4 Discipline abstract concept Free Vector Sociološki pogledi na življenje v družbi s perspektive študentov Kontakti revije Poštni naslov Uredništvo revije Perfectus PRO Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Dolga Poljana 57 5271 Vipava Slovenija Glavni kontakt Andrej Raspor E-pošta: zalozba.perfectus@gmail.com Glavni urednik Andrej Raspor Odgovorna urednika Metka Nežic Bojan Macuh Uredniški odbor revije Andrej Raspor Metka Nežic Bojan Macuh Janez Žezlina Darko Lacmanovic Jezikovni pregled Lejla Kolman Batagelj Bojan Macuh Fotografije Slika na naslovni strani: freepik, https://www.freepik.com/free-vector/discipline-abstract-concept_12084808.htm#page=1&query=infographic%20students&position=49 Slika na hrbtni strani: FKPV Arhiv revij http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Mednarodna standardna serijska številka Perfectus PRO Podrocje in opis revije Revija Perfectus PRO je interdisciplinarna strokovna revija, ki objavlja prispevke s podrocja kadrov, odprtih inovacij, organizacije in menedžmenta v povezavi z industrijo 4.0. Vsebina ni omejena zgolj na navedene tematske sklope, ampak smo za vaše predloge odprti. Še posebej želimo objavljati prispevke, ki obravnavajo nove in aktualne teme in predstavljajo dosežke v razvoju ter njihovo uvajanje in uporabo v praksi. Zato vas vabimo, da se nam pridružite. Pogostost izhajanja Revija Perfectus PRO izhaja dvakrat letno. Politika za prosti dostop Revija Perfectus PRO omogoca odprt dostop do svojih vsebin, ki temelji na nacelu odprtih inovacij, po katerem bi prosto dostopni rezultati javnosti omogocile vecjo globalno izmenjavo znanja. Navodila avtorjem V reviji Perfectus PRO objavljamo strokovne clanke, rezultate raziskovalnega dela avtorjev. Prispevki so napisani v slovenskem jeziku. Objavljamo tudi dela, ki so že bila objavljena v znanstveni obliki v kakšni drugi reviji ali zborniku. Tu pa naj bodo bralcem predstavljena na bolj poljuden nacin. Avtorji so odgovorni za vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Prispevki niso honorirani. Besedilo naj bo oblikovano po navodilih (interesenti nam pišite, da vam posredujemo predlogo z bolj podrobnimi navodili). Na zacetku prispevka, takoj za naslovom naj bo povzetek dolžine 3–5 vrstic z do 4 kljucnimi besedami. Clanek naj obsega do 6 strani. Predložite tudi sliko in kratek strokovni življenjepis vsakega od avtorjev (2–3 vrstice). Clanki morajo biti pred objavo lektorirani. Ne uporabljajte opomb v besedilu. Eventualne opombe, ki naj bodo kratke, navedite na dnu besedila skupaj z literaturo. Seznam citirane literature oblikujte po APA-standardu. Navedeni viri in opombe so v besedilu navedeni kot opomba z malimi rimskimi številkami. Na koncu prispevka so navedeni po vrstnem redu. Predložene prispevke pregledata in ocenita najmanj dva recenzenta. Na osnovi mnenj in predlogov recenzentov uredniški odbor ali urednik sprejmeta prispevek, zahtevata manjše ali vecje popravke in dopolnitve ali ga zavrneta. Ce urednik oziroma recenzenti predlagajo vecje popravke, se dopolnjeni prispevek praviloma pošlje v ponovno recenzijo. Iz tekoce vsebine stran Pismo urednika ............................................................................................................................................................................................... 4 SELMA DELIC ................................................................................................................................................................................................... 5 KOMUNICIRANJE V POSLOVNEM SVETU ........................................................................................................................................................ 5 MATIC GAVEZ ................................................................................................................................................................................................ 13 SPOLNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU ..................................................................................................................................................... 13 GREGOR KLAUT ............................................................................................................................................................................................. 22 DRUŽBENO – EKONOMSKA KRIZA V SLOVENSKI DRUŽBI .............................................................................................................................. 22 NATAŠA KOREN ............................................................................................................................................................................................. 30 NASILJE V DRUŽINI ........................................................................................................................................................................................ 30 LARA MUMLEK .............................................................................................................................................................................................. 39 KOMUNIKACIJA – PREDPOGOJ DOBREGA PARTNERSKEGA ODNOSA ........................................................................................................... 39 NIKOLETA MURENC ....................................................................................................................................................................................... 43 NASILJE NAD ŽENSKAMI ................................................................................................................................................................................ 43 ALJAŽ PAJNTAR ............................................................................................................................................................................................. 51 DELO IN PROSTI CAS...................................................................................................................................................................................... 51 LORA STEFANOVA ......................................................................................................................................................................................... 58 KATEREMU OD STARŠEV MLADOSTNIKI BOLJ ZAUPAJO? ............................................................................................................................. 58 MAJDA STUBELJ ............................................................................................................................................................................................ 66 VESNA KOVACEVIC ........................................................................................................................................................................................ 66 MOBING NA DELOVNEM MESTU .................................................................................................................................................................. 66 MIA TOMINEC ............................................................................................................................................................................................... 73 GLOBALIZACIJA IN MIGRACIJE....................................................................................................................................................................... 73 NIKI TOROŠ .................................................................................................................................................................................................... 80 NASILJE NAD OTROKI IN STAREJŠIMI – TIŠINA NASILJA ................................................................................................................................ 80 ŽIGA VOLK ..................................................................................................................................................................................................... 87 IZOBRAŽEVANJE IN VSEŽIVLJENJSKO UCENJE ............................................................................................................................................... 87 PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO ....................................................................................................................................................................... 95 Pismo urednika Sociologija kot znanstvena veda je zelo kompleksna, zato je tudi interes za obiskovanje tega predmeta za študentke in študente vedno zelo aktualen. Srecanja so zanimiva, debate pestre in polne prepletanja aktualnih vsebin iz osebnega življenja, dela na delovnem mestu, kakor tudi razclenjevanje trenutnih kulturnih, gospodarskih in družbenih tem. V študijskem letu 2020/2021 smo se s študenti 2. in 3. letnika študijskega programa Komerciala 1 Fakultete za poslovne in komercialne vede v Celju pri izbirnem predmetu Sociologija v okviru študijskih obveznosti odlocili za pisanje strokovnega clanka. Za vse slušatelje je bilo to prvo srecanje s tovrstnim nacinom dela. Vprašanj je bilo veliko, seveda tudi nejasnosti, a smo na koncu s skupnimi mocmi opravili zahtevno delo. Študentkam in študentom sem razdelil teme. Na osnovi le-teh so si izbrali podrocje, ki jim je bilo najbolj blizu. Naredili so si nacrt dela in se lotili dela. Najvec casa jim je vzelo iskanje literature, hkrati pa tudi urejanje vsebine strokovnega clanka po vnaprej pripravljeni predlogi revije Perfectus PRO. Z opravljenim delom so bili zadovoljni pripravljavci clankov, sam pa jim moram za njihovo pilotsko opravljeno delo, navkljub težavam, s katerimi so se soocali, cestitati. Potrditev je bila opravljena obveznost oz. pristop h koncnemu izpitu, nagrada pa revija, ki je pred vami, bralci, ki boste presodili, ali so se slušatelji lotili dela odgovorno in zavzeto. doc. dr. Bojan Macuh KOMUNICIRANJE V POSLOVNEM SVETU Vsi vemo, da je komunikacija zelo pomembna. Ker smo ljudje že v osnovi družabna bitja in je komunikacija del našega vsakdanjega življenja, samega procesa komunikacije ne moremo izkljuciti. Ljudje zacnemo komunicirati že v prvih letih življenja. Skozi leta se spreminja samo nacin komunikacije, ki jo uporabljamo. Je najzahtevnejša clovekova dejavnost, v katero je vkljuceno ne samo govorjenje, ampak celotno clovekovo telo ter fizicni, psihicni in custveni potencial. Z leti in z razlicnimi izkušnjami, ki jih pridobivamo, postajamo na tem podrocju vse bolj uspešni. In kaj sploh je komuniciranje? Beseda »komunicirati« izhaja iz latinske besede communicare in pomeni sodelovati, posvetovati se, razpravljatii. V teoriji bi lahko rekli, da gre za dvosmerni proces, kjer sporocilo potuje od oddajnika do prejemnika preko razlicnih kanalov. Drugace bi lahko povedali, da komunikacija predstavlja interakcijo med oddajnikom in prejemnikom. Clovek pa ni samo socialno bitje, ampak je tudi simbolno. Nenehno nekaj oznacuje, presoja, ocenjuje in razumeva. Vse to bi bilo brez obširnih sistemov socialno utrjenih simbolnih redov in nacinov »kodiranja« sporocil nemogoce, kar predstavlja temeljno znacilnost komuniciranjaii. Ljudje so že v prazgodovini komunicirali. V tedanjih casih so se sporazumevali z njihovim govorom in poslikavami v jamah in stenah. Kasneje, ko se je razvijal govor, se je z njim razvijala tudi pisava. Egipcani so tako razvili prvo pisavo - hieoroglifeiii. i Komuniciranje. (2019). Wikipedia. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje ii Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede iii Bubola, L. Komunikacija skozi cas. Pridobljeno s https://sites.google.com/site/komunikacijaskozicas/home/zgodovina-komunikacije iv Petelin, R. Hieroglifi. Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~ssmbtek5/splet_strani/petelin/hieroglifi.html v ZIK Cernomelj. (b. d.). E-gradivo za usposabljanje svetovalcev za delo z ranljivimi skupinami: Razvoj modelov svetovanja za ranljive skupine. Pridobljeno s http://gradiva.zik-crnomelj.eu/gradivo-szrs/index.html vi Gadget-info.com. (2019). Razlika med verbalno in neverbalno komunikacijo. Pridobljeno s https://sl.gadget-info.com/difference-between-verbal vii B. Cohen, S. (2013). Proxemics & Personal Space: Global Citizens What is your Comfort Zone? Pridobljeno s http://mycareermanager.blogspot.com/2013/ 09/proxemics-personal-space-global.html viii Mihaljcic, Z. (2006). Poslovno komuniciranje. Ljubljana: JUTRO. ix Ožbolt, K. (2011)). Komunikacija in medosebni odnosi. Pridobljeno s https://bb.si/doc/diplome/Ozbolt_Katja.pdf x Mihaljcic, Z. (2006). Poslovno komuniciranje. Ljubljana: JUTRO. xi Hribar, B. (2009). Poslovno komuniciranje in vodenje. Ljubljana: Zavod IRC. xii Burzic, A. (2019). Pasti komunikacije v poslovnem svetu. Pridobljeno s http://bb.si/sites/default/files/ uploads/files/diplome/ burzic_arnela_-_ diplomska_ naloga.pdf xiii Šimunic, P. (2011): Poslovni bonton. Pridobljeno s https://bb.si/doc/diplome/Simunic_Petra-Poslovni_bonton.pdf xiv Zaposlen.com (2014-2017). 10 osnovnih pravil bontona. Pridobljeno s http://www.zaposlen.com/10-osnovnih-pravil-poslovnega-bontona.html xv Lean Way, D. Vodenje sestankov. Pridobljeno s https://demetra-leanway.com/tpm-akademija/vodenje-sestankov/ xvi Leila d. o. o. Telefonsko komuniciranje. Pridobljeno s https://www.leila.si/dokumenti/kom_ppt_tel_kom.pdf xvii Beare, K. (2019). Telephone Business Conversation Role-Play. Pridobljeno s https://www.thoughtco.com/telephone-conversations-1210222 xviii Fortic, H. (2011). Besedno in nebesedno komuniciranje. Pridobljeno s https://pt.slideshare.net/multinet123/2-besedno-innebesednoposlovnokomuniciranje/7 xix Mladi podjetnik. (2019). 15 nasvetov za pisanje boljših elektronskih sporocil. Pridobljeno s https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/ 15-nasvetov-za- pisanje-boljsih- elektronskih-sporocil xx Fortic, H. (2011). Besedno in nebesedno komuniciranje. Pridobljeno s https://pt.slideshare.net/multinet123/2-besedno-innebesednoposlovnokomuniciranje/7 xxi VERACOMP. (2016). Zakaj videokonference? Pridobljeno s https://veracompadria.com/sl/zakaj-videokonference/) xxii Trueman, C. (2020). Zoom explained: Understanding (and using) the popular video chat app. Pridobljeno s https://www.computerworld.com/article/3570623/ the-zoom-meeting-app-explained-understanding-and-using-the-popular-video-chat-software.html Slika 1. Egipcanska pisava HIEROGLIFIiv Kasneje so se zacele razvijati tudi druge pisave. Za pošiljanje razlicnih sporocil na daljavo so ljudje zaceli uporabljati telegrame, kasneje pa smo dobili tudi prve telefone, televizije in racunalnike. Danes si življenja brez tehnologije enostavno ne predstavljamo. Ljudje to potrebujemo, saj na tak nacin komuniciramo z družino in prijatelji, s katerimi fizicni stik ni mogoc. Pravzaprav smo se naucili živeti na tak nacin, zaradi katerega ne cenimo in ne poznamo vec, kako je živeti brez napredne tehnologije. Kljub vsemu smo lahko veseli, saj lahko komuniciramo tudi z ljudmi, ki živijo na drugem koncu sveta. Vrste komunikacije Ker ne komuniciramo samo z besedami, locimo dve vrsti komunikacije, in sicer verbalno in neverbalno. Komunikaciji si nista nasprotujoci, ampak se med seboj dopolnjujeta. To lahko potrdimo z dejstvom, da pri govorjenju uporabljamo tudi svoja custva, mimiko za potrditev svojih besed. Tako lahko tudi ugotovimo, ali nam oseba laže ali je z nami iskrena. Pri verbalni komunikaciji uporabljamo za sporazumevanje besede. Te so lahko zapisane ali izgovorjene. Verbalna komunikacija predstavlja 7 % celotnega komuniciranja. Neverbalna, torej nebesedna komunikacija pa predstavlja kar 93 % celotnega komunikacijskega procesa. Ljudje torej veliko vec komuniciramo neverbalno kot z besedami. To so mimika telesa in obraza, višina, barva in ton glasu, drža, ocesni stik, obleka, prostor. Slika 2. Sestavine celotnega sporocila oziroma vsebinev Na sliki 2 lahko vidimo, da je neverbalna komunikacija sestavljena iz barve glasu in govorice telesa. V spodnji tabeli si poglejmo razlike med verbalno in neverbalno komunikacijo: Tabela 1 Primerjava med verbalno in neverbalno komunikacijovi Verbalna komunikacija Neverbalna komunikacija Pomen Komunikacija, v kateri pošiljatelj uporablja besede za pošiljanje sporocila prejemniku, je znana kot verbalna komunikacija. Komunikacija, ki poteka med pošiljateljem in prejemnikom z uporabo znakov, je znana kot neverbalna komunikacija. Vrste Formalno in neformalno Kronemika, vokalika, haptiki, kineziki, proksemiki, artefakti Zamudno Ne Da Možnosti prenosa napacnega sporocila Redko se zgodi. To se vecinoma dogaja Dokumentarni dokazi Da, v primeru pisnega sporocila. Ne Prednosti Sporocilo je lahko razumljivo in takojšnje povratne informacije so možne. Pomaga pri razumevanju custev, statusa, nacina življenja in obcutkov pošiljatelja. Slabosti Sporocilo se lahko prenaša preko pisem, telefonskih klicev itd., zato osebna prisotnost strank ne spremeni. Osebna prisotnost obeh strank v komunikaciji je nujna. Vrste neverbalne komunikacije locimo navi: • Kronemika: Opisuje uporabo casa pri komuniciranju, primer sta tocnost in hitrost govora. • Vokalika: Predstavlja glasnost, ton, barvo glasu govornika, na primer nizek ton glasu. • Haptika: Predstavlja uporabo dotika pri komunikaciji. • Kinezika: Predstavlja gibanje telesa pri komunikaciji, kot so gibanje in drža telesa, izrazi obraza. • Proksemika: Predstavlja razdaljo, ki jo uporablja sogovornik do sogovorca v casu komunikacije. Ta razdalja je lahko intimna, osebna, družbena in javnavi. • Artefakti: Predstavlja videz osebe in njegove osebnosti, kot so obleka, nakit, življenjski slog. Z drugo besedo lahko recemo artefaktom tudi umetniška komunikacija. Slika 3. Vrste razdalj med posameznikomavii Na sliki 3 lahko vidimo, da je najkrajša distanca, ki jo lahko imamo do sogovornika, intimna distanca. Na tej razdalji se pogovarjamo z osebami, na katere smo emotivno vezani. Na osebni razdalji se pogovarjamo s prijatelji. Socialna razdalja predstavlja razdaljo med govorcem in osebo, ki ga ta ne pozna najbolje. Najdaljša je javna razdalja, ki jo obicajno uporabljamo na javnih površinah. Iz zgornje tabele lahko vidimo nekatere bistvene razlike med obema vrstama komunikacije. Ce izpostavim nekatere glavne prednosti oziroma slabosti: • Neverbalna komunikacija je lahko zelo zamudna, saj velikokrat ne vemo, kaj nam sogovorec z svojo mimiko in kretnjami želi sporociti. Lahko pride tudi do tega, da si prejeto sporocilo napacno interpretiramo. Pri verbalni komunikaciji do tega težje pride, saj ljudje z besedo lahko tocno napišemo, o cem bi radi sogovorca obvestili, mu predlagali, povedali. • Napisana sporocila lahko kopiramo, shranimo in jih imamo kot dokaz, da smo nekaj zares naredili, storili. Pri izrecenih besedah pa to ni moc. • Pri neverbalni komunikaciji drži, da je osebna prisotnost obeh strank nujna. Le v enem primeru, to pravilo ne drži in sicer pri intrapersonalni komunikaciji, kjer clovek komunicira s samim sebojvi. Vrste komuniciranja: Komunikacijo lahko razdelimo po razlicnih kriterijih, in sicerviii: 1. Glede na razdaljo med udeleženci • Neposredno oziroma direktno – neposredno komuniciranje poteka takrat, ko si govorca gledata v oci. Primer takega komuniciranje so razlicni sestanki, pogovori. • Posredno oziroma indirektno – pri posrednem pa poteka komunikacija na daljavo preko razlicnih telekomunikacijskih pripomockov, kot so telefon, racunalnik. 2. Glede na število udeleženih • Intrapersonalno oziroma osebno – o osebni komunikaciji govorimo takrat, ko se oseba pogovarja s samim seboj. Takemu pogovoru recemo notranji pogovor. • Interpersonalno oziroma medosebno – cisto nasprotje osebne komunikacije predstavlja medosebna komunikacija. Zanjo je znacilno to, da komunikacija poteka med dvema ali vec osebami. 3. Glede na smer • Enosmerno – pri taki vrsti komunikacije ne dobimo povratne informacije oziroma odgovora. Torej oddajnik preko izbranega komunikacijskega kanala posreduje svoje sporocilo prejemniku, ta pa prejeto sporocilo zgolj interpretira. Taka komunikacija je hitrejša. • Dvosmerno – pri dvosmerni komunikaciji pa oddajnik sporocila prejme odgovor na sporocilo, ki ga je poslal. Tak nacin komunikacije je sicer pocasnejši, a dosti bolj ucinkovit. 4. Formalno in neformalno • Formalno – formalne oblike uporabljamo v komuniciranju z uradnimi osebami. Tak nacin komunikacije uporabljamo z dobavitelji, kupci, z zaposlenimi, na poslovnih sestankih. • Neformalno – neformalne oblike pa uporabljamo pri komuniciranju z bližnjimi osebami, kot so družina, prijatelji, znanci. 5. Vertikalno in horizontalno • Vertikalno – vertikalna komunikacija predstavlja komunikacijo med dvema razlicnima družbenima skupinama. Ta lahko poteka navzgor ali navzdol. Pri komunikaciji navzdol sporocilo potuje od višjih k spodnjim ravnem organizacijske hierarhije. Pri komunikaciji navzgor pa sporocilo potuje od podrejenih k nadrejenim. • Horizontalno – horizontalna komunikacija pa poteka znotraj ene družbene skupine, oz. med zaposlenimi, ki so na istem hierarhicnem položajuix. Kako poteka komunikacija v poslovnem svetu? Ce hoce sodoben clovek živeti, je prisiljen sodelovati z drugimi. Clovek sam opravi zelo malo, z drugimi pa vse. Vse to seveda velja tudi za poslovneže. Ce želi poslovnež sodelovati z drugimi poslovneži, mora z njimi komunicirati in se sporazumevati. Poslovno komuniciranje je v današnjem casu stalna in vseobsegajoca dejavnost, zato predstavlja komunikacija bistven pomenx. Poslovna komunikacija lahko poteka navzven, torej izven organizacije, na primer, ko podjetje komunicira s svojimi odjemalci, in znotraj organizacije, na primer, ko gre za poslovni sestanek zaposlenih v dolocenem podjetjuxi. Zato si vsako podjetje prizadeva ustvariti nek pozitivni odnos z ljudmi, s katerimi posluje. Na tak nacin lahko podjetje raste, hitreje pride na boljši glas in izpolni svoje cilje. V poslovnem svetu se lahko srecamo z naslednjimi oblikami komunikacijexii: • z osebnim stikom, • preko telefonskega pogovora, • s pisno komunikacijo in • preko videokonferenc. Osebni stik O osebnih stikih najveckrat govorimo takrat, ko imamo poslovni sestanek. Ta lahko poteka bodisi z zaposlenimi v podjetju, poslovnimi partnerji ali vodstvom. Torej takrat, ko pogovoru prisostvujeta najmanj dve osebi in je tema pogovora vezana na posel, lahko recemo, da gre za poslovni sestanek. Sestanek je lahko uspešen ali neuspešen. Da bi naš sestanek bil uspešen, moramo za to prevzeti nekatere korake že pred samim zacetkom sestanka. Pomembno je, da si zapišemo: • dnevni red, • cilje, ki jih želimo doseci. Poleg tega je potrebno dolociti tudi zapisnikarja, torej osebo, ki bo zapisovala sprejete predloge ter na koncu naredila sam povzetek poslovnega sestanka, vodjo, udeležence ter casovne in krajevne lastnosti sestanka. Na poslovnih sestankih moramo paziti, daxiii: • na zacetku in koncu sestanka se rokujemo. • Ne zamudimo. • Smo primerno obleceni. • Ne vpadamo v besedo. • Ne gledamo na uro. • Smo spoštljivi do govorcev. • Vzpostavimo ocesni stikxiv. • Utišamo telefon. • Govorimo razlocno in pravilno slovensko. Slika 2. Napake pri poslovnem sestankuxv Telefonski pogovor Druga najpogostejša oblika komuniciranja v poslovnem svetu predstavlja telefonski razgovor. Lahko recemo, da je telefonski razgovor nadomestek oziroma substitut za osebne poslovne sestanke in pisno komuniciranje. Kljub temu, da se s sogovornikom ne vidimo, si lahko ustvarimo nekakšno svojo sliko na podlagi barve, višine in tona glasu. Zato je zelo pomembno, kako govorimo. Pomembno je, da naš ton ni previsok ne prenizek, in da smo pozitivno naravnani. Tudi tukaj obstaja poslovni bonton, ki se ga moramo držati in ga upoštevatixvi: • Klicemo ob primernih urah, torej znotraj urnika delovnega casa. • Preden zacnemo s pogovorom se najprej predstavimo. • Ce klica ne moremo sprejeti, vklopimo odzivnik. • Sogovorcu ne vpadamo v besedo, ga spoštujemo in pazljivo poslušamo. • Pogovor vedno zakljucimo s kratkim slovesom. • Med telefoniranjem ne opravljamo drugih opravil. • Biti moramo sprošceni in nasmejani. • Morebitne potrebne pripomocke, kot so pisalo in papir, imamo na dosegu. • Telefonski pogovor naj bo kratek in jedrnat. • Ob koncu pogovora povzamemo kljucne zadeve. Slika 3. Telefonski pogovorxvii Pisna komunikacija V poslovnem svetu brez pisne komunikacije žal ne gre. Poleg poslovnih sestankov in telefonskih pogovorov, je ta oblika komunikacije najpogostejša. Pri pisni komunikaciji je nosilec sporocila pisava, tako imenovani graficni zapis govorice, ki je lahko poslan neposredno ali posredno, preko razlicnih telekomunikacijskih naprav, kot so to fax, družbena omrežja in elektronska poštaxviii. Pri pisnem komuniciranju naš prejemnik vidi samo našo verbalno komunikacijo, neverbalne pa ne vidi, saj ni z nami v neposrednem fizicnem stiku. V pisni obliki, najpogosteje pošiljamo: razlicna vabila, obvestila, poslovne dopise, elektronsko