otroka?« * »Ženka, si že slišala, da je Petennelovka podedovala po svojem možu milijon? Kaj sii nič ne želiš, da bi bila ti njegova vdova?« »Ah, dragi, kako pa govoriš, jaz hočem biti vdova samo za teboj.« ^ »Striček, ali si že oženjen,« vpraša mali Peterček. »Ne. Zakaj pa vprašaš?« »Kdo ti pa potem ukaže, kaj moraš delati?« ¥ »Poglej Tončka, na tejle klopic! v parku se je razdrla moja zaroka.« »Ob, res, to je moralo biti zelo dramatično kaj?« »Prav nič. On ni prišel. Jaz sem čakala pol ure, potem sem pa odšla še jaz.« k »Ves mesec že prejemam grozilna pisma.« »Kdo ti jih pa pošilja?« »Moj krojač.« L Pepe: »Moja žena strašno sovraži vino.« Nace: »Kako pa to veš?« Pepe: »Vedno začne kričati name, kadar se ga napijem.« Tiska 'tiskarna »Toneta Tomšiča«, Ljubljana AVTOCOMERCE Sedež: LJUBLJANA, Titova 28 Telefon 51-283 Zastopstva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških iin tovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, brodskiih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov! Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in 'METALIČ« Y gum ter specialnih AIRSTOP - zračnic KAMNIK - VUGOSLAVIA UrOGNlENESa POHIŠTVA FACF0RY OF BEHTW00D FURHI1URE IJ S K 0 IZDELUJEMO: ► stole vseh vrst iz upognjenega lesa ^ pisarniško pohištvo ^ pleskano vrtno pohištvo AUGUST HOLLANDER : CO. AMERICAN EXPRESS TRAVELERS CHEQUES AND MONEY ORDERS FOREIGN EXCHANGE AND TRAVEL BUREAU TOURS - CRUISES -AIRWAY-BUS * SLOVENIAN AUDITORIUM BUILDING 6419 ST. CLAIR * AVENUE CLEVELAND 3.0. * ____________________ PUTNIK SLOVENIJA LJ U B LJ ANA • TITOVA 4 JUGOSLAVIJA ¿Rojaki, ko prihajate na obisk v staro domovino, udeležujte se naših avtobusnih krožnih potovanj po Sloveniji in ¿Jugoslaviji, ki jih prirejamo za vas!