pošto in podobno. V današnjih casih se najpogosteje uporablja elektronska pošta, saj so sporocila poslana takoj v tistem trenutku, ko ga pošljemo, in prejeta hitreje, ne glede na to, kje je naš naslovnik. Ker gre za napisano sporocilo moramo vedeti, da prav tako obstajajo neka pravila, kako napisati dopis. Ta pravila moramo dosledno upoštevati, saj bomo le tako lahko bili formalni, naslovnik pa ne bo dobil obcutka neznanja z naše strani. Pri pisanju e-pošte moramo biti pazljivi naxix: • biti moramo vljudni in spoštljivi. • Besedilo delimo z odstavki. • Zadevo moramo obvezno napisati, kjer opredelimo kratek namen sporocila. • Ne uporabljamo VELIKIH CRK, saj izgleda, kot da kricimo na naslovnika. • Ne uporabljamo kratic in smeškov. • Uporabljamo primerne pozdrave (Pozdravljeni, Želimo vam lepe pozdrave ...). • Smo pozorni pri funkcijah »kp« ter Odgovori in Odgovori vsem. • Zaželeno je, da se ne podpišemo samo z imenom in priimkom, ampak da dodamo poleg tudi kontaktno številko. Slika 4. Prednosti in slabosti pisnega komuniciranjaxx Slika 4 predstavlja glavne prednosti pisnega komuniciranja: • Za pisanje katerega koli dopisa si lahko vzamemo cas in ga natancno napišemo. • Za vsak poslan dopis lahko naredimo kopijo in imamo kot dokaz v arhivu, da smo sporocilo zares poslali. V današnjih casih se precej uporablja elektronska pošta. Glavna prednost elektronske pošte je ta, da imaš vse informacije shranjene trajno. Pisna komunikacija ima tudi svoje slabosti, kot so: • Sam komunikacijski proces poteka pocasneje. • Za sestavljanje in pisanje dopisa potrebujemo vec casa. • Ne dobimo takoj povratne informacije. Pri pošiljanju dopisov, bodisi preko telekomunikacijskih omrežij ali kako drugace, moramo preden pošljemo dopis ponovno prebrati ter preveriti naslove prejemnika. Na ta nacin lahko preverimo, da ne napišemo cesa, kar bi lahko imelo negativne posledice. Ko sporocilo enkrat pošljemo, ga ne moremo vec spreminjati. Videokonference Videokonferenca združuje obliki poslovnega sestanka in telefonskega pogovora. Taka oblika je dosti bolj ucinkovita od telefonskega pogovora, saj osebo lahko tudi vidimo. Kot vemo, nam slika pove dosti vec o osebi. Smiselno je implementirati videokonference v poslovanje zaradixxi: • znižanja potnih stroškov, • vecje ucinkovitosti in produktivnosti, • manj utrujajocih potovanj, • casovni prihranek, • ucinkovitejša koordinacija, • hitrejšega tehnološkega napredka in • ekologije. Slika 5. Virtualni poslovni sestanekxxii Poslovno komuniciranje v casu koronavirusa Pred dobrim letom si nismo predstavljali, kaj nas bo doletelo. Vse je obratovalo po urnikih, ljudje smo se prosto gibali ob katerihkoli urah in uživali življenje. Nato pa pride virus, ki je spremenil celotno delovanje države. Temu je sledilo zaprtje nekaterih dejavnosti, omejitev gibanja, uvedba policijske ure in podobno. Nastopilo je obdobje «kriznega komuniciranja«. Zaradi stalnih spreminjanj in nesigurnosti, kaj nam bo prinesel naslednji dan, so podjetja bila primorana zaceti digitalno poslovati. Najvecji preobrat so doživeli pri izvedbi poslovnih sestankov. Zaradi omejitve gibanja, ljudje nismo mogli potovati po državi, prav tako tudi po svetu ne. Uveljavile so se aplikacije kot so Zoom in Teams. To so aplikacije, preko katerih lahko komuniciramo z ljudmi s celega sveta in se pri tem tudi vidimo. Ti aplikaciji sta še zlasti v uporabi v izobraževalnih ustanovah. S pomocjo teh aplikacij so podjetja lahko izvajala razne sestanke in konference, ki jih fizicno ni bilo moc izvesti. Kljub temu, da korona ni imela dobrega vpliva na državo, je za nekatere stvari bila poucna. Mislim, da bo podjetje tak nacin izvajanja poslovnih sestankov ohranilo tudi v prihodnosti. Zakljucek Ce povzamem, ima komunikacija bistveno vlogo v našem življenju. Ta se zacne že v prvem letu, ko skušamo staršem povedati, kako se pocutimo, brez da bi govorili. Tako, kot se z leti razvija naš govor, se razvijajo tudi naše komunikacijske sposobnosti. V šolah se ucimo nekaterih osnov, z katerimi lahko izboljšamo svojo komunikacijo. Zavedati se moramo, da dejanja pomenijo in govorijo veliko vec kot besede. To moramo upoštevati tudi v poslovnem svetu, od katerega je odvisen naš uspeh. Paziti moramo, kaj in kako govorimo, da smo spoštljivi in strpni, da govorimo pravilno slovensko. Na tak nacin bo oseba na drugi strani imela spoštovanje do nas. Zgodi se tudi, da ljudje naletimo na kakšno oviro ali problem. Pomembno je, da se tega ne ustrašimo, temvec problem poskušamo rešiti s pogovorom ter iskanjem in sklepanjem kompromisov. Vse vecji poudarek je na komunikaciji, zato razlicne ustanove in organizacije organizirajo tecaje, seminarje in predavanja, s katerimi lahko izboljšamo in nadgradimo svoje komunikacijske sposobnosti. Za konec bi rada spodbudila vse, da komunicirajo med seboj in nimajo nobenih zadržkov, saj lahko s tem preprecijo mnoge nevšecnosti v prijateljskih, družinskih, partnerskih ali poslovnih odnosih. Viri, literatura in opombe SPOLNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU Uvod V prispevku bom predstavil temo spolnega nasilja na delovnem mestu. Spolno nasilje, nadlegovanje na delovnem mestu je tema, o kateri je marsikomu še vedno zelo težko govoriti, védenje o razsežnostih, oblikah, posledicah oz. možnemu ukrepanju pa je skoraj neopazno. Casi, ko naj bi bile ženske doma in delale gospodinjska dela, moški pa delali in financno podpirali družino, so že zdavnaj mimo. S tem, ko ženske vstopajo na trg delovne sile, se pojavlja tudi problem spolnega nasilja na delovnem mestu. To nikakor ne pomeni, da moški ne morejo postati žrtve spolnega nasilja na delovnem mestu. Spolno nasilje lahko opredelimo kot obliko spolnega vedenja spolne narave. Obicajno gre za izkorišcanje moci, povezane z nadrejenim položajem. To je vsako vsiljeno dejanje, temeljece na spolnosti, ki nadlegovano osebo spravlja v neprijeten in poniževalen položaj. Oseba je zaradi tega prizadeta, prestrašena in se pocuti ogroženo. Spolno nasilje na delovnem mestu vsekakor ni nedolžen pojav in prav je, da se podjetja zacnejo resnejše ukvarjati s preprecevanjem tega problema. Glavni cilj mojega clanka je razclenitev samega problema, se pravi spolnega nasilja na delovnem mestu in opredelitev percepcije spolnega nasilja na delovnem mestu. Spolno nasilje na delovnem mestu Tavcar, P.i meni, da je delovno mesto za vecino ljudi tudi drugi dom, saj tam preživijo vecji del dneva in normalno je, da se med njimi vzpostavijo razlicni odnosi. Tako kot v zasebnem življenju tudi na delovnem mestu prihaja do spogledovanja, dotikov, privlacnosti … Dokler osebi takšno vedenje vzbuja prijetne obcutke je vse prav. i Tavcar, P. (2009). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. ii Zaviršek, D. (1998). Diskurzi o nasilju in pomoci. Pridobljeno s https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Diskurzi_URN_NBN_SI_DOC-MFXPWGXX.pdf/2019042417454467/ iii Jogan, M. (2000). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20004Jogan.PDF iv Robnik, S. (2006). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu kot mnogo plastni družbeni konstrukt. (Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. v Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. (9. 4. 2019). Wikipedija. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Spolno_nadlegovanje_na_delovnem_mestu vi Petrocelli, W. in Repa, B. K. (1999). Sexual Harassment on the job: What it is and how to stop it: Learn how to Protect Your Job and Your Legal rights. USA: Nolo. vii Robnik, S. (2009). (Ne)razumljeni ne?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Posledice za žrtve. Ljubljana. viii Drozg, I. (2016). 6 stopenj spolnega nadlegovanja. Pridobljeno s https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/6-stopenj-spolnega-nadlegovanja-3359 ix Robnik, S. (2009). (Ne)razumljeni ne?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Posledice za delodajalce. Ljubljana. x Bezenšek, T. (2016). Mobing, custveno nasilje na delovnem mestu. Pridobljeno s https://old.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-mobing-custveno-nasilje-na-delovnem-mestu.html xi Nasilje na delovnem mestu. (17. 3. 2021). Wikipedija. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Nasilje_na_delovnem_mestu xii Brecko, D. (2021). Kako prepoznati spolno nadlegovanje na delovnem mestu in kako ukrepati. Pridobljeno s https://www.planetgv.si/clanki/kako-prepoznati-spolno-nadlegovanje-na-delovnem-mestu-in-kako-ukrepati/ xiii Delovni odbor za feminizem društva Iskra. (2020). SPOLNO NASILJE NA DELOVNEM MESTU: KAJ STORITI?. Pridobljeno s https://www.mladiplus.si/wp-content/uploads/2020/03/brosura_8_marec_posebej_strani2-1.pdf xiv Voler, J. (2020). V mnogih primerih je prav oditi veliko težje in zaceti znova. A vedno je pot naprej. Pridobljeno s https://www.zadovoljna.si/nasilje-nad-zenskami/veronika-podgorsek-v-mnogih-primerih-je-prav-oditi-veliko-tezje-in-zaceti-znova-a-vedno-je-pot-naprej.html xv Jogan, M. (2000). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20004Jogan.PDF xvi Kozmik, V. (1999). Kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu. Zakonodaja in dolžnosti delodajalca. Ljubljana. xvii Kazenski zakonik (KZ-1-NPB4). (1994). Uradni list RS, (50/12). Pridobljeno s https://zakonodaja.com/zakon/kz-1 xviii Robnik, S. (2009). (Ne)razumljeni ne?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Pravna ureditev podrocja v Sloveniji. Ljubljana. xix Zupan, Š. (2020). Klofutanje, brcanje, ožiganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji. Pridobljeno s https://www.zadovoljna.si/nasilje-nad-zenskami/nasilje-nad-zenskami-zenska-nasilnez-zrtev-pomoc.html Problem se pojavi, ko posamezniku takšno vedenje oz. pocetje postane nadležno in nezaželeno, takrat ima kdorkoli pravico, da opozori na problem. Vse kakršne koli organizacije morajo svoje zaposlene zavarovati pred tovrstnim nasiljem. Podane so razlicne definicije samega pojava, tako zakonske tako kot teoreticne. Zaviršek, D.ii opisuje, da je spolno nasilje na delovnem mestu oblika spolne diskriminacije. Vsebuje naslednje elemente: • spolno nasilje je izkazovanje osebne moci s pomocjo seksualnosti. • Ni enkratno dejanje, temvec se ponavlja v nekakšnem daljšem obdobju. • Ob zacetku nasilja žrtev poskuša to dejanje spregledati oz. pozabiti. • Spolno nasilje na delovnem mestu se pojavlja v kontekstu spolne neenakosti, nanj pa ucinkujejo druga hierarhicna razmerja. Jogan, M.iii za pojav spolnega nasilja na delovnem mestu pravi, da gre za obliko spolnega obnašanja, kadar: • takšno obnašanje ustvarja zastrašujoce, sovražno ali ponižujoce delovno okolje za nadlegovano osebo. • Je za nadlegovano osebo (žrtev) nezaželeno, nesprejemljivo in žaljivo. • Se pozitiven ali negativen odnos nadlegovane osebe uporablja kot sredstvo za dolocanje zaposlitve in napredovanja na delovnem mestu. Okvirno lahko povzamem, da je spolno nasilje na delovnem mestu vedenje spolne narave, ki temelji na spolu in ogroža ženske in moške na delovnem mestu. Ni mogoce vnaprej dolociti, kdaj je katero izmed dejanj prepovedano, saj je pri tem odlocujoca tudi subjektivna ocena osebe, ali ji to ravnanje ugaja ali ne. Oblike spolnega nasilja Robnik, S.iv meni, da ko govorimo o spolnem nasilju na delovnem mestu, imamo v mislih nezaželena ravnanja spolne narave, ki vkljucuje razlicna ravnanja: FIZICNO RAVNANJE: • Objemanje, poljubljanje • Spolni napadi • Šcipanje • Dotikanje, trepljanje • Dotikanje oblacil, las, telesa VERBALNO RAVNANJE: • Namigovanja • Spreminjanje poslovnih tem v spolne • Zgodbe, šale povezane s spolno vsebino • Komentarji, ki se navezujejo na oblacenje, telo, videz sodelavke/sodelavca • Osvajanje • Bahanje s spolnimi podvigi • Predlogi v zvezi s spolnostjo ali siljenje k spolni dejavnosti NEVERBALNO RAVNANJE: • Kazanje pornografskih in spolnih besedil, slik in vsebin • Pošiljanje elektronskih sporocil, pisem in drugih materialov s spolno vsebino • Pohotni pogledi, žaljivo spogledovanje • Tesno približevanje sodelavki/sodelavcu, kadar govorimo EKONOMSKO NASLIJE: • Neplacevanje nadur • Povecan obseg dela • Zmanjševanje kadrov • Slabo vrednotenje dela • Prevzemanje financnega bremena nekoga drugega • Grožnje z odpušcanjem DRUGO NA SPOLU TEMELJECE RAVNANJE: • Zastraševanje, posmehovanje, poniževanje • Fizicna napadalnost • Žaljenje zaradi spola • Pripovedovanje laži ali razširjanje govoric o spolnem življenju Dejavniki spolnega nasilja Poznamo vec vrst dejavnikov, ki vplivajo na spolno nasilje na delovnem mestuv: Družbena moc Družbena moc je v zahodni civilizaciji že od nekdaj neenakomerno porazdeljena v korist moških. Uspeh posameznih žensk zanemarljivo vpliva na družbeni položaj ženskega spola. Družbena moc je zelo pomemben dejavnik nasilja nad ženskami. Spolno nasilje nad delovnem mestu se bo bolj verjetno pojavilo, ko imajo ženske manj družbene moci in so družbeno izolirane. Razlicna stopnja družbene moci se kaže tudi v majhnem številu prijavljenih primerov spolnega nasilja na delovnem mestu. Ženske z bolj razvitimi podpornimi sistemi bolj verjetno ukrepajo in nadlegovanje prijavijo. Tisti, ki ne ukrepajo po formalni poti, s svojo nedejavnostjo prispevajo k prepricanju, da ni mogoce nic narediti, ali da bodo deležni mašcevanja, ce se bodo pritožili. Kultura ''Naša'' kultura naj bi naucila moške, da pridobivajo in izvajajo moc in nasilje nad drugimi in so ponosni na svoj uspeh. V casu, ko so bile ženske doma in opravljale gospodinjska dela, je bila njihova vloga za delovanje vsake družbe zelo pomembna. S tem pa se je opravicevala njihova družbena nemoc izven doma in izkljucenost iz celotne javne sfere. Socializacija Moški v casu socializacije dobijo lastnosti, ki jih družba ocenjuje kot pozitivne, ženske pa dobijo lastnosti z negativnim predznakom in niso nagrajevane. Možnost, da ženska doživlja nasilje je vecja kot pri moških. Organizacijski dejavniki Organizacijski dejavniki so pomembni, ker nacin komunikacije v sodobnih organizacijah ustvari obcutek povezanosti zaposlenih, organizacijski pripadnosti podjetja in obcutek moci. Izjemen pomen pri organizacijskih dejavnikih ima organizacijska klima (strpnost do spolnega nadlegovanja, izvajanje politike in postopkov proti spolnemu nadlegovanju). Socialna povezanost, strukturirano razlikovanje, decentralizirano obnašanje in formalizacija zmanjšujejo obseg nadlegovanja, saj se zaposleni v takšnem podjetju/organizaciji cutijo bolj varni, dovolj mocni in zavezani k šcitenju drug drugega in sebe pred spolnim nasiljem, hkrati pa cutijo nekakšno odgovornost, da sami spolno ne nadlegujejo drugih. Za preprecevanje in omejevanje spolnega nasilja je pomembna organizacijska moc zaposlenih in nadrejenih. Osebni dejavniki Osebne dejavnike delimo na zunanje in notranje dejavnike. Zunanje dejavnike delimo na: • spol (kjer so ženske v manjšini je vecja možnost nadlegovanja s strani moških, vecja je tudi družbena spremenljivost spolnega nasilja); • starost (najpogostejša starost je med 35 in 44 let, nadlegovalec je starejši); • rasa (med žrtvami spolnega nasilja na delovnem mestu so pogosteje manjše manjšine). Notranje dejavnike delimo na samonadzor sebe. Posledice spolnega nasilja Spolno nasilje povzroca škodo tako žrtvi kot organizaciji, kjer se spolno nasilje dogaja. Posledice, ki jih obcutijo žrtve spolnega nasilja se preslikavajo na podjetje – organizacijo, na njeno ucinkovitost in uspešnost. Posledice za žrtve Spolno nasilje na delovnem mestu zastruplja delovno okolje in lahko ima unicujoce posledice za zdravje, zaupanje, delovno motivacijo. Pogosto se prizadeti, zaradi strahu v zvezi s spolnim nasiljem na delovnem mestu, zatekajo k bolniškemu dopustu, so manj skoncentrirani in ucinkoviti pri svojem delu ali išcejo novo službo. Zaposleni pogosto prenašajo dvojno breme – tako zaradi škodljivih posledic samega nasilja kot zaradi kariere. Spolno nasilje na delovnem mestu povzroca žrtvam nižjo moralo, zmanjšuje zadovoljstvo z delom, škoduje medsebojnim odnosom, nekatere žrtve pa so prisiljene pustiti delo ali pa ga izgubijo. Bolj sistematicen pregled posledic spolnega nasilja na delovnem mestu ponujata Petrocelli, W. in Repa B. K.vi, ki povzameta ugotovitve ameriškega Psihološkega združenja, ki deli posledice na: • Psihološke reakcije: depresija, zaskrbljenost, šok, zanikanje; jeza, strah, razocaranje, razdražljivost; negotovost, zadrega, obcutki izdanosti; zmedenost, obcutki nemoci; sram, zadrega, nizko samospoštovanje; krivda, samoobtoževanje, osamitev; • Telesne reakcije: glavoboli, zaspanost, prebavne motnje, dermatološke reakcije, nihanje telesne teže, motnje spanja, nocne more, fobije, napadi panike, spolne težave; • Ucinki, povezani s kariero: zmanjšano zadovoljstvo z delom, neugodne ocene dela, izguba službe ali onemogoceno napredovanje, upad delovne storilnosti, odsotnost z dela, opustitev dela ali šolanja, spremenjeni karierni cilji. Žrtev se zacne pocutiti odgovorno za dogodek, ki se je zgodil. Pogosti napadi prav tako vplivajo na posameznikovo samozavest in zaupanje v zmožnosti opravljanja vsakodnevnih delovnih nalog. Posledice spolnega nasilja se ne ustavijo pri žrtvi temvec se razširijo na celotno organizacijovii. Slika 1. Spolno nasilje, posledice za žrtveviii Posledice za delodajalce Spolno nasilje na delovnem mestu ima za delodajalce posledice na stroške dela, kar se kaže pri: • zmanjševanju delovne storilnosti zaposlenih, • povecanju izostajanja z dela, • bolniški odsotnosti, • potrebi po menjavanju kadrov, • stroških za ozavešcanje in usposabljanju zaposlenih, • stroških dela in • drugih financnih težavah. Spolno nasilje na delovnem mestu kratkorocno in dolgorocno vpliva na delovno okolje, izvajanje nalog, delovno ucinkovitost in zadovoljstvo zaposlenihix. Slika 2. Spolno nasilje, posledice za delodajalcex Posledice za sodelavce Spolno nasilje na delovnem mestu ima lahko tudi velik vpliv na sodelavce, ki so v neposrednem stiku z žrtvijo. Pri njih se posledice kažejo kot: • obcutek krivde – ali zaradi tega, ker žrtvi nasilja niso upali ali niso znali pomagati, se pojavi obcutek krivde pri sodelavcih. • Strah pred posledicami, ce pomagajo žrtvi – sodelavci obcutijo strah, da jih lahko mocno paralizira na takšen nacin, da žrtvi niso pripravljeni pomagati. • Strah, da bi tudi sami postali žrtev spolnega nasilja – ce se v delovnem okolju izvaja spolno nasilje nad enim izmed sodelavcev, so sodelavci v negotovem položaju, saj jim vest po eni strani narekuje, da je žrtvi potrebno pomagati, po drugi strani pa pride do obcutka strahu, da ne bi še sami postali žrtev spolnega nasilja. • Zmanjšana aktivnost v delovni skupinixi . Slika 3. Spolno nasilje, posledice za sodelavcexii Kaj lahko naredimo Ce smo žrtev spolnega nasilja na delovnem mestu, naredimo slednje: • pri blažjih oblikah recem NE. • Zaupam sindikalni zaupnici ali zaupniku, nadrejenemu ali sodelavki oz. sodelavcu – nekomu, ki mu zaupam oz. osebi zadolženi za obravnavo tovrstnih zadev, skupaj z njimi premislim o vseh možnih rešitvah (prijava na policijo, pravna pomoc, ce je dogajanje neskladno z zakonom o delovnih razmerjih ali drugimi pravnimi akti, možnost zagovorništva, svetovalne podpore). • Ce na delovnem mestu ni osebe, ki bi ji lahko zaupala, se obrnem na eno izmed organizacij, ki deluje na podrocju preprecevanja in ustavljanja nasilja. • Vodim dnevnik z natancnim opisom nasilnih dejanj, kraja, casa, vpletenih oseb ter lastnih obcutij po dogodku (pazim, da je na mestu, kjer ga povzrocitelj ali kakšna druga oseba ne mora najti). • Shranjujem dokaze, ki vsebujejo zapisnike sestankov, zdravniške evidence, pisne izjave ljudi, ki so bili prica nasilju na delovnem mestu, lastne obcutke in opažanja nasilja ter druge dokumente, ki opisujejo nevarno okolje. • Poskrbim zase – prosti cas poskušam nameniti dejavnostim, ki me sprošcajo in veselijo, pocnem tisto ob cemer se pocutim prijetno in družim se s tistimi, ob katerih se pocutim varno in sprejeto. • Obvestiti policijo – v primeru zelo hudega nasilja oz. kaznivega dejanja (posilstvo, napad ...)xiii. Slika 4. Stop nasilju na delovnem mestuxiv Rekcije na spolno nasilje na delovne mestu Jogan, M.xv pravi, da žrtve spolnega nasilja reagirajo na razlicne nacine na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Razvrstimo jih v naslednje glavne tipe: • izogibanje, • odstranjevanje, • pogajanje, • soocanje. Izogibanje Najbolj blag, popustljiv in najmanj samozavesten tip reakcije je izogibanje, ki se izraža na tri razlicne nacine: • nepriznavanje obstoja samega nadlegovanja pri prizadeti osebi, • preprecevanje možnosti za nadlegovanje in • samopremestitev. Najpogosteje gre za pasivno odzivanje na spolno nasilje na delovnem mestu (preziranje in izogibanje), redkeje za zapušcanje delovnega mesta ali premestitev. Odstranjevanje Odstranjevanje je na višji stopnji aktivnega odnosa prizadetega (žrtve) in se kaže v naslednjih reakcijah: • maskiranje, pretvarjanje, prikrivanje; • iskanje družbene podpore (iskanje nasveta pri solidarnih sodelavcih, pridobivanje podpore pri solidarnih kolegih, prijateljih ali družinskih clanih zunaj delovnega mesta). Ce izogibanje ni ucinkovito in je poganjanje videti prevec tvegano, prizadeti z iskanjem podpornih mrež spodbuja izpovedovanje strahu in napetosti prizadetih in s tem omogoca bodisi, da se prizadeti/žrtev še naprej pretvarja, bodisi da zmanjšuje možnost stopnjevanja nasilja na delovne mestu, po drugi strani podporna mreža oskrbi prizadetega/prizadeto s predlogi ali strategijami za ravnanje z nadlegovalcem. Pogajanje Pogajanje je bolj aktivna oblika odnosa prizadetih/žrtve do nadlegovalca. Kaže pa se v naslednjih reakcijah: • neposredne zahteve (žrtev zahteva od nadlegovalca, da preneha) in • strokovno poklicno nadlegovanje (iskanje zakonitega nasveta, svetovanje …). S pogajanjem prizadeta oseba premakne središce interakcije k svojim potrebam, vendar je v tem skrita nevarnost (prizadeta oseba tvega mašcevanje ali izolacijo). Ker je pogajanje tvegano, prizadeti redko išce strokovno pomoc zunaj delovnega mesta/okolja (navadno šele, ko izogibanje in odstranjevanje ne pomagata). Soocenje Soocenje je najbolj aktivna, dejavna oblika odziva na spolno nasilje na delovnem mestu in vkljucuje: • odlocne, napadalne osebne odgovore (uporabljanje odlocnega jezika, grožnja s formalno dejavnostjo, fizicna zaustavitev); • organizacijsko strukturno pomoc (pritožba preko kanalov, iskanje formalnega nasveta ali pomoci v organizaciji). Soocenje nastopi, ko vse ostale oblike odpovejo (izogibanje, odstranjevanje, pogajanje) in je nadlegovanje že tako motece, da zahteva oster odziv, ali ko se spolno nasilje na delovnem mestu odvija v delovnih okoljih, v katerih organizacijska hierarhija razume spolno nasilje kot upraviceno vprašanje delovnega mesta. Kazniva dejanja kot hujša oblika spolnega nasilja Kozmikxvi meni, da kadar gre za zelo huda dejanja (npr. napad ali vsiljen spolni odnos), gre lahko za kaznivo dejanje. V 19. poglavju kazenskega zakonika KZ-1 so opredeljena kazniva dejanja zoper spolne nedotakljivosti, in sicer gre za naslednja kazniva dejanjaxvii: • spolno nasilje, • spolna zloraba slabotne osebe, • spolni napad nad osebo, mlajšo od petnajst let, • pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, • kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, • zloraba prostitucije in prikazovanje, • izdelava in posredovanje pornografskega gradiva. Pri spolnem nasilju na delovnem mestu bi iz navedenega poglavja kaznivih dejanj lahko prišla v poštev predvsem naslednja kazniva dejanja. Posilstvo 180. clen 1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu obcevanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 2) Ce je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno na grozovit ali posebno poniževalen nacin, ali ce je dejanje storilo vec oseb zaporedoma, ali nad obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v zaprtih ali polodprtih zavodih za prestajanje kazni zapora, se storilca kaznuje z zaporom najmanj treh let. 3) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu obcevanju tako, da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi casti ali dobremu imenu, ali da bo o njej ali njenim bližnjim povzrocil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 4) Ce sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega clena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se pregon zacne na predlog. Spolno nasilje 171. clen 1) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali utrpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem clenu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let. 2) Ce je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno, ali ce je dejanje storilo vec oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. 3) Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali utrpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega clena tako, da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi casti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzrocil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let. 4) Ce sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega clena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon zacne na predlog. Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja 174. clen 1. Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu obcevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje, se kaznuje z zaporom do petih let. 2. Ucitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno obcuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad petnajst let, ki mu je zaupan v ucenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih letxviii. Slika 5. Kazniva dejanja za spolno nasilje na delovnem mestuxix Zakljucek Spolno nasilje na delovnem mestu se je dogajalo v preteklosti in se dogaja tudi danes, le z veliko razliko, da je danes mnogo bolj razširjeno. Eden od vzrokov je, da ženske vstopajo na trg dela. Spolno nasilje je tema, ki marsikateremu predstavlja strah. Vedenje o njenih razsežnostih, oblikah, posledicah oz. možnem ukrepanju pa je skoraj nepoznano. Za osebo, ki se znajde v vlogi žrtve spolnega nasilja na delovnem mestu, predstavlja to velik in težek problem, ki ji onemogoca normalno življenje oz. delo v podjetju/organizaciji. Celotna sama družba naredi premalo za odpravo oz. omejitev tega problema. Sam problem nastane že pri sami podlagi, ki spolno nasilje na delovnem mestu ne opredeljuje dovolj natancno, kar seveda vodi do tega, da ga ne poznamo. Ce pa ga ne poznamo, seveda ne pomeni, da ne obstaja. Tudi to, da ljudje o problemu raje molcijo, ne prispeva k uspešnim rešitvam. Zaradi tega se je treba nujno zavedati, da je spolno nasilje na delovnem mestu oblika nasilja, o kateri je treba govoriti, da bi ga prepoznali, ga priznali in da bi lahko našli ucinkovite oblike ukrepanja zoper njega. Dokler bomo sprejemali spolno nasilje na delovne mestu kot del našega vsakdanja, je mogoce, da ga bomo tudi doživljali. Viri, literatura in opombe DRUŽBENO – EKONOMSKA KRIZA V SLOVENSKI DRUŽBI Zaradi virusa COVID-19 smo bili v Sloveniji in po svetu prica zelo veliki krizi, ki je bila prisotna tako na družbeni kot tudi na ekonomski strani. Na eni strani smo imeli redka podjetja, ki so obdobje izkoristila in naredila enormne zaslužke, na drugi strani pa veliko podjetij, ki se ukvarjajo s turisticnimi in gostinskimi dejavnostmi, pa tudi drugimi dejavnostmi, ki so naredila takšne izgube, da so bila primorana zaustaviti poslovanje in prodati vse imetje zato, da so lahko te izgube pokrila. Poleg ekonomije je COVID-19 pustil opustošenje tudi na družbeni ravni. Življenje ljudi se je popolnoma spremenilo. Veliko jih živi v še vecji revšcini, kot so živeli prej. Virus je terjal tudi veliko smrtnih žrtev, poleg tega pa bo posledice nosilo še vec prihodnjih generacij, ki bodo v prvi vrsti imele probleme s socializacijo. V marcu leta 2020 je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe z novim virusom, tako imenovanim Sars-CoV-19 ali koronavirusom, s katerim se je zacela družbena in ekonomska kriza. Družbena kriza je najverjetneje še vecja od ekonomske, vendar se o tem ne veliko govori, saj se podjetniki, lastniki, direktorji in drugi z višjih položajev v podjetjih veliko vec pritožujejo nad situacijo kot pa osebe, ki dejansko trpijo za družbeno krizo. V nadaljevanju bom predstavil tako ekonomsko plat krize kot tudi družbeno. Ekonomska kriza Roubinii je povedal, da po lanskoletni najhujši gospodarski recesiji zadnjega desetletja so napovedi za prihodnja leta obetavnejša. Vprašanja so, v kakšni smeri se bo ta gospodarska rast odvijala. Možnosti so: • V obliki crke V – odboj z ogromno gospodarsko rastjo; • V obliki crke U – lažja oblika razlicice crke V; • V obliki crke W – kriza, ki ima dvojno dno. Ker je v veliko državah še vedno prisoten virus COVID-19 obstaja možnost, da bo zaradi novih sevov še veliko ciklov, kot smo jih že videli – zapiranja in odpiranja, sploh zaradi prezgodnjih odpiranj in navideznih okrevanj. Najhujši scenarij je pojav seva virusa COVID-19, ki je odporen na cepivo in lahko spet prizadene gospodarstvoi. i Roubini N. (27. 5. 2021). Okrevanje po pandemiji – kdo je kje?. Finance, 101(56016), 9. Pridobljeno s https://www.finance.si/8975630/Okrevanje-po-pandemiji-kdo-je-kje?cctest&src=rss ii Stražišar, N., Strnad, B. in Štemberger, P. (2015). Nacionalni racuni o gospodarski krizi v Sloveniji. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/dokument/8669/nacionalni%20racuni%20o%20gospodarski%20krizi-internet.pdf iii Vrecar, U. (2021). Popolno zaprtje s (pre)številnimi izjemami. 24ur.com. Pridobljeno s https://www.24ur.com/novice/korona/smiselnost-ukrepov.html iv Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si:443/SiStatData/sq/5671 v Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si:443/SiStatData/sq/5739 vi Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno shttps://pxweb.stat.si/SiStatData/sq/5756 vii Koražija, N. (26. 5. 2020). Analiza: kako je korona zarezala v prometne tokove. Finance.si. Pridobljeno s https://tl.finance.si/8962106/Analiza-kako-je-korona-zarezala-v-prometne-tokove viii I feel Slovenia. (1. 2. 2021). Turisticno leto, ki ga je zaznamovala pandemija Covid-19. Pridobljeno s https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/sporocila-za-javnost/15084-turisticno-leto-ki-ga-je-zaznamovala-pandemija-covid-19 ix Cernuta, L. (26. 3. 2021). V 4. cetrtletju 2020 za 78% manj zasebnih potovanj kot v istem obdobju 2019. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9438 x Koprivnikar Šušteršic, M. (2020). Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno s https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf xi Šaric, M. (11. 6. 2020). Pandemija ohromila gostinstvo. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8891 xii Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si:443/SiStatData/sq/5673 xiii Tomažic, S. (2017). Brezposelnost. V M. Drev (ur.). Imagine, Neprofitna družba: utopija ali nujnost. Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani. xiv Dernovšek, I. (6. 11. 2020). Spletna prodaja med epidemijo cveti. Dnevnik. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/1042942717 xv Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatData/sq/5762 xvi Statisticni urad Republike Slovenije. (2021). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatData/sq/5763 xvii Sodja, U. (2020). Vplivi Covdi-19 na nekatere vidike kakovosti življenja in družbene blaginje. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno s https://www.umar.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vplivi_Covid-19_na_zivljenje__Sodja_/Vplivi_Covid-19_na_nekatere_vidike_kakovosti_zivljenja_in_druzbene_blaginje1.pdf xviii Nacionalni inštitut za javno zdravje. (14. 5. 2021). Vpliv epidemije Covid-19 na duševno zdravje. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/vpliv-epidemije-covid-19-na-dusevno-zdravje xix Novak, A. (28. 5. 2021). V šolskem letu 2020/21 vpisanih spet nekoliko vec dijakov. Statisticni urad republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9588 xx COVID-19 Sledilnik (12. 2. 2021). Presežena umrljivost v letu 2020. Pridobljeno s https://medium.com/sledilnik/prese%C5%BEna-smrtnost-v-letu-2020-99840508e337 Bruto domaci proizvod v Sloveniji »Bruto domaci proizvod je številcni podatek, ki izraža, kolikšna je vrednost vseh koncnih proizvodov in storitev, ustvarjenih na ekonomskem ozemlju posamezne države obicajno v enem letu.«ii V povprecju je bil bruto domaci proizvod v letu 2020 kar 6 % nižji kot v letu 2019, ki je bilo še “normalno“, ce pa primerjamo drugo cetrtletje leta 2020 z drugim cetrtletjem predhodnega leta, torej leta 2019, vidimo, da je bil padec bruto domacega proizvoda kar 12,9-odstoten. Na sreco, so bili ravno ob pisanju clanka objavljeni tudi podatki bruto domacega proizvoda za prvo cetrtletje leta 2021, ki je bilo prav tako polno ukrepov, vendar so ukrepi vkljucevali veliko izjem, ki so omogocale vsaj delno poslovanje. Podatke o bruto domacem proizvodu sem pridobil iz Statisticnega urada Republike Slovenijeiv. Uporabljeni so bili naslednji kriteriji: Stopnja rasti obsega glede na enako cetrtletje predhodnega leta, originalni podatki in obdobje od prvega cetrtletja 2019 do prvega cetrtletja leta 2021iii. U. Vrecariii je podala nekaj primerov izjem, ki so omogocale podjetjem delno poslovanje: • nakup tehnicnih materialov za pravne osebe fizicno v trgovinah, • namesto zaprtja trgovin z oblacili kot v letu 2020 so v letu 2021 omogocili doloceno število oseb na kvadraturo prostora v trgovinah ter potrebno razkuževanje pomerjenih oblacil, • lokali so v prvem cetrtletju leta 2021 lahko prodajali brezalkoholne pijace po principu prevzema na prevzemnem mestu, kar jim je omogocalo vsaj delno pokritje stroškov, • odprte trafike, kioskiiii. To je razvidno tudi iz slike 1. V prvem cetrtletju leta 2021, je bil bruto domaci proizvod za 1,6 odstotka višji v primerjavi s podatki iz zadnjega cetrtletja prejšnjega leta, torej leta 2020, kar pomeni, da je kljub veliko vecjim številom okužb v letu 2021 bruto domaci proizvod vseeno napredoval. V nadaljevanju je priložen graf bruto domacega proizvoda, ki je prikazan za leto 2019, 2020 in za prvo cetrtletje leta 2021. Podatki so iz Statisticnega urada Republike Slovenijeiv. Slika 1. Bruto domaci proizvod Slovenijev Vpliv virusa na stanje transporta, turizma in gostinstva Glede na to, da sem sam zaposlen v dveh panogah, ki sta si bili v tem casu zelo nasprotni, to sta transport in logistika ter gostinstvo, bi se zelo rad osredotocil tudi na ti dve panogi in predstavil številke. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije (2021) je razvidno, da je dejavnost v zadnjem cetrtletju leta 2020 skoraj dosegala rekord celotnega casa. Rezultati slike številka 2 prikazujejo, da je bilo v zadnjem cetrtletju leta 2020 prevoženih 399,3 milijona naloženih kilometrov, kar je le 3,9 milijona kilometrov manj kot v zadnjem cetrtletju leta 2019, ko je bil rekord celotnega casa v prevoženih kilometrih. Spremenljivke, ki sem jih izbral za izpis grafa so bile: • vsa tovorna vozila nosilnosti nad 2 toni, • vsa tovorna vozila registrirana v Republiki Sloveniji, • vsa tovorna vozila, ki so izvajala notranji in mednarodni prevozvi. Slika 2. Prevoženi natovorjeni kilometrivi N. Koražijavii je ugotovila, da je bil transport oziroma promet po drugih delih sveta v prvem valu virusa COVID–19 zelo v upadu. Med samim virusom je bil v Parizu 96,8-odstotni upad prometa, prav tako je bil 96 % upad prometa tudi v Madridu in Bordeauxu, v Berlinu pa 72,2-odstoten. Po njenih podatkih za Slovenijo je bil tovorni cestni promet res v porastu, na primer na števnem mestu Šmarje Sap je bil porast težkih tovornih vozil kar 3-odstotenvii. Kot že omenjeno, je gostinstvo in turizem, pa tudi marsikatera druga panoga, v casu korona krize zelo trpela. Gostinska in turisticna dejavnost je bila ena tistih gospodarskih panog, ki jih je epidemija najbolj prizadela, saj je bila v letu 2020 zaprta od marca pa do maja. Turizem je v Sloveniji zaradi pandemije doživel najhujšo krizo v zgodovini. Turizem v Sloveniji prispeva v bruto domaci proizvod kar 9,9 odstotka in zaposluje kar 6,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V Sloveniji se je v letu 2020 število prihodov turistov zmanjšalo za 51 odstotkov, število nocitev pa za vec kot 42 odstotkovviii. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije je bilo število oseb, ki niso šli niti na službeno niti na zasebno potovanje v zadnjem cetrtletju leta 2020, skoraj 1.680.000, kar predstavlja 94 % prebivalstva Slovenije, ki so starejši od 15 let. V istem cetrtletju leta 2019 je potovalo kar 78 odstotkov prebivalstva vec. Kot glavni razlog, da se ljudje niso odpravili na potovanje, so navedli epidemijo COVID–19ix. Koprivnikar Šušteršic M.x je navedla, da se je vpliv na turizem, zaradi zaostritve ukrepov, še bolj povecal. Zelo velik vpliv na turizem tujih in slovenskih gostov so imeli naslednji ukrepi: • prepoved vecjega zbiranja ljudi, • zaprtje mej, • zaprtje vseh lokalov in ne nujnih dejavnosti, • zaprtje gostinskih, nastanitvenih in velnes obratov, • zaprtje športno-rekreacijskih in kulturnih ustanov, • zaprtje železniškega in letalskega prometax. Od marca 2020 so se zaprle skoraj vse dejavnosti, ki spadajo v gostinstvo. Pred tem je v letu 2019 bila zabeležena 8-odstotna rast prihodkov v primerjavi z letom 2018. Rast je bila prisotna tudi še v zacetnih mesecih leta 2020, nato pa je bil marca 2020 zabeležen najvecji padec prihodkov v gostinstvu in to kar 53,1 odstotkov nižji od prihodkov v marcu 2019xi. Brezposelnost Po podatkih Statisticnega Urada Republike Slovenije (2021) se je brezposelnost v casu korona krize zelo povecala. Kot je razvidno iz slike številka 3 je brezposelnost v prvem cetrtletju znašala 41.000 oseb. V prvem cetrtletju leta 2020 se je brezposelnost povzpela na 47.000 oseb, kar pomeni, da se je brezposelnost v enem cetrtletju povecala za 14,5 odstotka, v drugem cetrtletju leta 2020 pa se je število brezposelnih oseb povecalo na 53.000, kar pomeni, da se je brezposelnost v drugem cetrtletju povecala za 11,2 odstotka v primerjavi s prvim cetrtletjem leta 2020 in za 29 odstotkov v primerjavi z zadnjim cetrtletjem leta 2019. Brezposelnost je v drugem, tretjem in cetrtem cetrtletju leta 2020 stagnirala in znašala 53.000. Za oblikovanje grafa so bile zajete vse starostne skupine, moški in ženski spol ter vse regije Republike Slovenijexii. Slika 3. Brezposelnost osebxii Tomažicxiii je zapisal, da je problem za brezposelnost tudi vedno vecja ucinkovitost proizvodnje, zaradi katere se potreba po delovni sili zmanjšuje. Vodilni v podjetjih raje delovno silo odpušcajo kot pa da jim uredijo skrajšan delovni cas, saj je ta oblika veliko dražja, in tako se brezposelnost veca. Brezposelnost ima velik vpliv na kupno moc, ki se zaradi odpušcanj zmanjšuje, in tako privede tudi do zmanjšane potrošnje. Z zmanjšano potrošnjo se zmanjšuje proizvodnja in z zmanjšano potrošnjo spet sledijo nova odpušcanja, kar privede do sklenjenega zacaranega krogaxiii. Spletna prodaja in spletni nakupi Pozitivna stran korona krize je bil prehod na spletno prodajo. Podjetja so se morala soociti s tehnologijo in posodobitvijo informacijskega sistema, ce so želela ostati konkurencna oziroma, ce so želela vsaj delno poslovati v casu korona krizexiv. Zelo zanimiv je pogled na statisticne podatke Statisticnega urada Republike Slovenijev, ki so razvidni na sliki 4. V letu 2007 je bilo kar 612.386 oseb, ki še nikoli niso narocili preko spleta. Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je ta številka kupcev, ki še niso narocili preko spleta upadla na 303.354 oseb, kar pomeni, da se je število kupcev, ki še niso narocili v 13 letih vec kot razpoloviloxv. Slika 4. Število oseb, ki ni še opravilo spletnega nakupaxv Drugi podatek iz Statisticne urada Republike Slovenijev je število oseb, ki so opravile nakup v zadnjih 12 mesecih. Iz slike 5 je razvidno, da je v letu 2007 spletni nakup v zadnjih 12 mesecih opravilo 255.710 oseb, v letu 2020, ko so spletni nakupi postali še bolj popularni, pa se je številka povecala na kar 978.170 oseb, ki so kupovale v zadnjih 12 mesecih, ali drugace povedano – nakup je opravil skoraj vsak drugi Slovenecxvi. Slika 5. Število kupcev, ki je nakupovalo preko spleta v zadnjih 12 mesecihxvi Družbena kriza Epidemija COVID-19 ima neposreden vpliv na ljudi. Slovenija je tako kot tudi vecina drugih držav za upocasnitev širjenja bolezni in zajezitev njenih posledic sprejela omejitvene ukrepe, kot sta socialna distanca in omejitev gibanja. Ljudem so ukrepi popolnoma spremenili življenje. Šolanje je potekalo na daljavo, delo je bilo od doma, bila je socialna izolacija in omejitev gibanja. Veliko ljudi se je obremenjevalo zaradi zaposlitve in dohodka, velik problem pa so predstavljale tudi okrnjene možnosti za zdrav življenjski slog. Pri otrocih in mladostnikih lahko socialna izolacija trajno vpliva na njihovo duševno zdravje. Strah pred okužbo, dolgcas, izgube stika z vrstniki in drugimi odraslimi, dolgotrajna izolacija, vse to so dejavniki, ki so povecali stres pri otrocih in mladostnikih. Med epidemijo so bili ljudje omejeni na osebne stike s clani gospodinjstva, kar je lahko pripeljalo do izboljšanja odnosov med njimi, tisti pa, ki so imeli že prej neurejene družinske odnose, jih je ta epidemija še bolj poslabšala. Dodatno poslabšanje odnosov med ljudmi so povzrocili dolgotrajni ukrepi, negotovost glede zaposlitve in morebitna izguba dohodka, zaradi cesar nastane veliko stresnih situacij, kot je na primer, kako preživeti iz meseca v mesec. Nekateri ljudje pa so bili na delu zaradi epidemije COVID-19 še bolj obremenjeni in so s tem še težje usklajevali družinsko in poklicno življenje. Zaradi prepovedi obiskovanja družinskih clanov in prijateljev iz drugega gospodinjstva se je v casu epidemije povecala uporaba digitalne tehnologije, ki poskrbi za zmanjšanje osamljenosti. Tu so predvsem izpostavljeni starejši ljudje, ki živijo sami. Starejši ljudje so v casu epidemije ohranjali stike s svojimi svojci ali prijatelji najpogosteje prek telefonskih klicev, sms sporocil in elektronskih sporocil. V primerjavi z obdobjem pred virusom COVID-19 se je povecala uporaba aplikacij z neposredno komunikacijo in video klici. Vladne organizacije so vzpostavile tudi veliko telefonskih linij, ki so osamljenim ljudem omogocile pomoc in nastanek novih socialnih vezixvii. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z STA klubom maja 2021 pripravil spletni pogovor, kjer je M. Anderluh povedala, da je bilo v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 v Pediatricni kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 odstotkov vec mladostnikov po poskusu samomora in 50 odstotkov vec mladostnikov zaradi motenj hranjenja, ta številka v letošnjem letu še narašcaxviii. Pozitivna plat virusa COVID-19 je, da kot je razvidno iz Statisticnega urada Republike Slovenije, je v šolsko leto 2020/2021 bilo vpisanih vec dijakov in študentov kot predhodno obdobje, in to 1,5 odstotka vec dijakov in kar 8 odstotkov vec študentov. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da bo v prihodnjih letih tudi nekaj vec izobraženega kadra, ki bi lahko pomagal Sloveniji dosegati višje rezultatexix. Poleg vseh zgoraj naštetih dejavnikov družbene krize, je omembe vredno tudi število preseženih smrtnih žrtev v casu virusa COVID-19, saj je tudi to razlog za vecjo družbeno krizo, ker je v tem obdobju veliko ljudi izgubilo svoje svojce, znance, prijatelje, sorodnike. Na sliki številka 6, ki je s spletne strani COVID-19 Sledilnik, vidimo število preseženih smrti v letu 2020 in v letu 2021 v primerjavi z zadnjimi 5 leti po starostnih skupinahxx. Slika 6. Število preseženih smrtixx Iz slike 6 je razvidno, da je bilo maksimalno število preseženih smrti v novembru 2020. Po starostnih skupinah je v novembru: • starejših od 72 let umrlo 99,3 odstotka oziroma kar 2621 oseb, • starejših od 52 let do 71. leta umrlo 61,4 odstotka oziroma 502 osebi, • in kar 39,2 odstotka je bilo preseženo število smrti od 0-51. leta starosti oziroma 81 oseb. Skupno je v letu 2020 bilo preseženo število smrtni za vec kot 3600 nad slovenskim povprecjemxx. Zakljucek V kateri smeri se bo odvijala družbena in ekonomska kriza v prihodnosti lahko le ugibamo, saj je to zelo težko napovedati. Leto 2020 in leto 2021, sta prinesli družbi in gospodarstvu veliko novih sprememb, ki so ob pravilnem izvajanju prinesle podjetjem lahko zelo velike dobicke. Prehod iz klasicne na spletno prodajo je podjetjem odprl nova tržišca. Sedaj, ko so trgovine in podjetja odprla tudi njihove fizicne poslovalnice, lahko prodajajo izdelke po spletu, kar je zelo priljubljeno med mlajšimi generacijami, in fizicno v trgovinah, kar je priljubljeno med starejšimi generacijami. Dejavnosti, ki so med pandemijo najbolj trpele so tudi avtomobilska industrija, frizerski in kozmeticni saloni, turizem, gostinstvo ipd. Te dejavnosti so bile zelo izpostavljene tudi zato, ker jih ni bilo mogoce med zaprtjem izvajati na daljavo in preko spleta, kot so to pocele razne trgovine. Družbena kriza je po mojem mnenju komaj v samem zacetku, saj bodo posledice virusa COVID–19, pandemije in vladnih odlokov o popolnem zaprtju države nosile še naslednje generacije. Otroci, ki so sedaj v fazah primarne socializacije in v zacetku sekundarne socializacije, bodo imeli probleme z vkljucevanjem v družbo, s komuniciranjem in podobne težave. Poleg socialnih težav obstaja možnost, da bodo ti otroci imeli tudi razne zdravstvene težave, kot so prekomerna teža (v šolah so organizirani zdravi obroki v skladu s smernicami, ki jih doloca država), slabše motoricne sposobnosti zaradi zmanjšanega obsega gibanja (v šolah imajo otroci na urniku športno vzgojo nekajkrat tedensko, katere preko spleta ni bilo mogoce izvajati). Za tretje cetrtletje leta 2021 lahko zagotovo trdimo, da bo potekalo normalno, saj je trend okužb padajoc, prav tako se iz dneva v dan povecuje precepljenost prebivalstva. Predvidevam, da bo do konca leta 2021 cepljena vecina prebivalstva Slovenije, ne le zaradi strahu pred virusom temvec tudi zaradi želje po svobodi, s cimer mislim predvsem na potovanja in na nepotrebna testiranja vsakih 7 dni ali še pogosteje za dolocene potrebe. Trdimo lahko, da bodo poostreni higienski ukrepi ostali v veljavi še vec let ali celo desetletje in to ne samo zaradi vladnih odlokov temvec tudi zaradi strahu po letu 2020, ki bo vseeno ostal prisoten med ljudmi. Zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov lahko predvidevamo, da bo leto 2022 tako za gospodarstvo kot tudi za prebivalstvo veliko lažje. Zavedati se je potrebno, da vsakodnevno spreminjanje ukrepov in izvajanje pritiskov nad ljudmi zelo slabo vpliva na mentalno zdravje in gospodarsko rast države, saj lahko le zdravi, zadovoljni in optimisticni državljani prinesejo državi vecje rezultate, kar pomeni, da sta si tako ekonomska kot družbena tematika »z roko v roki«. Viri, literatura in opombe NASILJE V DRUŽINI Uvod Malokdo še ni slišal za nasilje. Vecina ljudi pozna zgolj psihicno in fizicno nasilje. Mnogi so tudi menja, da je psihicno nasilje hujše kot fizicno. Vcasih je veljalo, da pri otrocih mora nastopati vzgojna kazen. Na primer, ko je otrok izrekel kakšno grdo besedo, je dobil klofuto po ustih (skušati priuciti, da se grdih besed ne sme govoriti). Ce je zanalašc vrgel na tla hrano, je otrok dobil po prstih (skušati priuciti, da se hrano spoštuje). Nekako je postala tanka meja med vzgojno kaznijo in fizicnim oziroma psihicnim nasiljem. Država je prepovedala izvajanje kakršnega koli nasilja nad otroki, ampak mnogi še vedno trdijo, da vzgojna kazen mora biti, saj ni mišljena kot da se starš spravlja nad otroka, ampak je mišljena kot nekakšna hitra poucitev otroka, kaj lahko in cesa ne sme. Živimo pa v casu, ko se družine oziroma partnerja držita bolj zase. Vedno manj se potrebuje pomoci sosedov, saj smo postali bolj mobilni in skoraj za vsakim vogalom stoji nekakšna trgovinica. Ker postajamo družba, ki se drži bolj zase, se ne zanimamo vec, kaj se dogaja pri sosedih, vedno manj je interakcije s soljudmi. Zato tukaj nastane problem, da ljudje, ki živijo poleg nas, ne vedo, kaj se dogaja za zidovi, in lahko reagirajo šele, ko zaslišijo jasne samopomoci potrebne glasove, pok pištole oziroma agresivnost, ki jo napadalec izkazuje žrtvi. Namen clanka je predvsem predstaviti nasilje v družini in kako lahko pomagamo žrtvam nasilja prek raznih organizacij. Predstaviti želim tudi, kako lahko travme iz otroštva zaradi nasilja postanejo glavni zaviralec uspeha v odrasli dobi. Nasilje in družina Družína/-e - skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otrokii i Slovenski slovar knjižnega jezika. Www.fran.si. Pridobljeno s https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=dru%C5%BEina ii Slovenski slovar knjižnega jezika. Www. fran.si. Pridobljeno s https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=nasilje iiiFilipcic, K. (2000). Miti o nasilju v družini. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 2000(3), 197. Pridobljeno s https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2000/03/RKK2000-03_KatjaFilipcic_MitiONasiljuVDruzini.pdf iv Zakon o preprecevanju nasilja v družini (ZPND). (2008). Uradni list RS, št. 68/16. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084 v Ustni vir. Po izjavi profesorice pri uri psihologije v srednji šoli. vi STA. (b. d.). WHO opozarja na duševno zdravje. Pridobljeno s https://www.sta.si/2815334/who-opozarja-na-unicujoc-vpliv-pandemije-na-dusevno-zdravje vii RS Ministrstvo za notranje zadeve. (b. d.). Nasilje v družini. Policija. Pridobljeno s https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini viii Cek, D. (22. 1. 2021). Mednarodni znak za klic na pomoc. Pridobljeno s https://www.primorske.si/slovenija/dlan-stisnjena-v-pest-kot-klic-na-pomoc ixRevija Socialno delo. (b. d.). Porocilo - obravnava dolgotrajnega nasilja v družini v centru za socialno delo (288). Pridobljeno s https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Obravnava_URN_NBN_SI_DOC-MBT705NZ.pdf/2019012412285799/ xPOND. (b. d.). Prepoznaj nasilje. Zdravstvene posledice nasilja v družini – je mogoce premagati ovire in prepreciti posledice? Pridobljeno s http://www.prepoznajnasilje.si/docs/default-source/izdelki/n-kop%C4%8Davar-gu%C4%8Dek_predavanje_zdravstvene-posledice-nasilja-v-dru%C5%BEini---je-mogo%C4%8De-premagati-ovire-in-prepre%C4%8Diti-posledice.pdf?sfvrsn=0 xi Ministrstvo za notranje zadeve RS. (30. 10. 2020). Za nekatere je lahko dom še nevarnejši od virusa. Ce ste žrtev nasilja v družini, poišcite pomoc policije! Policija. Pridobljeno s https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/106290-za-nekatere-je-lahko-dom-se-nevarnejsi-od-virusa-ce-ste-zrtev-nasilja-v-druzini-poiscite-pomoc-policije xii Ministrstvo za notranje zadeve RS. (30. 10. 2020). Oglaševanje za pomoc žrtvam nasilja v casu epidemije. Policija. Pridobljeno s https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/106290-za-nekatere-je-lahko-dom-se-nevarnejsi-od-virusa-ce-ste-zrtev-nasilja-v-druzini-poiscite-pomoc-policije xiii Guna, L. (22. 4. 2020). KRIZA MED ŠTIRIMI STENAMI: Epidemija COVID-19 in nasilje v družini. Pridobljeno s https://svetovalnicakameleon.si/2020/04/kriza-med-stirimi-stenami-epidemija-covid-19-in-nasilje-v-druzini/ xiv Gov.si. (b. d.). Centri za socialno delo. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/centri-za-socialno-delo/ xv DNK. (b. d.). Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/index.php xvi Zavod EMMA – Center za pomoc žrtvam nasilja. (b. d.). Pridobljeno s http://zavod-emma.si/o-nas/ xviiDruštvo za nenasilno komunikacijo. (2007). Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana: Delo d. d. Pridobljeno s https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/NasiljeKajLahkoStorim.pdf xviiiDruštvo za nenasilno komunikacijo. (2007). Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana: Delo d. d. Pridobljeno s https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/NasiljeKajLahkoStorim.pdf Nasílje/-a - dejavni odnos do koga, znacilen po uporabi sile, pritiskaii Kriminologija in viktimologija sta v zadnjih desetletjih bistveno povecali poznavanje nasilja v družini; oblikovane so posebne teorije, »odkrite« so nove oblike, kot npr. nasilje nad starejšimi družinskimi clani, nasilje nad moškimi, nasilje v homoseksualnih življenjskih skupnostihiii. Nasilje v družini – ZPND v 2. odstavku 3. clena vrste nasilja v družini opredeljuje kot vsako uporabo fizicnega, spolnega, psihicnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega clana nad drugim družinskim clanom oziroma zanemarjanje družinskega clana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okolišcino žrtve ali povzrociteljice oziroma povzrocitelja nasilja. Otrok je žrtev nasilja tudi, ce je navzoc pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim clanom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvajaiv. Poznamo vec vrst nasilij. Zakon o preprecenju nasilja v družini govori o šestih oblikah nasilja, kot prikazuje Graf 1. Graf 1 Pogostost nasilja po ZPNDiv O psihicnem nasilju govorimo takrat, ko osebek prek besed, delovanj ali pa prek vedenja, zmerja družinske clane, jih žali, ponižuje ter se jim posmehuje glede osebnih prepricanj. To vrsto nasilja je težje prepoznati kot fizicno nasilje, saj gre za brezkontaktno komunikacijo (zmerjanje, poniževanje, kritiziranje, grožnje, izsiljevanje, negativizem, nadzorovanje, vpitje, podcenjevanje, zbujanje obcutkov krivde). Žrtve, ki so deležne takšnega nasilja so v vecini primerov zaprte same vase, zmedene, manjvredne oziroma ponižane. Psihicno nasilje se pojavi tudi pri drugih zlorabah. Ko žrtev kaže znake telesnih poškodb, modrice ipd. je to znak, da je deležna fizicnega nasilja. Pri takšnem nasilju, so vidne posledice na žrtvi. O fizicnem nasilju govorimo takrat, ko napadalec prek fizicne moci izraža svoje mnenje (klofute, brce, davljenje, razni napadi s predmeti, cukanje las, praskanje, pohabljanje delov telesa ter umor). V ZPND je fizicno nasilje opredeljeno kot vsaka uporaba fizicne sile ali grožnja z uporabo fizicne sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroci bolecino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. ZPND definira spolno nasilje kot ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi. Tipicna dejanja za spolno nasilje so, ko žrtev ne privoli k slacenju, otipavanju, poljubljanje in gledanje pornografije proti svoji volji. Cilj spolnega nasilja je predvsem v prevladanju moci nad žrtvijo oziroma napadalec želi dokazati, da lahko žrtev brez problema obvladuje. Zakon o preprecevanju nasilja v družini (ZPND) ekonomsko nasilje opredeljuje kot neupraviceno nadzorovanje ali omejevanje družinskega clana ali clanice pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski clan ali clanica samostojno razpolaga oziroma upravlja, ali neupraviceno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih clanov. Zanemarjenje je oblika nasilja, kadar povzrocitelj nasilja opušca dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okolišcin. Pri takšni vrsti nasilja gre za prikrajšanje nujnih dobrin, ki so potrebne za normalno fizicno in psihicno rast. Zalezovanje je naklepno ponavljajoce se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizicno vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba, ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve. Dejavniki nasilja Vecini ljudi se zdi, da je nasilje nepotrebno, da bi bilo življenje brez nasilja na splošno bolj prijetno. Neglede na vrsto družbe, je nasilje nedopustno, saj zmanjšuje samopodobo in spoštovanje do samega sebe. Ampak nasilje izvira že iz daljne zgodovine, v kateri so ga ponekod tudi podpirali, nekatera ljudstva še danes izvajajo svoje obicaje in preprecujejo, da bi se nasilje izkoreninilo. Zato so strokovnjaki skozi zgodovino vedno bolj odpirali tematike, zakaj se nekdo sploh odloci, da bo izvajal nasilje. Po mnogih raziskavah so strokovnjaki prišli do dejstva, da je v prvi vrsti poglavitni razlog za takšno pocetje nadzor. Naceloma velja pravilo, da je moški tisti, ki izvaja nasilje. Vedno vec je primerov, ko v zvezi nosi hlace ženska, moški pa se ji mora podrejati. Žrtev v primerih nasilja naceloma pripisuje krivdo sebi. Želi si verjeti, da situacija ni tako resna, da je zgolj samo neko krajše obdobje. Ampak še vedno so strokovnjaki želeli izvedeti, zakaj bi žrtev sploh ostala v takšnem razmerju. Strokovnjaki ugotavljajo, da je eden od razlogov ta, da je odhod iz takšne družine nekakšen proces. Med poglavitne razloge se pridružujejo tudi navezanost, otroci, financno stanje, stanovanjska vprašanja ter strah. Zato žrtve, ki skušajo ostati v zvezi, uporabljajo razne strategije. Ker se bojijo zase in za otroke ne želijo povzrocati dodatnih trenj, zato se skušajo izogniti povzrocitelju. Žrtve, ki doživljajo nasilje že vec casa, predvidevajo, kaj napadalca vznemiri, in se skušajo takšnim trenutkom izogniti, bolj zaradi otroka kot zaradi sebe. Dejavnikov za povzrocitev nasilja je vec. Najpogostejši dejavnik je alkohol. Manj redki dejavniki so tudi kultura, mediji, finance in družba. V Tabeli 3 so na kratko predstavljeni dejavniki, problem, problematika in rešitve. Kot pravi pregovor 'iste vrste ptic letijo skupaj' se v družbi pozna, da ko se osebek druži s takimi, ki podpirajo nasilje oziroma ga tudi izvajajo, je pogost pojav ta, da ga bo tudi sam izvajal. Z izvajanjem nasilja nad svojimi otroki je kot poglavitni problem naveden ta, da bo otrok prenesel svojo nasilno vzgojo v svet in tako postal tudi sam takšen, ki podpira nasilje, kar pa postaja glavni problem po vsem svetu. Ker pa je najlažje uciti otroka ko je mlajši, je zelo pomembno, kako stvari vplivajo nanj. Zelo veliko vlogo igrajo mediji, saj ko otroka posedemo pred televizijski ekran in mu predvajamo risanke, mu te lahko prenesejo vzorce, kako naj ravna v kakšni situaciji. Vedno vec je risank in risanih filmov, ki temeljijo na agresiji (živcne risanke Maša in medved, agresivne risanke Tom in Jerry) te risanke prikazujejo v 70 % nasilje in zgolj 30 % takšne vsebine, ki bi jo želeli predvajati otrokom. Problem pri novodobnih risankah je ta, da je v vecini casa prikazano, kako se problem razvija. Problem nastane pa pri tem, da bo otroku bolj ostalo v spominu, kako je prišlo do problema in ne kako se je problem rešil (se opravicimo, poišcemo skupno rešitev ipd.). Skratka, pri risankah je premalo poudarka na nežnosti in razumnostiv. Tabela 1 Nasilje; dejavniki, problem, problematika in rešitev Dejavnik Problem Problematika Rešitev Alkohol • Na dosegu roke vsakemu državljanu • Ugoden • Zasvojenost • Nezmožnost treznega razmišljanja • Ob obcutku stresa, napetosti ipd. je najlažja možnost ta, da napadalec poseže po alkoholu • Bolnišnice - Oddelek za zdravljenje odvisnosti bolnišnica Idrija in Begunje na Gorenjskem • Programi - AA; Vrhnika, Šempeter pri Gorici, Ljubljana, Postojna, Koper, Grosuplje, Krajn, Domžale, Jesenice in Tolmin Kultura • Kulturne norme • Naucena vzgoja • Zgodovinsko opravicljivo • Vzorec nasilnega obnašanja se prenaša iz roda v rod • Prenehanje upoštevanja kulture, ce tudi je skrajna meja izgnanstvo (izgnanstvo npr. Amiši) Mediji • Vecina otrok se poslužuje raznih medijev (televizija, racunalnik ipd.) • Nekontrolirane vsebine • Vzgajanje otroka preko nasilnih vsebin • Premalo kontrole, kaj otrok gleda oziroma igra • Kontrola vsebin • Vec vsebin na podlagi Montessorija, ki deluje bolj na telesni motoriki Finance • Premalo denarja za primarne dobrine • Predsodki • Zaradi pomanjkanja denarja trpi psihicno zdravje • Pregledati finance • Poiskati boljšo službo • Poiskati pomoc pri raznih ustanovah - Karitas - Unicef - Rdeci križ Družba • Pregovor: iste vrste ptic letijo skupaj • Povzemanje nasilnih dejanj iz družbe • Prenašanje teh dejanj na otroke • Družba, ki podpira nasilje in ga tudi izvaja, je nevarna zardi prenašanja teh navad na otroke • Nasilne navade se prenašajo iz roda v rod • Iskanje nove družbe • Vedeti, kaj je prav in kaj je narobe • Iskanje strokovne psihicne pomoci Posledice nasilja Nasilje bolj kot odraslemu pusti pecat otroku. Že ce otrok samo opazuje, ko se starša prerekata, lasata, davita ipd., je bolj dovzeten, da bo vzorec prenašal tudi na svojo družbo oziroma na svoje bodoce otroke. Ker pa ima vsak otrok drugacen pogled na razne situacije, se lahko še vedno zgodi, da otroku ostanejo za vedno dolocene posledice (travme iz otroštva). Otrok lahko postane depresiven, plašen, ima motnje hranjenja, glavobole, težave pri koncentraciji, slabšo samopodobo, zanika nasilje, ima obcutek krivde, moci posteljo, je nagnjen k samopoškodovanju, lahko pa posnema nasilna dejanja in še sam stresa svojo jezo na sovrstnike, jih zmerja, ustrahuje ipd. In kot najhujše, se lahko otrok ob ponavljajocem se nasilju pocuti krivega in odvecnega. Takšna dejanja lahko pri otroku kot tudi pri odraslemu vzbudijo samomorilske misli. v Sloveniji je letno od 500 do 600 primerov samomorov. Ta številka nas uvršca v sam svetovni vrh. Za takšno veliko številko je predvsem krivo neprepoznavanje in nezdravljene depresije, ki pa je glavni povod za nerazumna dejanja. Svetovna zdravstvena organizacija WHO opozarja, da je v casu pandemije COVID-19 še bolj posegla v življenje mnogih, zato sporoca ''Žalovanje, izolacija, izguba prihodka in strah so povzrocali razlicne duševne bolezni ali poslabšali obstojeca stanja, številni so verjetno zaceli pretirano uživati alkohol in droge, se soocajo z nespecnostjo in tesnobo." WHO je leta 2020 opravil anketo o duševnem zdravju, in sicer je v svoj nacrt za odziv bilo vkljucenih 108 držav, a le 19 držav je dalo dovolj sredstevvi. Kam po pomoc, ko zaznamo nasilje Pri identificiranju nasilja je pomembno predvsem kako se odzvati nanj. Policija ima na svoji spletni strani objavljeno: Ni dovolj, da si ga (nasilje) opazil. Nasilje v družini je naš skupni problem. Prijavi nasilje na 113vii. Policija ima spletno stran zastavljeno tako, da žrtvam pomaga pridobiti vecino informacij, ki bi jim pomagale, da se znebijo nasilja in povzrocitelja nasilja. Policisti letno obravnavajo vec kot 1000 primerov nasilja v družinskem okolju. Informacije, ki jih imajo objavljene na njihovi spletni strani, vodijo žrtev skozi proces, zakaj in kako naj prijavi nasilje. Predstavljeno imajo tudi kaj policisti vprašajo, ko se nasilje prijavi (poškodbe, sms grožnje oziroma e-pisma, posnetki, slike, drugi dokazi ipd.). Ker pa je žrtev v vecini primerov vecino casa pod kontrolo, je policija na spletni strani priskrbela gumb HITER IZHOD, da lahko žrtev v primeru kontrole v hipu zapusti stran, saj jo klik na ta gumb privede do spletne strani Arso meteo. Obstaja pa tudi mednarodni znak, ki ga lahko žrtev uporabi, ko je v javnosti, in tako na 'tih' nacin sporoca, da nekaj ni prav. Dlan, stisnjena v pest, kot klic na pomoc - Primorske novice Slika 1. Mednarodni znak za klic na pomocviii Ko nastopi nasilje v družini je v veliki meri tudi zakrito ostalim osebkom (sosedje, sorodniki ipd.). Ko se družina pojavi v javnosti ni spregledati nobenih znakov nasilja, saj igrajo popolno družino. Vprašanje pa se glasi, zakaj bi osebek oziroma žrtev sploh ostajal v takšni situaciji, kjer se nad njim izvaja nasilje. Za takšno vedenje je razlogov vec. Vecina jih ostaja zaradi razloga, kaj si bodo drugi mislili. Obstajajo pa tudi drugi razlogi. Ker pri družini glavno vlogo igra otrok, saj bi se lahko žrtev pocutila krivo, ker je razdrla družino, oziroma si zaradi otroka žrtev daje upanje, da situacija že ni tako slaba, ko se nasilje ne izvaja. Dejstvo je, da je na zacetku vsake zveze vecina trenutkov lepih in se komaj cez cas pokažejo pravi obrazi. Vecina si zakriva obraz pred resnico ravno zaradi teh trenutkov, v smislu: bo že bolje, saj ni bilo vedno tako hudo. Da je situacija še hujša, si napadalec privošci še manipulacijo z žrtvijo, ji govori, kako težko ji bo brez njega, da ne bo zmogla sama, skratka, vliva ji dvome, da bo težje, ce žrtev odide kot pa ce ostane. Vedeti pa moramo to, da je vedno vec organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. Skoraj v vsaki regiji v Sloveniji obstajajo varne hiše, v katere se lahko zatecejo matere, ocetje, starejši in otroci. Nudijo jim brezplacno pomoc. Ampak, ker je to komaj zacetek nekega novega življenja, je potrebno nasilje najprej zakonsko prijaviti. Da se žrtev odloci za ta korak, se mora globoko posvetiti sama sebi in si dopovedati, da si zasluži veliko lepše in majn psihicno utrujajoce življenje. Ko se obravnava nasilje v družini, je vpletenih vec podrocji; pravosodno, socialno, šolsko in zdravstveno. Potreben je nekakšen postopek, ki povecuje uspešnost obravnave. Prvic, potrebno je poskrbeti za varnost žrtev. Žrtve je potrebno poduciti, kako se izogniti nasilju in možnosti o izogibu. Drugic, ce je družina kljub nasilju pripravljena živeti skupno življenje naprej, ji je potrebno nuditi strokovno pomoc, vendar je le-ta lahko ucinkovita, ko storilec prevzame odgovornost za svoja dejanja. In tretjic, pomembno je, da se težavo zacne reševati. Ce je za nasilje odgovoren alkohol, gre osebek na odvajanje, ce pa so v igri razne duševne motnje se osebek posluži institucije, v kateri mu bodo pomagaliix. Ker je zakonsko doloceno, da otrok mora redno obiskovati šolo, je zelo pomembno, da so šolski delavci pripravljeni, ko zaznajo, da je otrok žrtev nasilja. Otrok, ki je v svojem domu žrtev, ga naceloma napadalec zmanipulira v smeri, da ne sme nobenemu povedati, ce se kar koli slabega dogaja doma. Zato morajo šolski delavci znati prepoznati znake nasilja. Znaki nasilja so lahko vidni (modrice, poškodbe, zanemarjen obraz, nezadostna higiena, zanemarjena oblacila, neizpolnjevanje potreb, ki bi mu pomagale (ocala, zobni aparat, invalidski vozicek ipd.). Znaki so pa lahko tudi nevidni, oziroma jih mora zaposleni razbrati med vrsticami. Ti znaki so lahko glavobol, bolecine v trebuhu, zmanjšana koncentracija, agresivnost, strah pred domacimi, izostajanje, žalost, jeza, nizka samopodoba, nedružaben, podhranjenostx. Nasilje v družini v casu epidemije COVID-19 Predvsem pa se je treba dotakniti tudi epidemije COVID-19, ki je še dodatno poslabšala razmere, kar se tice nasilja v družini. Vlada je dobronamerno zapovedovala, da je zadrževanje na prostem prepovedano, prepovedano je druženje, obvezna uporaba mask, karantena, policijska ura in še mnogi drugi ukazi. Ti ukazi so primerni za družine, ki se ne poslužujejo nasilja. Ob casu karantene so bili družinski clani primorani biti v skupnih prostorih. Za napadalce je bila to idealna priložnost, saj je imel svoje žrtve še bolj pod kontrolo. Policija je oktobra 2020 ustvarila slogan (Slika 2), s katerim sporoca družbi, da v kolikor zazna nasilje, naj ga tudi prijavi. Ker nimajo vsi te srece in si ne morejo predstavljati, kako in kaj žrtev preživlja, se lahko vsakemu zdi samoumevno, da bi si žrtev lahko sama poskrbela pomoc in se tako rešila maltretiranja. Pomembno je, da ko se nasilje zazna, da se tudi obvesti pristojne organe. V kolikor ne gre za fizicno nasilje je že dovolj, da se o tem obvesti policijo, v kolikor pa zaznamo še fizicno moc in je opazno, da žrtev potrebuje zdravniško oskrbo, je pa pomembno, da poleg policije poklicemo tudi reševalno enoto. Policiji je primarna naloga, da poskrbi za varnost posameznika. Dosegljivi so 24 ur na dan in odreagirajo na vsak klic pomocixi. nasilje v druzini epidemija Slika 2. Oglaševanje za pomoc žrtvam nasilja v casu epidemijexii »Novih klicev na pomoc je manj kot bi pricakovali, saj se žrtve od povzrocitelja nasilja težje umaknejo, prav tako pa nimajo možnosti neopazno opraviti klica na pomoc.« To problematiko je zaznalo Društvo za psihološko svetovanje. Z ukrepi, ki so bili podani v epidemiji, se je žrtvam omejilo stik z ljudmi, prijatelji, sorodniki, katerim bi lahko žrtve zaupale svoje težave, da bi ti lahko ukrepali naprej. Zato je tudi težje identificirati žrtve nasilja, saj so ti ukrepi idealna krinka za nadzor žrtve. Zaradi situacije COVID-19 se ljudje ukvarjajo bolj z lastnimi problemi in zato posvecajo manj pozornosti ljudem, ko so v stiski. Ker pa je situacija COVID-19 prinesla novosti po vsem svetu, so se v casu epidemije oblikovale tudi novejše oblike nasilja v družini: • omejevanje dostopa do informacij v povezavi s COVID-19 ali dajanje napacnih informacij, katerih namen je ustrahovanje žrtve, • uporaba epidemije COVID-19 kot izgovora za prevzemanje nadzora nad družinskimi financami, • onemogocanje dostopa do ustrezne zdravniške oskrbe v primeru simptomov in dostopa do potrebšcin, kot so zdravila in zašcitna sredstva, • onemogocanje dostopa do osnovnih potrebšcin, kot je npr. hrana, in onemogocanje izhoda iz bivanjskih prostorov, • nasilni partner, ki ga je žrtev uspela zapustiti, lahko v casu epidemije poskuša manipulirati z žrtvijo s ponujanjem financne pomoci ali pomoci pri skrbi za otroke, • uporaba stresa zaradi epidemije kot izgovora za nasilno vedenjexiii. Institucije, ki pomagajo v stiski Zaželeno je, da ima vsak posameznik na vec mestih shranjene kontakte pomoci. V tabeli 2 so navedeni podatki o pomoci, ostalih virih pomoci in varnih hiš po Sloveniji. Tabela 2 Kontakt institucij za žrtve nasilja Institucija Številka Policija 113 Gasilci 112 Urgenca Policija-anonimno 080 1200 SOS za otroke in ženske 080 11 55 Društvo za nenasilno komunikacijo LJ: 01/4344-822, 031 770 120 Dosegljiva 24ur na dan-031 770 120 KP: 05/6393170, 031 546 098 Društvo ženska svetovalnica 01/2511-602, 040 359 909 SOS za moške 051 622 193 Varna hiša MB 02/4801-186 Zavetišce Pepcin dom Krško 07/4922-325 Regijska varna hiša Kras 05/6202-442 Zavetišce SOS tel. LJ 080 11 55 Regionalna varna hiša CE 03/4926-357 Varna hiša NM 07/3326-895 Varna hiša Gorenjske 051 200 083 Zavetišce za ženske in otroke nasilja Ljutomer 02/584-8390 Društvo ženska svetovalnica 01/2511-602, 040 260 656 Društvo za nenasilno komunikacijo- varna hiša 031 736 726 Varna hiša za moške 051 622 193 Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog 030 696 398 Veliko ljudi si niti ne zna predstavljati, kaj in kako te institucije sploh delujejo. V Sloveniji obstajajo vladne in nevladne institucije. Pod vladne organizacije spadajo Center za socialno delo, policija, sodstvo, vzgojno izobraževalni zavodi in zdravstvene institucije. Pod nevladne organizacije pa spadajo Društvo SOS, Društvo za nenasilno komunikacijo in Zavod EMMA (center za pomoc žrtvam nasilja). V nadaljevanju bodo opisane naštete organizacije, kaj sploh so njihove naloge in kaj so dolžni žrtvi ponuditi. Policiji zakon doloca kakšne naloge ima. Primarne naloge so varovanje življenja, osebna in premoženjska varnost ljudi. V interesu jim mora biti, da odkrijejo storilca, ki povzroca nevarnost. Vzdrževati morajo javni red, varovati podatke in izvajati naloge dolocene z zakoni in podzakonskimi predpisi. Pri naši tematiki ima policija vlogo, da pomaga žrtvam nasilja, saj je njihova varnost ogroženo in so zato potrebne pomoci. V tabeli 3 so predstavljena kazniva dejanja in kakšna kazen jim sledi. Tabela 3 Kaznovanje kaznivih dejanj pri družinskem nasilju Kaznivo dejanje Kazen Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugace bolece ali ponižujoce ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališca ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opušcanju dela ali ga kako drugace z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. 5 Ce je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano. 3 Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe. 3 Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali k opušcanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beracenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinci. 5 Kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih ima po zakonu, in tako pusti v težkem položaju družinskega clana, ki ne more sam skrbeti zase. 2 Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti dolocena z izvršilnim naslovom, ceprav bi to zmogel. 1 Ce je ogroženo preživljanje upravicenca, ali ce se storilec izmika dajati preživnino. 3 Oseba, ki spolno obcuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni crti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro. 2 V vzgojno izobraževalnih zavodih naj bi delovali zaposleni, ki znajo razbrati znake nasilja. Glavno vlogo ima ravnatelj, ki je primarno odgovoren za dolocen protokol in nemoteno delovanje tima. Šole naj bi imele tudi nekakšnega svetovalca, ki pomaga tako otrokom kot zaposlenim v primeru stiske. Ko svetovalec zazna, da je v razredu otrok, ki je deležen nasilja, se mora svetovalec povezati z razrednikom. Razrednik mora ucenca spremljati, mu nuditi ustrezno ucno pomoc. Ostali zaposleni pa morajo ta cas postati podpora in opora ucencu, da ima vsaj en prostor pod soncem, kjer se pocuti varnega. Kot vse organizacije se tudi delavci v zdravstvu zavzemajo, da žrtvi cim bolj pomagajo. Obstajajo urejena pravila in postopki, nacini in organi obvešcanja za usklajeno delovanje zdravstvenih delavcev pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v zvezi z obravnavo žrtev nasilja v družini. Ko delavec zazna nasilje, mora to takoj sporociti na CSD oziroma ce žrtev vztrajno nasprotuje in zanika nasilje, je delavec brez dokazov primoran odvreci sum. Ce pa je žrtev ogrožena in se je zatekla na urgenco, je zdravnik primoran obvestiti policijo, CSD, osebnega zdravnika, pediatra, zdravstveni delavci morajo sodelovati s CSD v casu postopka. »Centri za socialno delo so osrednja strokovna institucija na podrocju socialnega varstva. Strokovni delavci zaposleni na centrih vam pomagajo pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, seznanijo vas z možnostmi socialnovarstvenih storitev in z obveznostmi, ki izhajajo iz izbire storitev. Predstavijo vam celotno mrežo izvajalcev, ki so pristojni za nudenje pomoci.«xiv CSD ima veliko javnih pooblastil, naloge po zakonu in storitve, to bi bilo varstvo otrok in družine, varstvo odraslih, materialna pomoc, osebna pomoc, pomoc družini, koordinacija v pluralni mreži na ravni storitev, povezovanje sistema na lokalni ravni, spodbujanje novih programov ipd. Tudi pri CSD obstaja protokol, ki zapoveduje, kako naj na kaj odreagirajo. Protokol vsebuje dolocene naloge, ki skušajo prepreciti nasilje v družini. Proucitev prijave in ocena potrebe po izdelavi pomoci žrtve, multidisciplinarni tim, delo s povzrociteljem nasilja, regijski medinstitucionalni tim, spremljanje ukrepa sodišca. Društvo SOS ima namen pomagati cim vec ljudem, ki potrebujejo psihicno pomoc. Program se bolj nagiba k ženskam. Namen društva je lajšanje raznih problemov ter težav. Izvajajo pa tudi dejavnosti, ki ozavešcajo, izobražujejo in informirajo javnost o problematiki nasilja. V društvu delujejo predvsem prostovoljci, ki imajo znanje o tem, kako delati z žrtvami nasilja. Neprofitna in nevladna organizacija je tudi Društvo za nenasilno komunikacijo. Nasilje definirajo kot problem vseh, ne pa samo posameznika. Njihovo podrocje je širjenje in ozavešcanje nenasilne komunikacije. Društvo ima tri glavne naloge, saj želijo zmanjšati toleranco do nasilja na sploh, želijo pomagati žrtvam nasilja ter nuditi pomoc izvajalcem nasilja. Društvo deluje na podrocjih kot so aktivizem, preventivno delo ( izobraževanje širše javnosti prek raznih seminarjev, tecajev, predavanj, delavnic), delo z žrtvijo (nuditi osebno pomoc, svetovanje, varne hiše) in delo s povzrocitelji nasilja (svetovanje, delavnice, pogovori, skupine). Društvo za nenasilno komunikacijo ima tudi varno hišo, v kateri lahko bivajo žene in otroci. Kot že samo ime pove, je hiša namenjena, da varuje družino. Hiša ni namenjena 'vecnemu varovanju', saj imajo zgolj manjšo kapaciteto prostorov, ki jo lahko ponudijo. Zato žrtvam pripada zgolj 1 leto in v tem casu, si žrtev poišce nove nacine, kako bo po 1 letu vzpostavila nov nacin življenja.xv V Sloveniji deluje tudi neprofitna organizacija Zavod EMMA, ki je bil ustanovljen leta 2000 v Ljubljani. Njihovi cilji so zagotoviti takojšnjo, strokovno, brezplacno in dostopno pomoc cim vecjemu številu uporabnic in uporabnikov z obmocja Posavja in okolice, ki še vedno doživljajo nasilje, pomoc, podpora in koordinacija za ljudi, ki bi na obmocju Posavja radi takim osebam pomagali, nuditi zašcito uporabnicam/kom v akutni fazi med doživljanjem nasilja, cimprejšnje opolnomocenje uporabnic/kov za življenje brez nasilja, kontinuirano delo z uporabniki in uporabnicami v Posavju, ki so se odlocili spremeniti vsakdanje življenje in poiskati ustrezne strategije preživetja, pridobivanje, usposabljanje in vodenje prostovoljcev za delo na kriznem telefonu.xvi Leta 2007 se je odprla nova organizacijska enota tudi v Krškem, saj se je tam izkazalo, da je najvec klicev ravno iz tega obmocja. Ker si vsak posameznik nasilje drugace definira, so v Društvu za nenasilno komunikacijo strokovni delavci sestavili vprašalnik, ki ga lahko vsak posameznik reši in tako ugotovi, ali je žrtev nasilja. Slika 3. Vprašalnik o nasilju Ixvii Slika 4. Vprašalnik o nasilju IIxviii Zakljucek Na podlagi zapisanega lahko zakljucimo, da je nasilje, neglede na obliko, nelagodna situacija. Ceprav se komaj sedaj nekoliko odpirajo oci širši populaciji in se zdaj o nasilju v družini bolj govori, je skrajni cas, da se zacne oglaševati, kako nasilje škoduje družbi in posameznikom v njej. Ker ima vsak posameznik svojo življenjsko zgodbo, se je težko poistovetiti z žrtvijo. Nekdo, ki je imel idealno življenje, ne more razumeti, kako je živeti v strahu, biti izpostavljen fizicni moci, lagati, se skrivati. Za nekatere so naštete stvari zgolj in samo filmski scenarij, ampak dejstvo je, da je vsaka tretja žrtev deležna družinskega nasilja. Ceprav sem v nalogi govorila bolj o družinskem nasilju, je to samo ena veja nasilja. V nalogi sem spoznala predvsem to, da je družinsko nasilje povod za vse ostale oblike nasilja. Ko otrok vidi oceta, ki se s svojo fizicno mocjo spravlja ma mater, je to že povod, da bo tudi sam izvajal nasilje nad ženskami. V družbi prevladuje stereotip, da so zgolj ženske žrtve nasilja, a vedno vec nasilja se zaznava tudi nad moški, nad otroki, starejšimi, onemoglimi itd. Ko zaznamo, da se nad nekom izvaja nasilje, je pomembno, da se o tem najprej obvesti policijo in šele potem fizicno ukrepa. Ceprav si s tem lahko nakopamo veliko težav, saj bi se nam nasilnež lahko naposled mašceval, je zelo pomembno, da takrat zaupamo državnim institucijam. Te morajo zagotoviti, da takšni osebki ne škodijo javnosti. Viri, literatura in opombe KOMUNIKACIJA – PREDPOGOJ DOBREGA PARTNERSKEGA ODNOSA Uvod Za komunikacijo pravijo, da je temelj dobrega odnosa, tako med starši, prijatelji kot seveda tudi med partnerji. Vedno vec motecih elementov in hiter nacin življenja pogojujeta slabšo komunikacijo med posamezniki in posledicno nezadovoljstva in tegobe. Veliko zakonov in partnerstev razpade le zato, ker partnerja nista vešca konstruktivne komunikacije, in ne zato, ker se vec ne bi ljubila ali sta prevec razlicna, da bi lahko skupaj sobivala. Zaradi vse hitrejšega nacina življenja je pomembno, da tudi komunikacijo prilagodimo tem razmeram ter si vzamemo cas za partnerja, se s partnerjem pogovarjamo resnicno, iskreno, ter ne pozabimo na pozornost, ki je vedno dobrodošla, cetudi je noben partner izrecno ne zahtevai. i Lapornik, K. (2017). UCINKOVITA KOMUNIKACIJA – KORAK DO SOCLOVEKA IN USPEHA (Gradivo za udeležence). Združenje izobraževalnih in svetovalnih središc Slovenije. Pridobljeno s https://www.zlu.si/uploads/Dokumenti/Gradivo_Ucinkovita%20komunikacija%20-%20korak%20do%20uspeha%20in%20socloveka%20v_1.0.pdf ii Ristic, V. (2009). Konstruktivni partnerski odnosi: pomen komunikacije-Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno iii Bernetic, T. (2016). Nevrolingvisticno programiranje (NLP) – spodbujanje komunikacije med nadrejenimi in podrejenimi v podjetju. Ljubljana: FDV. iv Rampre, M. (2011). Komunikacija in obvladovanje konfliktov. Diplomsko delo. B&B. v Forum Duševno zdravje in odnosi (1. 6. 2009). Nova zveza po prevari. Pridobljeno s https://med.over.net/forum/tema/nova-zveza-po-prevari-2465423/ vi Žigmund, K. (2016). Soocanje s konflikti v partnerskem odnosu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. vii Primic, H. (14. 6. 2020). 5 zlatih pravil partnerske komunikacije. Pridobljeno s https://njena.svet24.si/clanek/osebna-rast/57f3f7fdae11b/5-zlatih-pravil- partnerske-komunikacije viii Žuvela, T. (4. 12. 2020). 5 stvari, ki jih ne smete narediti po prepiru s partnerjem. Pridobljeno s http://druzina.enaa.com/odnosi/5-stvari-ki-jih-ne-smete-narediti-po-sporu-s-partnerjem.html ix Ziherl, S. (20. 2. 2017). Glavna težav v odnosu je komunikacija. Pridobljeno s https://www.aktivni.si/psihologija/slavko-ziherl-glavna-tezava-v-odnosu-je-komunikacija/ x Pozorna opazovalka. (13. 1. 2019). Majhne pozornosti za ohranjanje velike ljubezni. Pridobljeno s https://mojpogled.com/majhne-pozornosti-za-ohranjanje-velike-ljubezni/ xi Jellouschek, H. (2014). Pozornost v partnerstvu – Kaj daje globino skupnemu življenju. Celovec: Mohorjeva družba. Opredelitev komunikacije Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. S komunikacijo ljudje med seboj izmenjujejo sporocila, ki so lahko fizicna ali verbalna. Preko komunikacije posameznik spoznava okolje, sovrstnike ter oblikuje svoja stališca, spreminja navade. Komunikacija je cloveško orodje, ki omogoca vzdrževanje odnosov, usklajevanje mnenj, doseganje ciljev in rezultatov. Vsak posameznik se osnov komunikacije nauci že v prvih letih svojega življenja in skozi življenje svojo komunikacijo prilagaja trenutni osebni zrelosti. Razlikujemo vec oblik komuniciranja. Lahko je enosmerno (brez povratne informacije) ali dvosmerno, pri katerem si prejemnik in pošiljatelj izmenjujeta vlogi. Bolj ucinkovita je vsekakor dvosmerna komunikacija. Komunikacija je lahko besedna ali nebesedna, pri cemer je komunikacijski ucinek besedne komunikacije le 7-odstotni, medtem ko je komunikacijski ucinek nebesedne komunikacije kar 93-odstotni. Nebesedna komunikacija dopolnjuje besedno komunikacijo in jo lahko izražamo z mimiko obraza, položajem telesa, ocesnim stikom, s kretnjami rok idr. Vsi odnosi, pa naj bodo družinski, prijateljski, partnerski, temeljijo na komunikaciji. S komunikacijo se vzpostavlja odnos med nami in ostalimi posamezniki, se delijo skupni in razlicni pogledi, izmenjujejo stališca, ter krepi socializacija. Oseba se s svojo komunikacijo, tonom in barvo glasu predstavi drugi osebi in pusti svoj prvi vtis. Na podlagi prve komunikacije med osebami lahko hitro ugotovimo, ali se bomo z nekom ujeli ali ne. Enako kot med ostalimi skupinami je pri partnerjih komunikacija še toliko bolj pomembna, saj vecino casa preživljata skupajii iii iv. Nova zveza V prvih mesecih novonastale zveze, pogosto nimamo problemov s komunikacijo, saj se z partnerjem šele spoznavamo. Obcutek imamo, da lahko s to osebo govorimo dneve in noci, in nikoli nam ne zmanjka zanimivih tem za pogovor. Poleg novega partnerja imamo obcutek, da smo dobili najboljšega prijatelja, in komaj cakamo na ponovno snidenje. Po mesecih ali celo letu trajanja zveze, pa pridejo prvi prepiri, »tihe vojne« in »igre, kdo bo prvi popustil«. Zakaj pride do tega? Slej kot prej se bomo s partnerjem poznali do te mere, da nam ne bo vec tako zanimivo poslušati, kako je bilo, dokler ni spoznal nas, in se bomo želeli pogovarjati vec o skupni prihodnosti. Živeli smo svoje življenje do tocke, kjer smo spoznali parterja in nam je bilo zanimivo poslušati kaj, kako, zakaj je vse pocel, dokler ni spoznal nas, zdaj živimo skupno življenje in je treba graditi na skupnem odnosu naprej. Ko bomo v zvezi zaceli partnerja jemati kot cloveka, ki ima tudi sam napake, nas bodo le te zacele motiti, vse dokler ne bo prišlo do spremembe v zvezi preko komunikacije. Preko komunikacije bomo ugotovili, kakšen je, kaj ga moti, kaj ima rad. Osebe smo razlicne, nekatere povedo, kaj jih moti, druge se bojijo povedati, ker mislijo, da bodo na ta nacin partnerja samo odrinile stran. Vendar pa je to car odnosa in odkrivanje samega sebe v sodelovanju z ljubljeno osebo, gledanje v prihodnost, se truditi odnos izboljšati, se posvecati en drugemu in strmeti k tem, da si bosta skupaj ustvarila trdno partnersko zvezo. Res je, da so nove zveze zabavne in vznemirljive, iskrive, cutne, tako kot je zgoraj napisano, vendar po drugi strani pa so lahko tudi dvomljive, prestrašene, nezaupljive. To se najveckrat zgodi v primerih varanja v preteklih zvezah. Pogosto se dogaja, da je prisoten strah, dvomljivost ter nezaupanje. V teh primerih je nujno potrebna komunikacija z novim partnerjem. Komunikacija poteka drugace kot pri novonastali zvezi. Potrebno je odkrito spregovoriti z novim partnerjem ter predelati, preboleti sam pri sebi pretekli odnos. V vsako vezo je potrebno iti s 100 % zaupanjem, saj le tako novo nastala zveza postane zanimivav vi. Kriticne tocke pri komunikaciji med partnerjema Ko smo se s partnerjem spoznali do te mere, da v sebi nimamo obcutka navdušenosti, sramežljivosti, nerodnosti, je prava komunikacija zelo pomemben dejavnik. Velik del skupnega življenja je prilagajanje in poslušanje drug drugega. Oba morata imeti namen, da se poslušata zato, da se bosta razumela. Ce je komunikacija med partnerjema pod vplivom stresa, ta še dodatno otežuje komunikacijo in pride do neželenih besed ali ocitkov, ki nimajo veze s samim pogovorom. Partnerja, ne smeta, kot je to v navadi, prepir uporabiti kot sredstvo za zmago ali metodo pridobivanja informacij, ki jih bosta hranila za kasnejše »spopade«. Na samo zvezo in posledicno komunikacijo ima pomemben vpliv naše vsakdanje življenje, od službe, prijateljev, otrok do vsakodnevnih ovir, kot so zastoji na cestah, zamujanje. Ti vplivi posredno vplivajo na sam odnos. V vecini primerov se nam zgodi, ko nimamo nobenega namena se znesti nad partnerja, da naredimo prav to. Cez cel dan se nam je stres nabiral in partner je prava »stresna žogica«, v katerega usmerimo slabo voljo. Pomembno je, da se ne znašamo nad partnerjem, vendar poskušamo zadeve rešiti na miren in ne provokativen nacin, da vplive zunanjega okolja ne vmešavamo v pogovor s partnerjem, ce ta ni potreben za sam odnos. Na žalost veliko zakonov in partnerstev razpade le zato, ker partnerji niso vešci zdrave, konstruktivne komunikacije, in ne zato, ker se partnerja ne bi vec ljubila ali pa sta prevec razlicna, da bi lahko skupaj sobivala. Za zdravo oziroma konstruktivno komunikacijo obstaja 5 zlatih pravil z kriticnimi tockami: • odpiram se, kar pomeni, odprtost obeh partnerjev. To pa med drugim pomeni, da partnerja komunicirata ne le o otrocih, denarju in vsakodnevnih opravilih, temvec tudi o sebi, svojih obcutkih ter njunem odnosu. Kriticna tocka pri prvem pravilu je, da nekateri partnerji niso vajeni »globokih« pogovorov in bodo morda potrebovali kar nekaj casa, da se bodo opogumili in bolj odprli. • Uporabljam »jaz sporocila«, kjer gre za osebna sporocila, pri katerih je zelo malo možnosti, da se partner pocuti napadenega. Kriticna tocka se lahko pojavi, ko se partnerja ujameta v krog ocitkov, s tem pa v zablokirano komunikacijo oziroma v obcutek, da se dobesedno drug z drugim ne moreta vec pogovarjati, saj se vsakic spreta. Da pa komunikacija lahko ponovno stece je pomembno, da pri pogovorih partner ostaja pri sebi oz. govori v svojem imenu (jaz cutim, jaz mislim, idr.) • Ostajam pri konkretnem, kar pomeni, da se pri pogovoru partnerja držita konkretnih dogodkov, okolišcin ali besed partnerja. Velikokrat se lastnega posploševanja partnerja ne zavedata, kar pa lahko pripelje v kriticno situacijo, ki ji recemo obrambna drža. Pomeni medsebojno prepricevanje in iskanje dokazov za lasten prav. • Povzamem sogovornika pomeni, da med pogovorom veckrat povzamemo partnerjeva sporocila, da bosta oba vedela, da je bil pogovor razumljiv. V nasprotnem primeru imata partnerja obcutek, kot da ne govorita istega jezika, kar pa seveda vodi v prepir. Zelo pomembno je, da smo pri povzemanju partnerja zelo pozorni, da ne vemo vec o partnerju kot on sam o sebi, zato je potrebno povzemati le to, kar nam trenutno sporoca. • Verjamem v naju pomeni, da partnerja še vedno ljubimo in da nam ni vseeno za najin odnos ter mu to tudi povemo, ne glede na nesoglasja. Tako bo tudi komunikacija lažje stekla. V primeru, da je eden (ali oba) od partnerjev obupal nad partnerstvom in v vsakem pogovoru išce le še dodatne dokaze, da nista za skupaj, že v naprej obsodi partnerstvo na propadvii. Kako zaceti s primerno komunikacijo Nobenega napisanega pravila ni, kdo naj zacne s pogovorom. Kdo bo tisti, ki se bo vzdržal nepotrebnih komentarjev, in kdo tisti, ki ne bo odkorakal stran, ko se bo zacelo resneje pogovarjati. Neko nenapisano pravilo je, da so ženske tiste, ki bodo vedno hotele razcistiti zgodbo do konca, moški pa tisti, ki bodo nekaj casa poslušali, zatem pa našli izgovor, da se bosta že jutri pogovorila, da je danes ali prepozno ali imajo že neke nacrte za vecer. S tem pride do enega izmed nedokoncanih pogovorov in spet do nove ovire na poti, ki bo slej kot prej znova prišla na plan. Nedokoncane stvari nas ovirajo pri ustvarjanju nove. Isto je pri reševanju konfliktov, ko nas nerešeni kregi omejujejo bolj kot si mislimo. Najbolje bi bilo, da bi se oba zavedala pomena prave komunikacije in se trudila, da bi se cim veckrat pogovarjala z namenom, da bi se razumela. Ker sta za ljubezen potrebna dva, je pomembno, da se zanjo tudi trudita dva. Vsak izmed partnerjev je v zvezo prinesel del svojega življenja. Sama veza naj bi temeljila na neki prihodnosti, vendar se vseeno ne moremo izogniti temu, kar je bilo. Ko sama komunikacija privede do prepira zacnemo pogosto omenjati partnerjevo preteklost, kot sredstvo za kontra napad. Kljub temu, da tisto, kar je bilo, nima nobene povezave s pogovorom, imamo željo po nenehnem brskanju in metanju, kar je bilo, partnerju v ospredje. Tako smo spet na napacni poti, v nekem zacaranem krogu, kjer slaba komunikacija ne razreši nic, vendar pripravlja temelje za nov kasnejši spopad. Zato je toliko bolj pomembno, da se probamo držati teme pogovora in da se vzdržimo komentarjev ter res poslušamo, kaj nam ima partner za povedati. Pri sami komunikaciji so zelo pomembna tiha pravila pogovora. Pomeni, da vsak partner da drugemu cas, da spregovori o videnju, vsebini konflikta tako, kot ga on/ona vidi oziroma razume. To pa pomeni, da vedno govorimo v ednini, npr. jaz cutim, da se ne razumeva vec, tako kot prej, moje stališce je, da bo potrebno otroke vpisati v kakšen športni klub, imam obcutek, da te nekaj skrbi, idr. S tem partner ne obtožuje drugega, ampak izhaja iz sebe, iz lastnih obcutkov in misli, in sicer na spoštljiv in nežaljiv nacin. Taka komunikacija je zelo primerna, saj daje obcutek, da sta razumljena, da sta skupaj poiskala oz. išceta ustrezne rešitveviii. Prepir Ko iz normalne komunikacije, ki je bila govorjena v normalnem tonu, pride do vse glasnejšega prepiranja ima lahko tudi ta dobre strani. Kljub temu, da bi se morali vzdržati samega prepira sploh, ce so v bližini otroci, ki vse pomnijo kot spužve, je kreg vcasih koristen, ker privlece na plan tisto, kar smo zadrževali v sebi mesece ali celo leta. Vsak se verjetno zaveda, da nicesar ni dobro zadrževati v sebi predolgo casa, ker nas bo vse bolj glodalo. Prepir je sprožilec tistega potlacenega spomina ali strahu. Npr., ko Ana pride domov iz službe, vidi moža Jana spet ležati na kavcu, z raztresenim cipsom vse okrog sebe in ugotovi, da ni še nic naredil. V tem trenutku se Ani zacne postopoma nabirati, ker ve, da to ni bilo prvic, vendar že stotic. Kljub temu, da vedno rece, da bo pospravil, je zopet isto. Ana v normalnem tonu vpraša Jana, zakaj spet ni pomil posode, Jan ji odgovori, kaj mu mora težit takoj, ko pride iz službe. Ana, ki je toliko casa v sebi zadrževala jezo in žalost, sama pomila posodo, ki ni nikoli nic rekla, ali je rekla na napacen nacin, se zdaj nekontrolirano dere na Jana. Vendar Ana mu sedaj ne mece naprej samo posode, o ne. Ana je zacela metati vse stvari, ki jo motijo. V trenutku, pove vse, kar ni nikoli poprej v mesecih ali letih. Jan jo samo obnemoglo gleda in posluša. Anin odziv ni bil najboljši in pravilen, saj bi morala zadevo kljub vsemu poskušati rešiti brez vpitja in brez vmešavanja stvari, ki se ne nanašajo na sam kreg. Samo tako, bo prepir lahko prinesel tudi kaj dobrega. Ceprav so prepiri med partnerjema lahko zelo vihravi, so seveda nekaj povsem normalnega. Za zdrav odnos je tudi zdravo, ce se partnerja kdaj ne strinjata. Priporocljivo pa je, da po vsakem sporu ne storimo katere od spodaj naštetih petih napak, ki pa lahko unicujoce vplivajo na partnerski odnos: • nikar ne pometite prepiranja pod preprogo, kar pomeni, da ignoriranje vzroka za prepir ali pretvarjanje, kot da se ni nic zgodilo, ni dobro za zdravo komunikacijo med partnerjema. Za dobro komunikacijo je pomembno, da si partnerja povesta, kaj sta se naucila iz tega. • Ne deliti podrobnosti prepira na internetu ali s tretjo osebo, saj partnerski odnosi niso za javnost. Z nedolžno objavo lahko omajamo zaupanje partnerja, saj bo posledicno lahko odnos med partnerjema deležen odkritega ali prikritega obsojanja s strani sledilcev in anonimnežev. • Ne bodite trmasti in sprejmite partnerjevo opravicilo. Velikokrat smo zelo trmasti vendar nam to povzroca, da negativne obcutke držimo v sebi veliko dlje, kot pa je potrebno. Odpušcanje je zelo dobra praksa v dolgorocnem partnerskem odnosu, saj se moramo zavedati, da niso/nismo vsi popolni. • V prihodnje ne obujajte spora. Ce pari nenehno, konstantno in neprestano obnavljajo pretekle spore, teh ne bo nikoli zares konec in posledicno preide v obtoževanje in še vecje prepire. To pa pomeni, da ne bo vodilo v zdrav, uspešen in ljubec odnos. • Ne kaznujte partnerja z molkom. Ignoriranje partnerja vodi samo v vecjo jezo in povzroca še vec škode kot prepir. Pomembno je, da si vzamemo nekaj casa, da se umirimo, hkrati pa smo tudi vljudni do svojega partnerjaix. Pozornost Ko partnerska zveza že nekaj casa traja, ko smo že navajeni na partnerja do te tocke, da ga poznamo tako dobro kot sebe, se pogosto zgodi, da pade raven pozornosti, ki smo jo imeli na samem zacetku. Vendar povedati dragemu ali dragi kakšno lepo besedo, napraviti lepo gesto, to se nekje z leti izgubi, na zacetku je še prisotno, toda prekmalu nam postane nepomembno. Izgubil se je obcutek, da za nekaj lepega ne rabimo denarja, rabimo samo nekoga, ki mu lahko nekaj lepega povemo. Kot partnerja, ki sta cakala, kdo bo kateremu prvi povedal, da ga ima rad, tako manjka ta pozornost tudi zdaj, ko veza že nekaj casa traja. Ljudje smo dokaj enostavni, to velja tako za moške kot za ženske, samo zaceli smo se prevec prilagajati množici in v tem spregledali bistvo, kaj hocem in kaj imamo. In ta slednja je bistvena. Ni dovolj, da smo nekaj dobili, moramo za to še skrbeti. In ljudje se dejansko ne zavedajo, da je pozornost, ki jo partner nudi partnerju skozi komunikacijo, nekaj, za kar ne rabi nicesar drugega kot partnerja, ki ga posluša. Partnerja si morata vzajemno dajati pozornost, saj pri pomankanju pozornosti hitro dobimo obcutek neljubljenosti. Nikoli nismo cisto enako cenili prispevka, ki ga ženska naredi doma in se nam ni zdel enakovreden moškemu prispevku. Z leti, ko so ženske zacele zastopati enake položaje kot moški, se z njimi dokaj izenacile, se je spremenil celoten družbeni sestav v recimo poslovnem svetu. Vendar pa pogled na ženske ostaja dokaj podoben tistemu, ki je veljal prej. Ta se ni spremenil. Tako niso samo moški vec tisti, ki komaj cakajo, da jih doma pricaka kosilo, zdaj so tudi ženske zadovoljne, da jih doma pricaka kosilo, oprano perilo. In ta sprememba, ki še zdaj ni vsem povsem jasna, nas bega. Kar naenkrat niso vec samo moški tisti, ki nosijo domov kruh, poleg njih so tu še ženske, ki pridejo enako utrujene domov kot moški. Razlika je pa v tem, da ženske lažje opravijo doma še ostala opravila, ker imajo še vedno tisti obcutek dolžnosti kot so jo imele prej, in sicer, da mora biti doma vse urejeno. Moški pa se pri teh opravilih ne znajdejo, ker jim prej ni bilo treba, ko so bile ženske doma. Ta dva razlicna svetova se zdaj tepeta, na eni strani narašca odgovornost žensk, na drugi upada pomen moškega kot glave družine. Vendar to še zdalec ne pomeni, da eden drugega ne potrebujeta, še vedno morata biti eden drugemu naklonjena, ženska še vedno rada sliši od moškega, da jo ima rad in obratno. Kljub temu, da se svet spreminja hitro, se moramo odzvati na te spremembe pravilno. Ne smemo zaspati za casom. Kot tehnologija, ki gre s svetlobno hitrostjo naprej, tako so se spremenile tudi vloge v partnerskem življenju. In ženska zdaj ocita moškemu, zakaj je spet pozabil iti v vrtec po otroke. To mu prej ni bilo treba. Moški pa ženski ocita, zakaj je še ni doma, ker je šla s prijateljicami po službi še na pijaco. Namesto, da bi si to podajala pod nos, se morata poskušati razumeti, se pogovarjati z namenom, da bi se razumela. Vse je šlo naprej, samo s komunikacijo smo nekje zaostali. Ljudje na sploh, ne samo pari, moramo med seboj komunicirati in se nauciti poslušati drug drugega, ter ne vsega prelagati na jutrix xi. Zakljucek Izpostavila bi, da mora v prvi vrsti vsak zaceti pri sebi, vsak izmed partnerjev mora poznati sebe ter biti zadovoljen sam s seboj, le tako bo lahko cenil ljudi okrog sebe, predvsem pa partnerja, s katerim nacrtuje skupno življenje. Oseba, ki ni zadovoljna sama s sabo, to nehote projicira na partnerja in ga krivi za vse slabo, kar se ji dogaja. Tako je prava komunikacija pomemben dejavnik že na samem zacetku novega razmerja. Ker nas današnji tempo življenja vse bolj omejuje se pogosto zgodi, da si pozabimo vzeti cas in se posvetiti partnerju. Zato je pomemben pogovor med partnerjema, da ugotovita, kaj ju veseli, kaj imata skupnega, kje se ne strinjata in se predata en drugemu, da se dejansko zacneta v stvareh dopolnjevati. To partnerja dosežeta preko komunikacije, le ta pa mora biti resnicna oz. prava. Na drugi strani imamo vse hitrejši tempo življenja, ki nam povzroca vsakodnevni stres in ni naklonjen partnerskim odnosom. Vse vec casa preživimo na delovnem mestu, pozno prihajamo domov, se morebiti soocamo še s financni težavami. Iz dneva v dan je pogovarjanja manj, ali pa ga sploh ni. Ko pa se partnerjema pridruži še otrok, je dragocenega casa še manj, skrbi pa vedno vec. In tako k dobremu odnosu lahko pripomorejo majhne pozornosti, ki vzamejo malo casa in truda, a imajo velik vpliv na medsebojni odnos. Vsaka malenkost, s katero partnerju pokažemo, da smo se spomnili nanj, je dobrodošla in zelo lepa gesta. Starost in leta skupnega življenja pri tem ne smejo biti merilo ali ovira. Partnerju lahko ljubece izkažemo pozornost z objemom, držanjem za roko, rahlim poljubom, raznimi listki po skupnih prostorih z ljubecimi mislimi, majhnimi sladkornimi dobrotami, sporocili po telefonu ali celo telefonski klic, mogoce z majhnim darilcem po pošti ali pa prijazno mislijo na samolepilnem listku ob racunalniku. Nacinov je veliko, toliko kot razlicnih ljudi, potrebna je le volja in si vzeti minutno ali dve casa. Majhne pozornosti cloveku polepšajo še tako grd oziroma težek dan. Moški in ženske smo enako custveni in ranljivi. Z izkazovanjem majhnih pozornosti, z ukradenim casom za razvajanje, partnerski odnos in medsebojno ljubezen hranimo in negujemo. Viri, literatura in opombe NASILJE NAD ŽENSKAMI Uvod Nasilje nad ženskami – zlasti nasilje v partnerskih odnosih in spolno nasilje – je glavni problem javnega zdravja in kršitev clovekovih pravic. Vkljucuje kazniva dejanja, kot so spolni napadi, posilstva in nasilje v družini, ki nesorazmerno prizadenejo ženske. Gre za kršitev temeljnih pravic žensk, glede na dostojanstvo in enakost. Posledice nasilja nad ženskami so veliko širše, saj poleg žensk, ki so žrtve nasilja, prizadenejo tudi njihove družine, predvsem otroke, prijatelje in družbo kot celotoi. Ocene kažejo, da je bila približno 1 od 3 žensk po vsem svetu vsaj enkrat v življenju podvržena fizicnemu in/ali spolnemu nasilju s strani intimnega partnerja ali neznanca. Skoraj 27 % žensk, starih od 15 do 49 let, poroca, da so bile deležne nasilja s strani njihovega intimnega partnerjaii. Nasilje negativno vpliva na fizicno, duševno, spolno in reproduktivno zdravje žensk in lahko v nekaterih primerih poveca tveganje za okužbo s HIV. Nasilje nad ženskami je mogoce prepreciti. Zdravstveni sektor ima pomembno vlogo pri zagotavljanju celovite zdravstvene oskrbe ženskam, ki so izpostavljene nasilju, in deluje kot vstopna tocka za napotitev žensk na druge podporne storitve, ki jih morda potrebujejoiii. i FRA. (2014). Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava. Pridobljeno s https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-factsheet_sl.pdf ii WHO. (9. 3. 2021). Violence Against Women. Pridobljeno s https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/violence-against-women iii Leskošek, V., &Antic Gaber, M., Selišnik, I., Filipcic, K., Urek, M., Matko,K., Zaviršek, D., Sedmak, M., Kralj, A.,: Nasilje nad ženskami v Sloveniji (2013), str. 1–7 iv Ancic, K. in Lešnik Mugnaioni, D. (2002). Nasilje-Nenasilje. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. v DNK. (b. d.). Kaj je nasilje? Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html vi Women Against Abuse. (2021). Types of abuse. Pridobljeno s https://www.womenagainstabuse.org/education-resources/learn-about-abuse/types-of-domestic-violence vii Women Against Abuse. (2021). Types and Signs of Abuse. Pridobljeno s https://www.dshs.wa.gov/altsa/home-and-community-services/types-and-signs-abuse viii Psihicno nasilje. (b. d.). Wikipedija. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihi%C4%8Dno_nasilje ix Violence Against Women. (b. d.). Weebly. Pridobljeno s https://soc340odufinalproject.weebly.com/ x Sedghi, A. (5. 3. 2014). Violence against women: what the EU-wide survey tells us. Pridobljeno s https://www.theguardian.com/news/datablog/2014/mar/05/violence-against-women-european-union-physical-sexual-abuse xi Violence against Women. (b. d.). Wikipedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Violence_against_women#History xii Human Rights Watch. (b. d.). Gender-based Violence in the Workplace. Pridobljeno s https://www.hrw.org/tag/gender-based-violence-workplace xiii WomenLawsIndia. (b. d.). Crimes Against Women. Pridobljeno s http://www.womenlawsindia.com/legal-awareness/crimes-against-women/ xiv WHO. (7. 4. 2020). COVID-19 and violence against women. Pridobljeno s https://www.who.int/publications/i/item/covid-19-and-violence-against-women xv DNK. (b. d.). Varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/dozivljate-nasilje/varna-hisa.html xvi End Violence Against Women. (b. d.). Pridobljeno s https://www.endviolenceagainstwomen.org.uk/ xvii Feminist Majority Foundation. (b. d.). Pridobljeno s https://feminist.org/ xviii European Women's Lobby. (b. d.). Pridobljeno s https://womenlobby.org/ xix Sexual Violence Research Initiative. (b. d.). Pridobljeno s http://www.svri.org/who-we-are/networks/we-will-speak-out xx Violence against Women. (b. d.). Wikipedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Violence_against_women#History xxi Un. (b. d.). International Day for the Elimination of Violence against Women 25 November. Pridobljeno s https://www.un.org/en/observances/ending-violence-against-women-day xxii Shor Racism The Red Card. (b. d.). SHOW VIOLENCE AGAINST WOMEN THE RED CARD. Pridobljeno s https://www.theredcard.eu/news/show-violence-against-women-the-red-card/ xxiii BBC News. (26. 11. 2019). In pictures: Global protests denounce violence against women. Pridobljeno s https://www.bbc.com/news/world-50557784 Kaj je nasilje? Nasilje je agresivno dejanje, ki poteka med dvema (lahko tudi vec) osebama, kjer ena oseba z besedami ali fizicno mocjo negativno vpliva na drugo oseboiv. Je kaznivo dejanje, ki na prizadetih osebah pusti posledice, kot na primer poškodbe, psihicna škoda, motnje v razvoju ali celo smrt. Dogaja se med pripadniki vseh socialnih in ekonomskih razredov, kulture, verstev in spolnih orientacij. Najpogosteje poteka v zasebnih prostorih, da je prikrito ocem javnosti. Pod nasilje spadajo tudi diskriminacija, zmerjanje, posmehovanje, ustrahovanje, pretepanje, ignoriranje, spolno nasilje, strah, zaskrbljenost, živcnost, neobvladovanje jeze, težave s koncentracijo, depresija, umik pred neznanim, nedejavnost, samoobtoževanje, jeza, sram, izguba dobre samopodobe in samospoštovanja. Naštetemu posledicno sledijo še motnje hranjenja, odvisnosti in težave s spanjemv. Vrste nasilja Naj si gre za fizicno, psihicno ali spolno obliko nasilja, le-ta pogosto sledijo stopnjevalnemu vzorcu, v katerem se nadzorno vedenje partnerja scasoma poslabša. Partner, ki izvaja nasilje, lahko uporabi sisteme zatiranja, ki so že vzpostavljeni v naši družbi, da uveljavi svoje privilegije zoper druge osebevi. Fizicno nasilje Fizicno nasilje je zloraba fizicne moci, ki poškoduje ali ogrozi življenje žrtve. Po navadi ni enkratno dejanje, temvec gre za stopnjevanje nasilja, ki se najpogosteje zacne s psihicnim nasiljem. Zacne se z blažjimi oblikami, npr. z odrivanjem ali klofuto in se scasoma stopnjuje in postaja vedno bolj nevarno npr. brcanje, udarci z roko ali predmeti, metanje predmetov proti osebi, v osebo ali po prostoru, namerno izpostavljanje nevarnostim, zvijanje rok, polivanje s tekocino, ožiganje kože, neželeno striženje las, omejevanje gibanja, dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, zavrnitev zdravstvene oskrbe, nadziranje zdravil, prisila k zlorabi substanc, zadrževanje proti lastni volji, uporaba orožja in umor. Vkljucuje lahko tudi grožnje proti otrokom, hišnim ljubljenckom ali družinskim clanom. Fizicna zloraba je kaznivo dejanje, ali se zgodi znotraj, zunaj družine ali v intimnih odnosih. Policija ima moc in pooblastilo, da zašciti pred fizicnim napadom tudi, ce se zgodi samo enkrat. Po napadu partner želi žrtev prepricati, da se nasilje ne bo vec ponovilo. V vecini primerov to ni res, zloraba se lahko ustavi, vendar se bo najverjetneje nadaljevala. Znaki fizicne zlorabe: • modrice po telesu in oceh, raztrganine in znaki vrvi, • zlomljene kosti, odprte rane, ureznine, preboji, nezdravljene poškodbe v razlicnih fazah celjenja, • zlomljena ocala/okvirji ali kakršni koli fizicni znaki kaznovanja ali zadrževanja, • laboratorijski izvidi posameznika o prevelikem/premajhnih odmerku zdravil, • posameznikovo porocilo o nasilju, • nenadna sprememba vedenja ranljive osebe, • zavrnitev skrbnika, da bi obiskovalcem omogocil, da vidijo ranjeno osebo samovii. Spolno nasilje Spolno nasilje je zelo specificna oblika fizicnega nasilja, kjer žrtev nasprotuje spolnim dejanjem. Žrtve so po navadi šibkejše skupine prebivalstva, npr. ženske, otroci, fizicno in telesno prizadeti. Povzrocitelji so vecinoma moški. Pod spolno nasilje spada: posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih vsebin, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slacenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje. Skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne želi sodelovati oziroma sodeluje pod prisilo. Posledice spolnega nasilja so racionalizacija zlorabe, zanikanje, da se je sploh kaj zgodilo, potlacitev spomina, obcutek, da telo ni tvoje, potreba po absolutni kontroli nad življenjem, bežanje, samopoškodbe, poskusi samomora, razlicne oblike odvisnosti, izolacija, potreba po varnosti, hazardiranje, izogibanje intimnosti, deloholizem. Spolno nasilje se pojavlja v družini, nad partnerjem, med otroki, med vrstniki, nad starejšimi, na delovnem mestu. Najvec spolnega nasilja se zgodi med ljudmi, ki se med sabo poznajo. Znaki spolne zlorabe: • modrice okoli prsi ali genitalnega podrocja, • nepojasnjena venericna bolezen ali genitalne okužbe, • nepojasnjene vaginalne ali analne krvavitve, • raztrgano, obarvano ali krvavo spodnje perilo, • porocilo posameznika o spolnem napadu ali posilstvuvii. Psihicno/custveno nasilje Psihicno nasilje je pogosto težko prepoznati, ampak je najbolj razširjena oblika nasilja. Je lahko veliko bolj bolece in škodljivo kot fizicno nasilje. Je dejanje, ko oseba zlorabi svojo verbalno moc. S tem drugo osebo poniža, razvrednoti ali ji kako drugace škoduje. Žrtve postanejo nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družboviii. To se dogaja v obliki konstantnega kritiziranja clovekove osebnosti, žaljenja, zmerjanja, zasmehovanja, ustrahovanja, posesivnosti, kricanja, telesne drže, ustvarjanja negativnih mnenj o osebi, ignoriranja, ljubosumnosti, manipuliranja, unicevanja lastnine in osebnih predmetov, socialne izolacije, omejevanja svobode. Posledice psihicnega nasilja so: ranljivost, izolacija, depresivnost, zloraba mamil, težave s spominom, obcutek nemoci in tudi misli na samomor. Žrtve pogosto pripisujejo odgovornost za nasilje sebi. Znaki psihicne/custvene zlorabe: • custvena vznemirjenost, • izredna odmaknjenost, nekomunikativnost ali neodzivnost, • nenavadno vedenje, ki se obicajno pripisuje demenci (npr. sesanje prsta, grizenje, zibanje), • živcnosti okoli dolocenih ljudi, • porocilo posameznika o verbalni ali duševni zlorabivii. Slika 1. Žrtev zlorabeix Slika 2. Fizicna, psihicna, spolna zloraba partnerja ali ne-partnerja od 15. leta starosti v Evropix Dejavniki, povezani z nasiljem intimnega partnerja Intimni partner in spolno nasilje je posledica dejavnikov, ki se pojavljajo na ravni posameznika, družine, skupnosti in širše družbe. Medsebojno vplivajo na povecanje ali zmanjšanje tveganja. Nekateri so povezani s storilcem nasilja, nekateri z doživljanjem nasilja, drugi pa z obema. Neenakost spolov in norme o sprejemljivosti nasilja nad ženskami so glavni vzrok nasilja nad ženskami. Dejavniki tveganja tako za intimnega partnerja kot za spolno nasilje: • nižja stopnja izobrazbe, • izpostavljenost trpincenju otrok, • prica nasilju v družini, • asocialna osebnostna motnja, • škodljiva uporaba alkohola, • škodljivo moško vedenje, vkljucno z vec partnerji ali odnosom, ki odobrava nasilje, • norme skupnosti, ki privilegirajo ali pripisujejo višji status moškim in nižji status ženskam, • nizka stopnja dostopa žensk do placane zaposlitve, • nizka stopnja enakosti spolovix. Dejavniki, ki so posebej povezani z nasiljem v intimnih partnerjih: • preteklost izpostavljenosti nasilju, • zakonska neskladja in nezadovoljstvo, • težave pri komunikaciji med partnerji, • moški nadzor do svojih partnerjevix. Dejavniki, ki so posebej povezani s storitvijo spolnega nasilja: • prepricanje v družinsko cast in spolno cistost, • ideologije moške spolne upravicenosti, • šibke pravne sankcije za spolno nasiljeix. Zgodovina nasilja nad ženskami Zgodovina ostaja nekoliko nejasna v znanstveni literaturi. To je deloma tudi zato, ker se je o številnih vrstah nasilja nad ženskami premalo porocalo, pogosto zaradi družbenih norm, tabujev, stigme in obcutljive narave teme. Zgodovina nasilja nad ženskami je tesno povezana z zgodovinskim pogledom na ženske kot na lastnino in spolno vlogo podrejenosti. V Deklaraciji ZN o odpravi nasilja nad ženskami (1993) je zapisano, da je »nasilje nad ženskami manifestacija zgodovinsko neenakih odnosov moci med moškimi in ženskami, ki so privedli do prevlade nad ženskami in diskriminacije moških ter do preprecevanja popolnega napredovanja žensk in da je nasilje nad ženskami eden kljucnih družbenih mehanizmov, s katerim so ženske prisiljene v podrejen položaj v primerjavi z moškimi«. Številne oblike nasilja so bolj razširjene v nekaterih delih sveta, pogosto v državah, ki niso tako razvite. Obstajajo tudi razprave o tem, kako tradicije, lokalni obicaji in družbena pricakovanja ter razlicne interpretacije religije sodelujejo z nasilnimi praksami. Natancneje, nekatere države in družbene skupine v mnogih državah trdijo, da branijo svoje tradicije. Te utemeljitve so vprašljive prav zato, ker jih zagovarjajo praviloma politicni voditelji ali tradicionalne oblasti, ne pa tisti, ki so dejansko prizadeti. Potreba po obcutljivosti in spoštovanju kulture je tudi element, ki ga ni mogoce prezreti; tako se je zacela in traja obcutljiva razprava. V Združenem kraljestvu je bila leta 1891 ukinjena pravica moža, da svoji ženi izrece zmerno telesno kazen, da jo zadrži »v okviru dolžnosti«. Od devetdesetih let 20. stoletja naprej, se je na nacionalni in mednarodni ravni povecala dejavnost raziskovanja, ozavešcanja in zagovarjanja preprecevanja vseh vrst nasilja nad ženskami. Študija leta 2002 je ocenila, da nasilje na podlagi spola predstavlja toliko smrti in slabega zdravja pri ženskah, starih od 15 do 44 let, kot rak in je vecji vzrok slabega zdravja kot malarija in prometne nesrece skupaj. Raziskava daje prepricljive dokaze, da je nasilje nad ženskami resen in razširjen problem po vsem svetu, ki ima unicujoce ucinke na zdravje in pocutje žensk in otrokxi. Nasilje nad ženskami na delovnem mestu Ljudje, zlasti ženske, preživijo vecino svojega življenja na delovnem mestu. Nasilje v službi je nekaj, s cimer se mora na doloceni tocki v svoji karieri spopasti skoraj 74 % vseh žensk. Obicajno jih prizadene nekdo, ki ga poznajo, npr. sodelavec, kupec, stranka ali pacient. In vcasih so napadi posledica nasilja v družini, ki se prelije na delovno mesto. Nadlegovanje je eno najvecjih problemov, s katerimi se morajo spoprijeti vsa podjetja, ko gre za nasilje nad ženskami. To je resna skrb, ce so nadlegovani, ustrahovani in muceni, kar lahko privede do številnih drugih težavix. Ženske so prisiljene delati v zastrašujocem, sovražnem ali ponižujocem okolju in doživljajo razlicne nezaželene oblike spolnega vedenja. Prosijo jih za spolne usluge, izpostavljene so neprimernim šalam, namigovanjem in komentarjem ter neželenim fizicnim stikom. Kljub velikemu obsegu spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ostaja premalo prijav in porocil, zaradi strahu pred nevero, krivdo ter socialnim ali poklicnim povracilnim ukrepomxii. V podjetjih je spolno nadlegovanje velikokrat isto gledano kot spolna naklonjenost. To je pravzaprav posebna vrsta spolnega nadlegovanja, znana kot »quid pro quo«. To je pravna besedna zveza, ki pomeni, da delodajalec pricakuje nekaj (v tem primeru spolne usluge) v zameno za napredovanje, povišanje place ali drugo posebno priložnost na delovnem mestu. Ker so podjetja ponekod vecinoma moško dominantno okolje, so ženske, ki so pravzaprav delavne in ambiciozne, skoraj da prisiljene opravljati spolne usluge, da lahko obdržijo službo ali napredujejo naprej po lestvici navzgor. Slika 3. Spolno nadlegovanje na delovnem mestuxiii Nasilje nad ženskami v casu epidemije COVID-19 Tveganja nasilja, s katerimi se spopadajo ženske in njihovi otroci v casu COVID-19 ni mogoce prezreti. Nasilje nad ženskami ostaja ena glavnih groženj svetovnemu javnemu zdravju in ženskemu zdravju v nujnih primerih. COVID-19 lahko na vec razlicnih nacinov poslabša nevarnost nasilja pri ženskah. S sprejemanjem distancnih ukrepov in s spodbujanjem, naj ljudje ostanejo doma, obstaja veliko povecanje tveganja za intimo partnersko nasilje. S tem je verjetnost izpostavljenosti nasilju veliko vecja, saj družinski clani preživijo vec casa v tesnih stikih in se družine soocajo z dodatnim stresom ali izgube delovnih mest. Ženske imajo tako manj stikov z družino, prijatelji ali organizacijami, ki jim nudijo podporo in zašcito. Ženske v casu pandemije nosijo breme povecane oskrbe. Zapiranje šol še poslabša to breme in zanje predstavlja še vecji stres. Zmožnost zaslužka za preživetje bo zmanjšal dostop do osnovnih potreb in storitev, povecal potencial za reševanje konfliktov in nasilja … in povecal tveganje za gospodarsko zlorabo. Storilci zlorabe lahko uporabljajo omejitve COVID-19 za izvajanje moci in nadzora nad njihovimi partnerji, tako še naprej zmanjšujejo dostop do storitev, pomoci in psihosocialne podpore. S tem lahko omejijo dostop do potrebnih predmetov, kot so milo, ženski produkti … in izvajajo nadzor s širjenjem napacnih informacij o virusu in dogajanju zunaj njihovega prostoraxiv. Zdravstveni sistemi igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju storitev za ženske, ki doživljajo nasilje med izbruhom virusa COVID-19. Ceprav je COVID-19 pri oskrbi zdravstvenih sistemov in zdravstvenih delavcev izjemno obremenjen v tem casu lahko nekatere stvari pomagajo omiliti ucinke nasilja nad ženskami in otroki. Vse strani, vkljucene v odziv na COVID-19, morajo ozavestiti potencialne ucinke teh ukrepov za ženske, ki so tako še bolj izpostavljene nasilju. Zdravstveni delavci, med katerimi je vecina žensk v številnih okoljih, so lahko ogroženi zaradi nasilja v svojih domovih ali na delovnem mestu. Slednje je resen problem, ki se lahko poslabša, ko zdravstveni sistemi ne delujejo. Zdravstveni direktorji ali skrbniki zdravstvenih ustanov morajo imeti nacrte za zagotavljanje varnosti svojega delavcaxiv. Varne hiše Varne hiše obstajajo po vsem svetu. Je stanovanjska hiša, ki predstavlja varen prostor, kamor se lahko pred nasiljem zatecejo ženske in njihovi otroci. Od ostalih družinskih hiš se loci po tem, da se v varni hiši z raznimi ukrepi zagotovi varnost stanovalk in njihovih otrok, med drugim tudi s strogo tajnostjo lokacije. Bivanje v varni hiši je casovno omejeno. V tem casu stanovalka dobi psihosocialno pomoc in svetovalno podporo. V varni hiši so zaposlene svetovalke in oskrbnice, ki ves cas skrbijo in urejajo vse potrebno za prihod žrtev. V skladu z individualnim varnostnim nacrtom delavke varne hiše sodelujejo s pristojno policijsko postajoxv. Za sprejem v varno hišo je potreben uvodni razgovor, na katerem ženska predstavi svojo situacijo ter se hkrati seznani s pravili bivanja v hiši. Vsaka stanovalka dobi svojo sobo s televizijo in radiem. Ostali prostori, npr. dnevna soba, kuhinja, terasa in vrt so namenjeni skupni uporabi. V hiši imajo stanovalke racunalnik z internetno povezavo, televizijo in knjige. Pralni in sušilni stroji so v skupni uporabi, prav tako likalniki in sušilci za lase. Zaradi popolne tajnosti lokacije v varni hiši niso dovoljeni obiski, sicer pa predstavlja varna hiša zacasni dom. V hiši je prepovedano pitje alkohola ali uživanje psihoaktivnih snovi. Kajenje je dovoljeno le v zunanjih prostorih. Prepovedane so vse oblike nasilja. Organizacije proti nasilju nad ženskami Ker se nasilje nad ženskami iz dneva v dan veca, se tvori vedno vec profitnih in ne profitnih organizacij. Borijo se za pravice žensk in otrok, želijo nuditi varnost in stabilnost žrtvam nasilja v družini ali spolne zlorabe. Ozavešcajo družbo, da se jim pridruži in reši cim vec žrtev iz pesti ustrahovalca. EVAW EVAW je organizacija specializiranih služb za podporo žensk, raziskovalcev, aktivistov, preživelih in nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti v vseh oblikah. Njihova vizija je družba, v kateri lahko ženske in dekleta prosto živijo življenje brez nasilja in groženj. Ustanovljeni leta 2005, se zavzamejo za vse ravni vlade, da sprejmejo boljše, bolj združene pristope k odpravi in preprecevanju nasilja nad ženskami in dekleti ter izzivajo širša kulturna stališca, ki tolerirajo in odobravajo to zloraboxvi. FEMINIST MAJORITY FOUNDATION Fundacija Feministicna vecina (FMF) je organizirana s projekti in programi za spodbujanje enakosti žensk, nenasilja, gospodarskega razvoja, reproduktivne pravicnosti in dostopa do kontracepcije, splava in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vkljucno s financiranjem Medicaid, dostopom za mladoletnike, revne ženske in deklice ter ne glede na status priseljevanja. Borijo se za opolnomocenje žensk in deklet po svetu na vseh družbenih nivojih, hkrati pa spodbujajo feminizacijo moci ali doseganje enakosti žensk v vladi in gospodarstvu. FMF si prizadeva odpraviti seksizem, rasizem, homofobijo in podpira zadeve Black Lives Matter, pravice LGBT +, pravice priseljencev in pot do državljanstva, Dreamers, minimalno placo v višini 15 USD, placano družinsko zdravstveno in bolniško odsotnost, dostopno in cenovno ugodno zdravstveno oskrbo, varstvo otrok in stanovanja, širitev Medicaida in Medicareja, konec množicnega zapiranja ter socialna in ekonomska pravicnost. Nenazadnje FMF podpira ucinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembamxvii. EUROPEAN WOMEN'S LOBBY So najvecja evropska krovna mreža ženskih združenj, ki zastopa vec kot 2000 organizacij v 26 državah clanicah EU, treh državah kandidatkah, eni nekdanji državi clanici EU, eni državi evropskega združenja za prosto trgovino ter 17 evropskih organizacij, ki zastopajo raznolikost žensk in deklet v Evropi. So družba, v kateri se prepozna, nagradi in slavi prispevek žensk k vsem vidikom življenja – v vodstvu, negi in proizvodnji; vse ženske imajo samozavest, svobodo izbire, nobena ženska ali deklica ne ostane za seboj. Želijo celostno, transformacijsko družbenoekonomsko vizijo, ki temelji na enakosti, socialni pravicnosti in mocnem glasu proti revšcini ženskxviii. WE WILL SPEAK OUT WWSO je globalna organizacija kršcanskih nevladnih organizacij, ki jo podpira zavezništvo tehnicnih partnerjev in posameznikov, ki se skupaj zavežejo, da bodo koncali spolno nasilje v skupnosti po vsem svetu. Organizacija WWSO se je zavezala krepitvi vloge žensk in deklet, preoblikovanju odnosov med ženskami in moškimi ter zagotavljanju, da so glasovi preživelih spolnega nasilja – žensk, deklet, moških in fantov – glavnega pomena pri njihovem deluxix. Mejniki v boju proti nasilju nad ženskami Leto 1979 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW). Leto 1993 • Svetovna konferenca o clovekovih pravicah, ki je nasilje nad ženskami prepoznala kot kršitev clovekovih pravic je prispevala k naslednji deklaraciji ZN. • Izjava ZN o odpravi nasilja nad ženskami je bila prvi mednarodni instrument, ki izrecno opredeljuje in obravnava nasilje nad ženskami. Ta dokument se posebej sklicuje na zgodovinsko za vedno prisotno naravo neenakosti spolov pri razumevanju nasilja nad ženskami. Leto 1994 • Mednarodna konferenca o prebivalstvu in razvoju, ki nasilje nad ženskami povezuje z reproduktivnim zdravjem in pravicami ter daje priporocila vladam, kako prepreciti nasilje nad ženskami in dekleti ter se nanje odzvati. Leto 1996 • Svetovna zdravstvena skupšcina (WHA) je nasilje razglasila za glavno javnozdravstveno težavo in med prepoznane podvrste vkljucila še nasilje med partnerji in spolno nasilje, dve vrsti nasilja, ki sta bili pogosto storjeni kot nasilje nad ženskami. Leto 1999 • OZN so sprejeli neobvezni protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in 25. november razglasili za mednarodni dan odprave nasilja nad ženskami. Leto 2002 • Svetovna zdravstvena organizacija je objavila prvo svetovno porocilo o nasilju in zdravju, ki je obravnavalo številne vrste nasilja in njihov vpliv na javno zdravje, vkljucno z oblikami nasilja, ki še posebej prizadenejo ženske. Porocilo je posebej opozorilo na mocan porast organizacij civilne družbe in dejavnosti, usmerjene v odziv na nasilje nad ženskami na podlagi spola. Leto 2004 • Svetovna zdravstvena organizacija je objavila svojo »Vec državno študijo o zdravju žensk in nasilju v družini nad ženskami«, raziskavo o zdravju žensk in nasilju v družini z vec kot 24.000 ženskami v 10 državah iz vseh regij sveta. Leto 2006 • »Poglobljena študija o vseh oblikah nasilja nad ženskami« generalnega sekretarja OZN, prvi celovit mednarodni dokument o tej temi. Leto 2011 • Konvencija Sveta Evrope o preprecevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki je drugi regionalni pravno zavezujoc instrument o nasilju nad ženskami in dekleti. Leto 2013 • Komisija Združenih narodov za položaj žensk (CSW) je s konsenzom sprejela dogovorjene sklepe o odpravi in preprecevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. • Generalna skupšcina OZN je sprejela prvo resolucijo, ki poziva k zašciti zagovornic clovekovih pravic žensk. Resolucija poziva države, naj vzpostavijo zakone in politike za zašcito žensk, zagovornic clovekovih pravic, ki temeljijo na spolu, ter zagotovijo, da so zagovornice same vkljucene v oblikovanje in izvajanje teh ukrepov, države pa poziva, naj zašcitijo ženske zagovornice clovekovih pravic pred mašcevanje za sodelovanje z OZN in za zagotovitev njihovega neoviranega dostopa do mednarodnih organov in mehanizmov za clovekove pravice in njihove komunikacijexx. 25. november – mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami Kljub sprejetju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk s strani Generalne skupšcine OZN leta 1979 ostaja nasilje nad ženskami in dekleti razširjena težava po vsem svetu. V ta namen je skupšcina izdala resolucijo 48/104, ki je postavila temelje za pot proti svetu brez nasilja na podlagi spola. Vendar je v svetovnem merilu še dolga pot. Do danes sta le dve od treh držav prepovedali nasilje v družini, medtem ko 37 držav po vsem svetu še vedno izvzema storilce posilstva iz pregona, ce so porocene ali se na koncu porocijo z njo, 49 držav pa trenutno nima zakonov, ki bi šcitile ženske pred nasiljem v družini. Aktivistke za pravice žensk že od novembra 1981 praznujejo 25. november kot dan boja proti nasilju na podlagi spola. Ta datum je bil izbran v pocastitev sester Mirabal, treh politicnih aktivistk iz Dominikanske republike, ki so bile leta 1960 po ukazu vladarja države Rafaela Trujilla brutalno umorjene (1930–1961). Generalna skupšcina 20. decembra 1993 z Resolucijo 48/104 sprejme Deklaracijo o odpravi nasilja nad ženskami, ki utira pot k izkoreninjenju nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu. Koncno, 7. februarja 2000, Generalna skupšcina sprejme resolucijo 54/134, s katero je 25. november uradno dolocila za mednarodni dan odprave nasilja nad ženskami in pri tem povabila vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj se združijo in organizirajo dejavnosti, namenjene ozavešcanju javnosti o tem vprašanju vsako leto na ta datumxxi. Slika 5. Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskamixxii Slika 5. Tihi protest proti nasilju nad ženskamixxiii Zakljucek Zloraba je prisotna povsod, tudi ce je ne vidimo, ne pomeni, da je ni tam. Veliko žensk vsakodnevno utrpi poškodbe ali custveno zlorabo s strani moža ali partnerja. Tiste, ki pa niso fizicno, psihicno in spolno zlorabljene so deležne vsaj spolnega nadlegovanja na dnevni ravni. Nasilje nad ženskami doma je že od nekdaj prisotno, ampak se je v zadnjem letu, zaradi COVID-19 situacije, vse še toliko bolj poslabšalo, saj so ženske bile prisiljene ostati doma ter skrbeti za partnerje in otroke. Tako so bile še bolj izpostavljene agresivnim izpadom partnerjev. Ker smo ženske .šibkejši spol. smo lažja tarca kakršni koli zlorabi, naj bo to požvižgavanje ali posilstvo. Proti nasilju nad ženskami se družba bojuje že nekaj casa. Šele v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je svetovnim organizacijam uspelo sprejeti zakone, ki nasilje preprecujejo, ampak ga ne ustavijo. Pomembno je, da kot del družbe spremljamo, opazujemo in išcemo znake, ki bi pomagali nekomu rešiti življenje. Viri, literatura in opombe DELO IN PROSTI CAS Uvod Delo in prosti cas – vrednoti, s katerima se srecujemo vsakodnevno. Vsak clovek ju doživlja drugace in pomembno je, da najdemo ravnotežje med njima. Izpolnjevanje vrednot vodi v sreco in osebno zadovoljstvo. Omenjeni vrednoti se tesno prepletata in s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2, se je meja med njima še bolj zabrisala. Vedno težje se odklopimo od svojega telefona, na katerem neprestano prebiramo sporocila, sprejemamo klice, sledimo svojim Facebook prijateljem in Instagram sledilcem. »Za obvladovanje casa v odnosu do delovnega casa so zelo pomembne tudi prostocasne dejavnosti. Tudi te vzgajajo cloveka, ga v obdobju odrašcanja pripravljajo na življenje. Skozi razlicne dejavnosti, ki jih pocnemo v prostem casu, npr. študenti raziskujejo sami sebe, oblikujejo osebnost in gradijo lastno identiteto, kar pa pomaga tudi pri usmerjanju v poklicnem smislu. Tudi v odrasli dobi prosti cas omogoca usvajanje dolocenih spretnosti in vešcin, ki so kasneje uporabne na delovnem mestu in koristne tudi pri samem zaposlovanju. Prosti cas ima torej pomembno vlogo tudi pri dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju posameznikov. Kombiniranje raznovrstnih dejavnosti (npr. aktivno sodelovanje v klubih, ukvarjanje s športom, udeležba na delavnicah in hkrati še druženje s prijatelji) prispeva k samodiscipliniranosti. Posameznik se tako lahko nauci dobro organizirati svoj (prosti) cas, organizacijske vešcine pa so, sploh v današnjem razgibanem in hitro spreminjajocem se okolju, zelo cenjene.«i i Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? Murska Sobota: BoMa. ii Macuh, B. (2021). Teme iz Sociologije (str. 26). Celje: FKPV iii Macuh, B. (2021). Teme iz Sociologije (str. 26). Celje: FKPV iv Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 15). Murska Sobota: BoMa. v Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 15). Murska Sobota: BoMa. vi Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 58). Murska Sobota: BoMa. vii Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 59–60). Murska Sobota: BoMa. viii Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 59–60). Murska Sobota: BoMa. ix Macuh, B. (2017). Pomen prostega casa posameznika. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/316668359_POMEN_PROSTEGA_CASA_ZA_POSAMEZNIKA x Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 84). Murska Sobota: BoMa. xi Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 85). Murska Sobota: BoMa. xii Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 81–82). Murska Sobota: BoMa. xiii Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 88). Murska Sobota: BoMa. xiv Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 132). Murska Sobota: BoMa. xv Raspor, A. in Macuh, B. (2016). Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti cas? (str. 151). Murska Sobota: BoMa. xvi Jeromen, T. in Kajtna, T. (2008). Sprošcanje: Moj mali prirocnik. (str. 17). Trbovlje: Samozaložba T. Kajtna. xvii Jeromen, T. in Kajtna, T. (2008). Sprošcanje: Moj mali prirocnik. (str. 19-20). Trbovlje: Samozaložba T. Kajtna. Zakaj je prišlo do tega in kako uspešno lociti delo in prosti cas? Verjamem, da bom v tem clanku odgovoril na zastavljeno vprašanje in da bodo ugotovitve prišle prav številnim, ki se soocajo s podobnimi dilemami. Definicija vrednot Vsak posameznik ima svoje vrednote, ki se jih pogosto niti ne zavedamo, ker jih ponotranjimo. Vsak ima svojo predstavo o tem, kaj je želeno, lepo, primerno in dobro. To so vrednote. Razlicne kulture imajo razlicne vrednote, ki se s casom spreminjajoii. Tudi posamezniki imamo razlicne vrednote. Osebno mi veliko pomeni, da se lahko v prostem casu s prijatelji odpravim v naravo, drugim vec pomeni, da si na primer ogledajo gledališko predstavo, koncert ali preberejo knjigo. Vrednotenje vrednot ni smiselno in ne moremo trditi, da so ene boljše od drugih. Primeri vrednot: družina, ljubezen, pravicnost, mir, demokraticnost itd. »Vsak posameznik pozna in poseduje dolocene vrednote, te pa so nizi idej o tem, kaj ljudje pojmujemo kot želeno, lepo, primerno, dobro. Dolocajo okvir, znotraj katerega je urejeno naše družbeno življenje, in so pomemben del kolektivne zavesti. Na njihovi osnovi razlagamo svet okoli sebe, oblikujemo razlicna stališca in prepricanja in se usmerjamo k (za nas) pomembnim ciljem. Ko jih ponotranjimo, sprejmemo za svoje, se pogosto niti ne zavedamo njihove širše kulturne dolocenosti. Menimo, da je tako prav, tako bi bilo treba ravnati in da tako mi mislimo. Vrednote se v življenju posameznega cloveka, tj. na individualni ravni, spreminjajo z dozorevanjem in novimi življenjskimi izkušnjami. Ob hudih življenjskih izkušnjah lahko doživimo tudi prave preobrazbe vrednot. Znan je t. i. vietnamski sindrom, ko posameznik, vojak, ki preživi vojno, ob vrnitvi v mirnejše življenje doživi vrednotni šok. Kar je veljalo v vojni, je v miru popolnoma neprimerno. Vrednotno preobrazbo lahko povzrocita tudi neuspeh v poklicu ali izobraževanju pa tudi razocaranje v družinskem življenju. Vrednote se ne spreminjajo samo na individualni ravni, ampak tudi na družbeni. Danes so drugacne, kot so bile v preteklosti. Spremembe vrednot na družbeni ravni so povezane z zgodovinskimi oziroma ekonomskimi, socialnimi in politicnimi procesi.«iii Slika 5. Mir Delo »Vsak posameznik se v življenju nenehno sooca z vsemi tremi navedenimi elementi (delo, cas in prosti cas), tako v zasebnem kot tudi poslovnem okolju. Potrebno jih je obravnavati posamezno in hkrati kot celoto, saj se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Ceprav o delu, ker delamo vsi, vemo vse, je potrebno razumeti, kaj je delo, zakaj ga izvajamo in predvsem to, kako ga umešcamo v cas, ki nam je na voljo (prosti cas). Poseben poudarek je potrebno dati delovnemu casu, ki ga bolj ali manj spremljamo od strani v prepricanju, da ga vsakemu zaposlenemu odrejajo delodajalci. Ob pregledu podatkov boste ugotovili, da je zelo pomembno razumevanje efektivnega delovnega casa v odnosu do celotnega delovnega casa, ki ga preživimo na delovnem mestu. Glede na to, da vec kot tretjino casa preživimo na delovnem mestu, je prav, da znamo izkoristiti cas, ko nismo na delovnem mestu. To je t. i. prosti cas, ki ga posameznik namenja prostocasnim dejavnostmi. Ker pa se prosti cas in ostali cas, ki ni neposredno delovni cas na delovnem mestu, v sodobni globalni družbi »zlivajo v eno«, je prav, da tudi življenju v prostem casu namenjamo to, na kar opozarjajo razlicni strokovnjaki, pa tudi samo življenje posameznika.«iv »Tesno povezan z delom je cas. Vkljucuje vse aktivnosti, ki jih mora neka oseba opraviti, da bi lahko ucinkovito izvršila delovne obveznosti, kot je npr. pot na delo in domov. Meje med delom in casom, ki je povezan z delom, so nejasne in so v casu gibljive glede na kulturno okolje.«v »V preteklosti so bile paradigme, da bomo boljše rezultate dosegli z vec dela in da nam bo pri tem pomagala boljša opremljenost delovnih procesov. Sledile so paradigme, da ni potrebno delati vec, ampak bolje in da je potrebno vkljuciti in izkorišcati visoko tehniko. Sedaj pa za obvladovanje delovnega casa, predvsem režijskih delavcev, velja, da bomo boljše rezultate dosegli z usmerjenostjo v prave (pomembne) naloge in da nam bo pri tem najbolj pomagala maksimalna vkljucena in izkorišcena tehnika za obvladovanje casa in poslovnih procesov. Za to pa je potrebna ustrezna organizacija dela.«vi Slika 6. Delo od doma »Delovni cas je v osnovi cas prisotnosti delavca na delovnem mestu oziroma v podjetju. Le v idealnem primeru je to v celoti tudi cas, ko delavec dejansko dela. Ugotovljeno je bilo, da se s skrajševanjem delovnega casa do neke mere ucinek ne zmanjšuje, ampak se ob dobri organizaciji celo poveca. Ceprav placano delo traja npr. 8 ur dnevno, smo povprecno le 6,5 ur v službi (gledano na 365 dni, upoštevajoc redne odsotnosti: letni dopust, bolezni, odmori). Resnicno delamo celo manj, saj je potrebno upoštevati še cas za druge motnje. V povprecju naj bi tako delali celo manj kot 5 ur. To je tudi osnova za izracun produktivnosti. Izkoristek je odvisen od mnogo dejavnikov (dejavnosti, vrste in organizacije dela, kulture podjetja, ipd.).«vii »Vsakodnevno ureditev delovnega casa ureja: • tehnicni pogoji dela (za kakšno vrsto dela gre). Ne moremo namrec enaciti dela v proizvodnji, za tekocim trakom in dela režijskih delavcev. • Zmogljivost (kompetentnost) delavca. Vsak posameznik ni enako zmogljiv na vseh podrocjih. Ce nekdo naloge opravi dejansko z »levo« roko, se drugi lahko zelo trudi, pa mu to ne uspe. • Zahteve (npr. zahteve sindikatov, vplivnih posameznikov, lastnikov). • Splošni družbeni pogoji (splošni dogovori in norme v družbi). Ti se z leti lahko zelo spreminjajo. Ce je bila pred letom 2005 lahko še tendenca k zmanjševanju obremenitev delavca (iz 40 na 36 ali celo 32 urni delovni tednik), je danes zaradi globalne konkurencnosti to neizvedljivo. • Osnovni cilj urejanja delovnega casa naj bi bil cim vecji delovni ucinek na eni strani in cim vecja humanizacija dela in boljše pocutje delavcev na drugi strani. Tako naj bi se omilili vplivi krize in globalnih sprememb. S tem, ko bomo bolje organizirali delo in delovni cas, ne bo potrebno tega podaljševati.«viii Vpliv pandemije na delo in prosti cas Pandemija je vplivala na vsa podrocja našega življenja in delo ter prosti cas nista bili nobeni izjemi. Tudi sam sem nekaj casa delal od doma. Bil sem bolj efektiven, razlogov za to je bilo vec. V službi si vzamemo cas za kavo in malico. Doma sem oboje pocel ob racunalniku, redko kdaj sem racunalnik izklopil po 8 urah dela. Sklepam, da je bilo podobno tudi pri poslovnih partnerjih, ki so odgovarjali na elektronska sporocila še pozno popoldan. Opisano je zagotovo dobro za podjetje, nikoli se pa – do zdaj – nisem vprašal koliko je to dobro za zaposlene? Prosti cas »Prosti cas je cas, ki si ga posameznik razporeja v svojem življenju glede na njegove aktivnosti in ostale casovne zmožnosti. Ceprav je veliko razlag v smeri, da prostega casa ni nikoli dovolj, menimo, da je napaka v razporejanju le-tega.«ix V skladu s to definicijo imamo prostega casa relativno malo. To je le tisti cas, v katerem pocnemo stvari, ki nas veselijo in jih pocnemo zato, ker jih želimo in ne, ker jih moramo. Prosti cas je pomemben za naše pocutje in zavedati se moramo, da ljudje razlicno dojemamo aktivnosti. Nekateri uživajo v teku, kolesarjenju, osvajanju vrhov, istocasno pa drugi raje preberejo kakšno knjigo ali pa si ogledajo gledališko predstavo. Koliko prostega casa dejansko imamo? Na to vprašanje lahko odgovori vsak sam. Pomislite, kaj v dnevu pocnete, ker si to res želite. Kaj vas osrecuje in sprošca? Vsak dan je potrebno poskrbeti, da naredimo nekaj zase. To vpliva na dobro pocutje ter na naše dosežke, tako v zasebnem kot poklicnem podrocju. Slika 7. Aktivno preživljanje prostega casa Planiranje casa Planiranje casa temelji na tem, da si postavimo cilje in naredimo nacrt, kako bomo do teh ciljev prišli. Posledica planiranja je, da vec dosežemo v krajšem casu. V pomoc so nam štiri vprašanjax: 1. »Kaj želimo doseci? – To je osnovno in izhodišcno vprašanje. Pri tem je pomembno poznavanje samega sebe, lastnih vrednot, nacel, prednosti in slabosti ter stvari, ki nas resnicno osrecujejo. 2. Kako bomo to dosegli? – Ko si izberemo, kaj želimo doseci, je treba sestaviti plan, kako to doseci. Za doseganje cilja potrebujemo dolocena sredstva (energija, kapital, poznanstva itn.), ki pripomorejo, da se doseže cilj. Osnovno, s cemer je treba zaceti, so naše kompetence, znanja, vešcine, vrednote in stališca. Smiselno je razmisliti tudi o ovirah, ki se lahko pojavijo na poti za dosego cilja (work smart, not hard). Dobro je upoštevati Paretovo nacelo 80/20. To pomeni, da pri ciljih obicajno velja, da 20 %, ki sestavljajo dolocen cilj, pripelje obicajno k 80 % rezultatu. Dobro je, da prepoznamo, kaj je prvi korak (ali dva) k realizaciji cilja. Ce se držimo tega, je naš cilj lahko dosežen veliko hitreje, kot ce ne bi prepoznali korakov za dosego cilja in se jih lotili najprej. 3. Zakaj želimo to doseci? – Veliko ljudi se ne spomni na to vprašanje pri postavljanju ciljev, je pa izjemno pomemben del. Veliko ciljev ima nek posreden podzavestni motiv, kot je npr. pridobitev spoštovanja, ljubezni, vecanje obcutka vrednosti, varnosti itd. 4. Kdo je vse vpleten? – Vecino ciljev, ki si jih postavimo, vkljucuje tudi druge ljudi, kar ima svoje prednosti in slabosti.«xi »Dobra organiziranost dela je predpogoj za uspeh. Še posebej je pomembna dobra organiziranost dela za vodjo katere koli skupine, tima ali organizacije. Pri tem mora vodja upoštevati dve pomembni organizacijski zahtevi dela: • organizacijo svojega dela in • organizacijo dela svojih sodelavcev. Vodja ne more organizirati drugih, dokler ne zna organizirati sebe! Vsak zaposleni, še posebej vodja, lahko pri sebi upošteva nekatere bistvene zahteve: skuša obvladovati oziroma nacrtovati cas, nacrtovati delovne naloge, razvršcati delo glede na razpoložljivi cas, upoštevati svoje zmogljivosti in uporabiti razlicne pripomocke za nacrtovanje dela in casa. Znotraj razpoložljivega casa smiselno razvrstimo naloge glede na to, koliko casa želimo porabiti za doloceno nalogo. To je odvisno od tega, kako pomembna je in do kdaj moramo doloceno nalogo opraviti, kar je zopet odvisno od tega, kako nujna je. Kreativne naloge so skoraj vedno tudi pomembne, zato jim je potrebno odmeriti dovolj casa. Nujnost in pomembnost nista isto. Nujne naloge je treba opraviti takoj, da nam ostane dovolj casa za pomembne naloge. Rutinske naloge pogosto niso pomembne, lahko pa so nekatere izmed njih nujne. Pogosto zapravimo prevec casa za mnoge postranske probleme, vec življenjsko pomembnih nalog pa ostaja praviloma neizpolnjenih. Zato je treba naloge smotrno nacrtovati in jih razvrstiti po prednostih. Pri uspešni uporabi casa in delovnih metod lahko prihranimo med 10 do 20 % casa vsak dan (8 ur = 480 min, 10 % = 48 min, 20 % = 96 min = 1 ura in 36 minut)!«xii »Najdemo tudi nekaj dodatnih napotkov za postavljanje ciljev. Prvi takšen je, da mora biti vsak cilj zapisan! Kar ni zapisano z dolocenim datumskim rokom, ni cilj, ampak še vedno naša želja. Drugi napotek je, da naj bi bil vsak cilj postavljen v prvi osebi ednine, kot da je že dosežen (npr. Postal sem vodja oddelka.), stavek pa naj bi bil pozitivno formiran (npr. Želim napredovati.). Ozadje teh nasvetov izhaja predvsem iz tega, kako delujejo naši možgani in naša podzavest, ki ima izjemno moc. Naši možgani namrec naj ne bi locevali med realnostjo in tem, kar si zamišljamo. Postavljanje ciljev naj bi bilo toliko bolj ucinkovito, ce so postavljeni tako, kot da se v želenem stanju nahajamo že v danem trenutku. Tako naj bi bili veliko bolj motivirani za dosego teh ciljev, saj naj bi v tej smeri delovala tudi naša podzavest. Drugo pomembno izhodišce pa je, da naši možgani razmišljajo v slikah. Tako npr. vsakic, ko izrecemo »nisem vec administrator«, dobimo v možganih sliko sebe, kako administriramo delo. Naši možgani dejansko ta stavek razumejo kot »še vec administriram«. To prej prispeva k vecji frustraciji, kot pa motivaciji za delo. Ce je cilj formiran kot »jaz sem vodja oddelka«, dobimo v možganih sliko na primer sebe v fotelju na sestanku, ko vodimo oddelek. To pa verjetno prispeva veliko bolj pozitivno k realizaciji našega cilja.«xiii Stres »Najpomembnejša dejavnost, s katero se clovek najpogosteje sooca v sodobni globalni družbi, je delo, ni pa edina. Tudi življenje v domacem okolju pogosto povzroca stres. Stres dejansko ne preneha takoj po dogodku, ki ga pogojuje. Clovek ga prinaša s seboj na delovno mesto, kjer je zaposlen in obratno. Poznamo veliko dejavnikov zunaj delovnega okolja, ki povzrocajo stres pri cloveku. Uvrstimo jih v dve skupini: stresni življenjski dogodki in napori vsakdanjega življenja.«xiv Slika 8. Stres »Posameznik se premalo zaveda tega bolezenskega stanja, ga morda celo zanemarja, ceprav se pogosto sooca z njimi. Posledice stresa se kmalu pojavijo pri njegovi delovni storilnosti, odnosih v družni in doma in vplivajo na njegovo psihicno stanje. Dobro je, da se jih prepozna in skuša odpravljati preden eskalirajo do te mere, da postanejo škodljivi za njegovo zdravje.«xv Tabela 1 Simptomi stresaxvi FIZICNI ZNAKI PSIHOLOŠKI ZNAKI VEDENJSKI ZNAKI • glavoboli • potenje • hitrejše bitje srca • težave s prebavo (pogosto odhajanje na stranišce) • bolecine v želodcu, trebuhu • hitrejše in bolj plitko dihanje • tresenje rok • višji mišicni tonus – napete mišice • živcnost • depresivnost • nihanja v pocutju • izbruhi jeze • obcutki neuspešnosti, manjvrednosti • obcutje ujetosti, prizadetosti • prisotnost negativnih misli • strah • sumnicavost • brezup glede prihodnosti • težave s koncentracijo • kritiziranje drugih, nepotrpežljivost • zmanjšana spolna sla • težave z govorjenjem • pomanjkanje interesa • motnje spanja • povecan ali zmanjšan apetit • težave pri odlocanju • izogibanje družbi »Poznamo tudi pozitiven stres, torej dogodke, ki imajo na nas pozitiven vpliv, ceprav prav tako porabijo svoj delež mentalne energije – ta stres imenujemo eustres. Od distresa se eustres razlikuje v mentalnih znakih: v primeru eustresa se pojavljajo evforicnost, zanesenost, vznemirjenost in mocna motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskociti na pomoc, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, obcutek zadovoljstva in srece, umirjenost, uravnovešenost in samozavest, ustvarjalnost, ucinkovitost in uspešnost. Pojavi se tudi povišana sposobnost jasnega in racionalnega razmišljanja, modrost, marljivost, živahnost, tvornost, vedrina in nasmejanost.«xvii Zakljucek Delo in prosti cas. Koliko casa namenimo tema vrednotama? Zase lahko trdim, da bistveno premalo. S tem clankom zakljucujem dodiplomski študij in veseli me, da sem dobil priložnost raziskati omenjeno tematiko, istocasno pa žalosti, ker sem ugotovil, da bi te vsebine lahko spoznal že prej in bi mi bilo zagotovo lažje usklajevati študij, prosti cas in delo. Velikokrat sem se znašel v situaciji, ko nisem vedel, cemu bi posvetil moj cas, in sem posledicno sprejemal kompromise na vseh podrocjih in želel, da bi dan imel 26 ur. V uvodu sem si zastavil vprašanje, zakaj je prišlo do tega in kako uspešno lociti delo in prosti cas. Enostavno vprašanje, na katerega pa ni enostavnega odgovora. V pomoc nam je planiranje casa, pri katerem je bistvo dolocitev ciljev, do katerih želimo priti, in nacin, kako bomo te cilje dosegli. Tako bomo hitreje opravili naše delo in imeli vec prostega casa zase, svoje bližnje in za stvari, ki nam veliko pomenijo. Stres nas spremlja vse življenje in prav je, da ga znamo prepoznati in se nanj ustrezno odzvati. Vsak sam najbolje ve, kaj ga sprošca. Sam si najraje vzamem cas zase in se usedem na kolo ali pa se odpravim s prijatelji v hribe. Takrat pa skoraj vedno vkljucim na telefonu letalski nacin, da nepotrebne dražljaje odstranim, vsaj za tisti cas. Zakaj imamo takšne težave pri locevanju dela in prostega casa? Globalizacija, hiter tehnološki razvoj in še številni drugi faktorji – po mojem mnenju – pomembno vplivajo na to. V zadnjem letu pa je pomembno vplivala tudi pandemija, ki je pisarne preselila v naše dnevne sobe in ''službenih'' 8 ur razpotegnila cez cel dan. Krivicno bi bilo, da za to krivimo delodajalce, ker nosimo sami velik del odgovornosti, da je tako. Kaj smo sami naredili, da bi bilo drugace? Najvec lahko naredimo prav sami. Slika 5. Sreca Viri, literatura in opombe KATEREMU OD STARŠEV MLADOSTNIKI BOLJ ZAUPAJO? Uvod Vsak otrok, torej prav vsak izmed nas, se rodi v družino, ki je njegova primarna družbena skupina in nanj neizmerno vpliva skozi celotno obdobje odrašcanja. Družina ter vloga, ki jo ima vsak družinski clan, se skozi cas spreminja, a temelji ostanejo vedno enaki. Medsebojno spoštovanje, razumevanje in pa seveda zaupanje. V obdobju mladostništva ali adolescence mladostniki doživijo polno novih potreb, nenadnih silnih želja in veliko vznemirljivih izkušenj, ki jih seveda nujno spremljajo tudi dvomi, negotovosti in tveganja, ki so nelocljivo povezana z velikim številom novosti v tem obdobju. Cetudi je zaupanje temeljnega pomena za gradnjo medsebojnih odnosov v tem ranljivem obdobju, se mu posveca premalo pozornosti, še zlasti zaupanju znotraj družinskega kroga. Mati in oce sta nenadomestljiv in pomemben clen pri vzgoji otroka ter gradnji zaupanja, samozaupanja in pridobivanju novih izkušenj. Zanima me, ali mladostniki v tem obcutljivem in precej uporniškem obdobju sploh zaupajo svojim staršem? Kaj se skriva za razlogi zaupanja? Kateremu izmed staršev bolj zaupajo fantje in kateremu dekleta? Mladostništvo ali adolescenca Mladostništvo ali adolescenca je obdobje v življenju cloveka, ki se zacne z nastopom pubertete in konca z vstopom v odraslost, torej približno med 11 in 20 letom starosti. Beseda adolescenca izvira iz latinskega pridevnika »adolescens« - dorašcajoci. Razvojno obdobje se zacne s puberteto, ki pomeni proces pospešenega telesnega razvoja in spolnega dozorevanja. Pod vplivom nagonov in poželenj, ki vznikajo zaradi številnih telesnih in duševnih sprememb, se namrec razmeroma mirno obdobje otroštva koncuje, zamenjala ga bo vrsta sprememb in novih spoznanj, ki bodo mladostniku omogocila spoznavanje sebe in odnosov z drugimii. i Braconier, A. (2001). Kako razumeti mladostnika. Tržic: Ucila založba d. o. o. ii Meeker, M. (2009). Mocni ocetje, mocne hcere. Maribor: Slomškova založba. iii Aktivni Metropolitan. (28. 11. 2011). Pridobljeno s https://aktivni.metropolitan.si/psihologija/mladostniki/ iv Musek, J. in Pecjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy. v Bibaleze. (21. 6. 2021). Kako se vloga oceta razlikuje od materine? Pridobljeno s https://www.bibaleze.si/starsi/ockov-koticek/kako-se-vloga-oceta-razlikuje-od-materine.html vi Curk, J., Dogša, Vec, T., Kompare, A., Stražišar, M. (2006). Psihologija spoznanja in dileme. DZS. Pridobljeno s http://www.dlib.s vii Revija za ženske (22. 6. 2021) Vzpostavljanje zaupanja med starši in otroki. Pridobljeno s https://sl.obleceniobuv.cz/vzpostavljanje-zaupanja-med-starsi-in-otroki-359 viiiLowin, R. (4. 5. 2021). 60 Best Mother-Daughter Quotes That Celebrate Your Special Relationship. Pridobljeno s https://www.countryliving.com/life/entertainment/g19481827/mother-daughter-quotes/ ix SheKnows. (b. d.). Pinterest. Pridobljeno s https://www.pinterest.com/pin/434949276486437061/ Sledi mladostnikovo osamosvajanje, oblikovanje lastne identitete, razvoja odnosov z vrstniki ter preizkušanja vseh razlicnih vlog, tukaj starši postanejo vse manj strukturirani v primerjavi z vlogo staršev v otroštvui. Obdobje je povezano z »uporniškim » obnašanjem, zato mladostniki pogosto zavracajo vrednote staršev, medtem ko se poveca pomen in vloga vrstnikov in prijateljevii. Med drugim se spremeni tudi izražanje same avtoritete staršev, saj ta postaja vse bolj vezana le na specificna podrocja v mladostnikovem življenju. Mladostniki s starši delijo le še selektivno izbrane tematike in vse vec zahtevajo svoje zasebnosti, kar lahko okrni odnose v družinii. Znacilno je tudi tesno povezovanje z vrstniki, predvsem s tistimi, ki se srecujejo s podobnimi problemi, iskanje vzornikov. Hkrati se poveca tudi zanimanje za nasprotni spol. Z navezanostjo na vrstnike in z izkušnjami z nasprotnim spolom si mladostnik širi svoje socialne izkušnjeii. Res je, da s staranjem mladostnika vpliv staršev v družini pada vpliv vrstnikov pa narašca, a menim, da z zaupanjem ni tako. Morda je v obdobju mladostništva zaupanje do staršev malce okrnjeno, saj so mladostniki v teh uporniških letih velikokrat trmasti, a se kasneje izkaže, da tisti z dobro podlago iz zgodnjega otroštva kasneje v življenju zaupanje do svojih staršev le še okrepijoii. Slika 1. Mladostnikiiii Zaupanje Zaupanje je prepricanje, da je nekdo sposoben ali voljen narediti, kar se od njega pricakuje. Vendar je zaupanje popolnoma osebna zadeva in se od posameznika do posameznika razlikuje. Kdaj bomo komu zaupali se odloci vsak posameznik sam. V naših glavah so postavljene meje zaupanja. To so meje, ki jih morajo drugi ljudje doseci, da si pridobijo naše zaupanje. Ljudje ne zaupajo vsem zato, ker jih ne poznajo, ker se bojijo, da bojo izdali njihove skrivnosti … Ljudje ne bomo zaupali osebnih informacij ali osebnih stisk, mišljenj, doživljanj nekomu, ki ni dosegel meje zaupanja. Po navadi zaupamo ljudem, za katere mislimo oziroma vemo, da jih poznamo. Zaupanje nam daje varnost in svobodo, da lahko gradimo odnose in našo prihodnost. Zaupanje nam omogoca, da si upamo živeti in upamo tvegati osebno, v odnosu, v družini in poslovnoiv. Težko je pridobiti zaupanje mladostnika, še posebej, ce v primarni socializaciji ni bilo pogosto deliti svoje težave ali pa prositi za pomoc. Medtem pa je ta zaupni odnos med starši in njihovimi otroki temeljni dejavnik za dobro pocutje ter nekakšno zagotovilo, da bo mladostnik kasneje v življenju dobro deloval ter užival v socializaciji. Starši zelo poredko razmišljajo o tem, kako zelo pomembno je graditi zaupanje znotraj družne med starši in otroki in da je to v celoti odvisno od njih. Ce zaupanja ni se odnosi skozi cas skrhajo, še posebej, ko otrok stopi v leta mladostništva in s starši deli le še dolocene informacije, ki jih sam skrbno izbere. Ce zaupanja ne bo naucen, kasneje ne bo mogel vzpostaviti normalnih odnosov v socialnem življenju, saj bo vedno sumnicav in nezaupljivv. Meri se zaupanje mladostnika oz. mladostnice, da ga/jo starš razume in spoštuje njegove/njene potrebe ter želje, je torej obcutljiv za njena/njegova custvena stanja in je dostopen/-na v situacijah, ko jo/ga potrebujevi. Družina Družina je združevanje ljudi v skupino s temeljnimi znacilnostmi, kot so ljubezen, zaupanje in povezanost, ki združujejo njene clane. Ce ljubezni ni, družina razpada. Pravimo, da je družina primarna družbena skupina, ker so zanjo znacilni intimni in relativno dolgotrajni odnosi. Poleg tega ima lastnosti družbene institucije, ker znotraj nje potekata vzreja in vzgoja otrok. Obicajno družino sestavljata dva starša in eden ali vec otrok, torej prevladuje najožja sorodstvena vez. Družinski clani so med seboj povezani biološko in psihicno. Psihološka funkcija pa je tudi ena izmed najpomembnejših funkcij družine. Z njo zadovoljijo clani družine potrebo po ljubezni, varnosti, sprejetosti, razvoju in samostojnosti. Družina je tudi naša najpomembnejša skupina, saj nas tisto, kar se zgodi v družini trajno zaznamuje. Družina nam daje smernice glede tega, kako naj ravnamo, kako cutimo in na kakšne nacine naj razmišljamo, komuniciramo in celo, kako vidimo svet okoli nas in sebeiii. Vloga matere Navezanost na mater je prva vez otroka s svetom. Nekako bi lahko rekli, da ta vez doloca arhetip vseh psiholoških odnosov. Prav zaradi tega ima mater izrazito custveno vlogo. Glede na to, da se vez med materjo in otrokom splete že pred rojstvom, ko sta otrok in mater povezana samo telesno, je še posebej intenzivna. V trenutku ko je telesni stik vzpostavljen so postavljeni tudi temelji za materino custveno podporo. Oce v tem položaju mater le dopolnjuje. Pogoj za zadovoljitev vseh temeljnih potreb mladostnika pa je seveda solidaren medsebojni odnos obeh starševvi. Vloga oceta Kako se bo moški znašel v vlogi oceta je predvsem odvisno od družinskega okolja in kulturnega konteksta. Saj danes pravzaprav ni vec mogoce govoriti o enotnem vzgojnem modelu. Ceprav je ocetovska vloga vse manj definirana, pa ima oce v oceh mladostnika še vedno poseben in še kako kljucen pomen. Ocetovsko vlogo lahko opravlja biološki oce, ocim, materin partner ali pa kakšen drugi moški znotraj ali zunaj družine. Oce je še dandanes v družini steber avtoritete in zakona. Pravzaprav je nosilec formalne avtoritete, ko oce doloca mladostniku meje, da ga obvaruje, in moralne avtoritete, ki temelji na ljubezni, ki povezuje otroka in starše. Naloga oceta je, da mladostnika na poti k samostojnosti in neodvisnosti podpira. V obdobju mladostništva otroci obcutijo mocno potrebo po povezanosti z ocetomi. Oce lahko v družinskem svetu vzpostavi svojo integriteto tako, da dosledno poskuša izvajati to, kar pridiga. Oce mora v družinskem odnosu biti dober zgled in dosleden v svojem pristopu do mladostnikaiv. Odnos med materjo in sinom Fantje so na splošno manj zaupljivi kot dekleta. V otroštvu se pojavi nehoteno in nezavestno zapeljevanje drug drugega. To se zgodi »naravno«, saj sin svojo mater obcuduje že od otroštva - to je ena izmed Ojdipovskih stopenj. V mladostništvu pride do burnega custvenega dogajanja in prebujajoce se spolnosti, kar lahko povzroci težavo, saj se lahko ta sinova ocaranost z materjo iz otroštva ponovno pojavi. Sin lahko te vzbujajoce spolne obcutke usmeri na mater. Oba se seveda temu upirata, a se še vedno zavedata, da je prisotnoi. Odnos med materjo in hcerko Med obdobjem adolescence zaupanje med materjo in hcerjo ni vec tako preprosto, kot je bila prej, saj gre za proces oddaljevanja hcerke od njenega prvega vzora ženskosti. Dekle v tem obdobju postaja ženska in gradi svojo identiteto tudi na podlagi identifikacije z mamo in s prevzemanjem njenih znacilnosti in stališc, zavedno ali nezavednovii. Slika 2. Mati in hciviii Odnos med ocetom in sinom Sinu je oce prvi vzor moškosti in sin v ocetu lahko vidi ali nek ideal ali pa oceta zazna kot tekmeca. Merjenje moci mu omogoci, da se od oceta lahko oddalji in odraste v moškega. Oce ima v odnosu do sina dve razlicni funkciji. Sin se v njem prepoznava in se z njim identificira, hkrati pa mora oce sinu omogociti, da se od njega lahko razlikuje. Oce mora sina sprejemati, mu biti vzor in mu omogociti, da se od njega razlikuje, saj ce ne mladostništvo ne bo potekalo gladkoii. Slika 3. Oce in sinix Odnos med ocetom in hcerko Bolj kot dekle v mladostništvu odrašca in postaja ženska bolj se od oceta oddaljuje. To je za oceta lahko zelo obcutljivo obdobje, preplavijo ga lahko razlicni obcutki, kot so razocaranje, žalost, ljubosumje in celo jeza. Vsi tej obcutki so normalni, dokler hcerke ne ovirajo pri odrašcanjui. Ojdipov kompleks Ojdipov kompleks je pojav, ko rojen otrok moškega spola že v podzavesti usmerja svoja prva ljubezenska custva k materi in svoja prva custva sovraštva k ocetu, na katerega je pogosto ljubosumen. Otrok pogosto govori, da ne bo šel nikamor od doma in da se bo porocil z mamo, ko bo oce umrl ali celo, da bo oceta ubil. Potrdilo za to razlago je Freud našel tudi v Sofoklesovih verzih. Po Freudovi razvojni teoriji je otrok na zacetku tesno povezan z osebo, ki ga neguje, saj ta postane njegov objekt. Najpogosteje je to ženska, ki je otroka rodila in zanj skrbi. Otrokovo razmerje s prvim objektom obicajno prekine druga oseba in to je po navadi otrokov oce. Otrok oceta zazna kot oviro in kot nekoga, ki razdira njegovo intimnost z materjo. Na zadnji stopnji razvoja pa se otrok moškega spola poistoveti s ocetom. Pri otrocih moškega in ženskega spola kljucno vlogo prvega objekta odigra falicna mati. A deklice se od fantov locijo po tem, da spoznajo, da ženske nimajo penisa. Fantje pridobijo zanicljiv odnos do deklic, da jim nekaj manjka. Fantek zacuti strah ped izvršitvijo kastracije in se pocuti ogroženega z strani oceta, zato dobi odpor do matere. Deklice pa to, da ženske nimajo penisa, doživljajo kot posledico kastracije in po prepoznavanju tega, da njej nekaj manjka, seksualni objekt zamenjajo in sedaj postane to oce, ki ima penis. Medtem ko deklice zamenjajo seksualni objekt, pa fantje dokler kompleksa ne preidejo, objekta ne zamenjajoi. Opis vzorca raziskave Vzorec moje raziskave so bili študentje od 1. do 3. letnika na Fakulteti za komercialne in poslovne vede, med katere sem razdelila kratki vprašalnik. V anketi je sodelovalo 60 mladostnikov. Izbrala sem si dve ciljni skupini, in sicer fante in dekleta. Anketirala sem 30 fantov, kar predstavlja 50 % vzorca, in pa 30 deklet, kar predstavlja ostalih 50 % anketirancev. Vse potrebne podatke sem pridobila z vprašalnikom. Opis merskega instrumenta Vse potrebne podatke sem pridobila z vprašalnikom. Vprašanja sem zastavila v obliki ankete, ki je obsegala 4 vprašanja. 1 vprašanje je bilo v obliki ocenjevalne lestvice, 2 sta bili zaprtega tipa in 1 odprtega tipa. Vprašanja zaprtega tipa sem uporabila zaradi lažje obdelave, primerjave in analize podatkov in zato, ker je za odgovarjanje nanj potrebno manj casa ter je lažje. Vprašanje odprtega tipa pa sem uporabila zato, da so anketiranci lahko podali tudi popolnoma lastno mnenje/mišljenje. Opis postopka zbiranja podatkov Vprašalnik sem razdelila med sošolce iz vseh podružnic. Vprašalnik sem objavila v ponedeljek, 14. 6. 2021, in odgovore dobila v petek 18. 6. 2021. Povedala sem jim, da je vsak vprašalnik, ki ga rešijo, anonimen. Podatke sem statisticno prikazala s tabelami ter interpretacijo podatkov, ki sem jih podkrepila s svojim mnenjem. Mladostniki staršem popolnoma zaupajo Vprašanje 1: Obema staršema popolnoma zaupam. (Obkroži od 1 do 5; 1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam) Tabela 1 Prikaz števila odgovorov na vprašanje 1 1 (sploh se ne 2 (malo se strinjam) 3 (se strinjam) 4 (zelo se strinjam) 5 (popolnoma se Število izbranih odgovorov 2 4 9 9 36 Odgovori izraženi v procentih 3,3% 6,7% 15% 15% 60% Na prvo vprašanje je 36 anketirancev (60 %) obkrožilo 5, torej, da se popolnoma strinjajo s trditvijo. 9 anketirancev (15 %) je obkrožilo 4, torej, da se zelo strinjajo. 9 anketirancev (15 %) je obkrožilo 3, torej, da se malo strinjajo. 4 anketiranci (6,7 %) so obkrožili 2, torej, da se deloma strinjajo, in 2 anketiranca (3,3 %) sta obkrožila 1, to pa pomeni, da se sploh ne strinjata s trditvijo. 60 % mladostnikov je obkrožilo, da staršem popolnoma zaupajo. Takšni rezultati so bili po mojem mnenju pricakovani, saj mladostnik v tem obdobju pogosto odkriva svoje meje in svet okoli sebe, kar pomeni, da tudi doživlja nove izkušnje, ki jih pa morda starši ne bi odobravali, in jim jih zato tudi ne zaupa. To tudi obdobje uporniškega obnašanja, zato tudi pogosto zavraca vrednote staršev. Vendar pa je kljub težnji po neodvisnosti še vedno odvisen od svojih staršev saj mladostniku starši pomenijo custveno zatocišce in zato jim tudi mladostniki v veliko primerih zaupajoi. Na podlagi cesa temelji zaupanje? Vprašanje 2: Na podlagi cesa zaupaš osebi? Obkroži pravilen odgovor (možnih je vec odgovorov). Tabela 2 Prikaz števila odgovorov na vprašanje 2 Trditve Mati Oce Vem, da me ne bo izdala. 24 24 % Vem, da me ne bo obsojala. 21 21 % Vem, da mi bo znala svetovati v kakršni koli situaciji. 21 21 % Oseba je dokazala, da je vredna zaupanja. 22 22 % Drugo. 12 12 % Anketiranci so 24-krat (24 %) obkrožili, da osebi zaupajo zato, ker vedo, da jih ne bo izdala, 21-krat (21 %) zato, ker vedo, da jih oseba ne bo obsojala, 21-krat (21 %) zato, ker vedo, da jim bo oseba znala svetovati v kakršni koli situaciji, 21-krat (22 %) zato, ker je oseba že dokazala, da je vredna zaupanja, in 12-krat (12 %) drugo in navedli svoje razloge za zaupanje, ki so bili: oseba me ima rada, oseba ima takšno funkcijo, da me pod zakonom ne sme izdati . V tem medsebojnem zaupanju mladostniki vidijo kot da se lahko nekam »zatecejo« pred vsemi nezgodami in težavami, ki jih doživljajo oziroma prejemajo od zunanjega sveta. Ta custvena podpora, ki je zaupanje med družinskimi clani, ima tudi pomembno družbeno funkcijo, in sicer socializacije. S to podporo in varnostjo, ki jo cutijo otroci doma, se potem lahko vkljucujejo v širšo družbo in se razvijajo ter pridružujejo drugim družbenim skupinam, ki jim ustrezajo, in z njimi delijo svojo kulturo in obcutke. Mladostniki se smatrajo za zaupljive osebe Vprašanje 3: Ali ste po vašem mnenju zaupljiv clovek? Tabela 3 Prikaz števila odgovorov na vprašanje 3 Odgovor Skupaj Skupaj v % DA 39 65 % NE 21 35 % 39 (65 %) anketirancev je odgovorilo, da sebe smatrajo za zaupljivo osebo, in 21 (35 %), da sebe ne smatrajo za zaupljivo osebo, kar pomeni, da so bili vzgojeni v dobrih družinskih odnosih. Fantje bolj zaupajo ocetu Vprašanje 4: Komu bi se zaupali v navedeni situaciji? (z X oznacite le en odgovor). Predstavljeni so samo odgovori fantov. Tabela 4 Prikaz števila odgovorov na vprašanje 4 pri fantih Trditve Mati Oce V šoli te sovrstniki zbadajo in nadlegujejo. 12 18 Koncal/a si razmerje s partnerjem/ko. 24 6 V šoli si dobil/a negativno oceno. 17 13 Želiš narediti samomor. 18 12 Ukradel/a si denar. 13 17 Potrebuješ denar za zabavo. 11 19 Izgubil/a si nedolžnost. 9 21 Zaljubljen/a si v sošolca/ko. 18 12 Imel/a si prometno nesreco. 9 21 Skregal7a si se z najboljšim prijateljem/ico. 12 18 Depresiven/a si. 19 11 Skupen seštevek odgovorov 162 168 Za cetrto vprašanje so fantje, kar 168-krat (50,9 %) izbrali, da bi raje, kar se je zgodilo, zaupali ocetu kot materi, in 162-krat (49,1 %) izbrali, da bi raje zaupali materi. Rezultati so pojasnljivi z Ojdipovim kompleksom. V falicni fazi se fantkova ljubezen do matere poveca, saj je mati prvi objekt ljubezni in oceta doživlja kot tekmeca v boju za njeno ljubezen. Istocasno pa otrok spozna tudi razliko med ženskimi in moškimi spolnimi organi in žensko zaznava kot da ji nekaj manjka; kot da je kastrirana. Zato se pri fantku pojavi strah pred kastracijo, ki bi bila posledica ocetovega mašcevanja za ljubezen, ki jo fantek cuti do matere. Prav ta strah pa zatre Ojdipov kompleks, saj fantek opusti mater kot ljubezenski objekt in se zacne identificirati z ocetom. To pa posledicno tudi vpliva na to, komu bo mladostnik bolj zaupal svoje obcutke. Tako kot prikazujejo rezultati se fantje bolj identificirajo z ocetom in zato njemu bolj zaupajoii. Dekleta bolj zaupajo materi Vprašanje 5: Komu bi se zaupali v navedeni situaciji? (z X oznacite le en odgovor). Predstavljeni so samo odgovori deklet. Tabela 4 Prikaz števila odgovorov na vprašanje 4 pri dekletih Trditve Mati Oce V šoli te sovrstniki zbadajo in nadlegujejo. 19 11 Koncal/a si razmerje s partnerjem/ko. 24 6 V šoli si dobil/a negativno oceno. 18 12 Želiš narediti samomor. 22 8 Ukradel/a si denar. 10 20 Potrebuješ denar za zabavo. 21 9 Izgubil/a si nedolžnost. 22 8 Zaljubljen/a si v sošolca/ko. 23 7 Imel/a si prometno nesreco. 6 24 Skregal7a si se z najboljšim prijateljem/ico. 25 5 Depresiven/a si. 29 1 Skupen seštevek odgovorov 219 111 Na cetrto vprašanje so izmed enajstih situacij dekleta kar 219-krat (66,4 %) izbrala, da bi raje, kar se je zgodilo, zaupale materi kot ocetu, in 111-krat (33,6 %) izbrala, da bi raje zaupale ocetu. To, da dekleta vec kot ocitno bolj zaupajo materam, ni nobeno presenecenje. Dekleta v obdobju mladostništva gradijo svojo identiteto in osebnost na podlagi identifikacij, torej tako, da predvsem prevzamejo stališca in znacilnosti matere. Njim se tudi bolj zaupajo, saj verjamejo, da jih bodo matere bolj razumele in jim znale boljše svetovati, saj so to obdobje mladostništva kot dekleta že preživeleiii. Kako pridobiti zaupanje mladostnika in graditi to zaupanje? Ceprav naša raziskava kaže, da mladostniki v vecini le zaupajo svojim staršev, pa vidimo, da je ta odstotek 36 % kar nekako majhen. Iz lestvice vidimo, da jim zaupajo, a ne popolnoma. Za vzpostavitev zaupanja vrednega odnosa z mladostniki morajo starši biti zgled in v vsakodnevnih situacijah pokazati, kako se zaupanje zasluži. Za vzpostavitev tega odnosa se otrok in kasneje mladostnikov ne sme zavajati. Ob zavajanju in prisotnih belih lažeh, mladostniki razvijejo obcutek negotovosti, ki ima nehote velik vpliv na njihovo nadaljnje obnašanje. Kljucnega pomena pa je seveda tudi prava komunikacija. Mladostniki morajo cutiti, da jih je starš pripravljen sprejeti in poslušati ter se pravilno odzvati, ne glede na kakšno informacijo bo naletel. V primeru izgube mladostnikovega zaupanja so posledice lahko, da se mladostnik umakne vase in preneha komunicirati s svojimi starši, kar odnose skrha. Izgubljeno zaupanje je precej težko obnoviti, veliko težje kot z zelo majhnim otrokom. Za poskus ponovne vzpostavitve zdravega zaupljivega odnosa bodite strpni in odzivni na mladostnikove besede ter dejanjavii. Zakljucek Prisotnost zaupanja v mater in oceta v primarni socializaciji in pa obdobju mladostništva veliko vpliva na otrokovo rast in razvoj. Ugotovila sem, da velika vecina mladostnikov popolnoma zaupa svojim staršem. Fantje v obdobju mladostništva bolj zaupajo ocetu, saj se z njim identificirajo in v njem vidijo nekakšen vzor moškosti ter ideal. Medtem ko dekleta v obdobju mladostništva bolj zaupajo materi, saj dekleta v tem obdobju prevzemajo nekatere znacilnosti in lastnosti matere ter se z njo lažje poistovetijo, zato se ji tudi lažje zaupajo. Anketirani predstavljajo le majhen delež celotne populacije, zaradi tega vzorec ni reprezentativen, kar zmanjša vrednost in veljavnost raziskave. Ob pridobljenih rezultatih pa bi lahko nadaljevali z raziskovanjem in prišli še do mnogih spoznanj, kot na primer: zakaj so se pri doloceni situaciji odlocili zaupati materi oz. ocetu. Mogoce so anketiranci pri vprašanju, kjer so morali oznaciti, komu od staršev bi se zaupali v doloceni situaciji, rezultati nenatancni, saj so se anketiranci lahko odlocili samo za eno opcijo, cetudi so velikokrat želeli oznaciti oba starša. Vprašalnik tudi ni upošteval, v kakšnih vrstah družine živijo anketiranci, kar je, predvidevam, tudi pogojevalo izbiro odgovorov. Viri, literatura in opombe MOBING NA DELOVNEM MESTU Uvod Nespoštljiv odnos, kricanje, žaljenje in ustrahovanje na delovnem mestu niso redek pojav. Ko se takšna ravnanja ponavljajo ali so celo sistematicna, lahko govorimo o mobingu oz. trpincenju. Ceprav smo ljudje razlicno obcutljivi in je dojemanje nadlegovanja ali trpincenja subjektivno, moramo morebitnim žrtvam prisluhniti. Žrtve mobinga lahko utrpijo hude socialne (izolacija in samoizolacija), psihicne (anksiozne motnje in depresija) in psihosomatske posledice (razne bolezni), kar negativno vpliva tudi na delovne kolektive in družbo v širšem smislu. Poleg poslabšanja delovne klime in izgube ugleda, so posledice za podjetja in organizacije, zaradi odsotnosti z delovnega mesta, odpravnin, pravnih stroškov ipd., tudi financne narave. O dejanskem stanju razširjenosti mobinga nimamo natancnih podatkov, medijsko odmevni primeri pa so tisti, ki se zgodijo na najvišjih položajih, npr. na enem izmed ministrstev pred nekaj leti. Mobing beležimo na podlagi raziskav (najbolj obsežno v Sloveniji je izvedel Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa), pa tudi na podlagi prijav na Inšpektoratu RS za delo. Pri tem je potrebno poudariti, da je pojav mobinga na delovnem mestu bolj razširjen, kot ga odkrijejo inšpektorji, saj vsi primeri ne vodijo do prijave, brez te pa je trpincenje delavcev na delovnem mestu težko dokazljivo. Zakonodaja narekuje, da mora delodajalec zašcititi delavce pred trpincenjem, poleg tega pa je šikaniranje tudi kaznivo dejanje in je lahko predmet kazenskega pregona. Pri tem je potrebno omeniti, da ni vsako sporno ali neeticno ravnanje v zvezi z delom ali delovnim okoljem tudi nezakonito, vsa nezakonita dejanja s tega podrocja pa tudi ne sovpadajo z mobingom. V prispevku bodo obravnavani vsi omenjeni problemi s poudarkom na pravnem okvirju in sodni praksi. Opredelitev pojma mobing Mobing na delovnem mestu (iz ang. mobbing) je relativno nov koncept. Ceprav nasilje v delovnih okoljih ni nekaj novega, pa se je ta pojav zacelo preucevati in raziskovati od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Definicijo mobinga je prvi podal švedski psiholog Heinz Leymann, ki ga opredeljuje kot psihicno nasilje, kar pomeni sovražno in neeticno komunikacijo s strani enega ali vec ljudi in je vecinoma uperjena proti posamezniku. Takšno ravnanje je pogosto (skoraj vsakodnevno) in se dlje casa ponavlja (vsaj šest mesecev), prav zaradi pogostosti in trajanja pa ima resne psihološke, psihosomatske in socialne posledice. Ta definicija izkljucuje prehodne konflikte in se osredotoca na obdobje, ko zacne psihosocialna situacija povzrocati psihicna in/ali psihosomatska patološka stanja. Ceprav je mobing v splošnem smislu verjetno rezultat ignorance, pa lahko ima usodne posledice. Natancnih vzrokov, zakaj v delovnih okoljih prihaja do mobinga, ne poznamo, ceprav obstaja vec hipotez. Ko je mobing nekje prepoznan, naj bi pri njegovem reševanju tesno sodelovali predstavniki razlicnih strok, v prvi vrsti so to psihologi in pravniki. Poleg njih naj bi aktivno vlogo odigrali tudi sindikati. V slovenšcini pogosto naletimo tudi na izraza trpincenje in šikaniranje, vedno pa gre za skupek dejanj, ki imajo lahko zelo razlicne pojavne oblike. Leymann deli ta dejanja v pet kategorij: • ravnanja, ki vplivajo na samoizražanje in na nacin komunikacije (nadrejena oseba žrtvi omejuje možnost, da bi se izražala, nenehno prekinja govor žrtve, kricanje na žrtev in zmerjanje), • omejevanje in preprecevanje žrtvinih družabnih stikov (z žrtvijo nihce vec ne govori, premestitev na drugo delovno mesto, ki je loceno od ostalih), • krnitev žrtvinega ugleda (blatenje žrtve za njenim hrbtom, kroženje neutemeljenih govoric, posmehovanje), • napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja (za žrtev ni posebnih nalog, odvzamejo ji zadolžitve, žrtev dobiva nepomembne naloge ali naloge, ki vplivajo na njeno samozavest in neposredni napadi na zdravje osebe (žrtev je prisiljena opravljati fizicno naporno delo, grožnje s fizicnim nasiljem, odkrito spolno nadlegovanje).i i.Robnik, S. in Milanovic, I. (2008). Trpincenje na delovnem mestu: rezultati raziskave Sindikata bancništva Slovenije in priporocila za delodajalce. Ljubljana: Sindikat bancništva Slovenije. ii.Sindikat obcin Slovenije (b. d.). Mobbing v slovenskih obcinah in podjetjih v obcinski lasti – SKRITI UNICEVALEC MEDOSEBNIH ODNOSOV. Pridoblljeno s https://www.sios.si/mobbing-v-slovenskih-obcinah-in-podjetjih-v-obcinski-lasti-skriti-unicevalec-medosebnih-odnosov/?lang=it iii.Tkalec, L. (2001). Šikaniranje. Teorija in praksa, letnik 38(5), 908–926. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20015Tkalec.PDF iv.Pešl Tacol, K. (2014). Trpincenje, mobing, nadlegovanje na delovnem mestu – nasilje, ki presega delovno okolje. Ljubljana: Delavska enotnost v.Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (13. 3. 2013). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 vi.Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (13. 3. 2013). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 vii.Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (13. 3. 2013). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 viii.Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). (3. 6. 2011). Uradni list RS, št. 43/11. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5537 ix.Kazenski zakonik (KZ-1). (4. 6. 2008). Uradni list RS, št. 50/12. Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 x.Tkalec, L. (2001). Šikaniranje. Teorija in praksa, letnik 38(5), 912. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20015Tkalec.PDF xi.Verbajs, G. (b. d.). Kaj je sodna praksa? Pridobljeno s http://gregorverbajs.si/kaj-je-sodna-praksa/ xii.Pešl Tacol, K. (2014). Trpincenje, mobing, nadlegovanje na delovnem mestu – nasilje, ki presega delovno okolje. Ljubljana: Delavska enotnost. xiii.Pešl Tacol, K. (2014). Trpincenje, mobing, nadlegovanje na delovnem mestu – nasilje, ki presega delovno okolje. Ljubljana: Delavska enotnost. xiv.Višje delovno in socialno sodišce. (22. 10. 2020). VDSS Sodba Pdp 520/2020. Pridobljeno s https://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111444154/ xv.Višje delovno in socialno sodišce. (5. 2. 2021). VDSS Sodba Pdp 436/2020. Pridobljeno s https://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111446945/ xvi.Višje delovno in socialno sodišce. (8. 1. 2020). VDSS Sodba in sklep Pdp 732/2019. Pridobljeno s https://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111436558/ xvii.Višje delovno in socialno sodišce. (24. 10. 2018). VDSS Sodba in sklep Pdp 85/2018. Pridobljeno s https://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111424771/ xviii.Pešl Tacol, K. (2014). Trpincenje, mobing, nadlegovanje na delovnem mestu – nasilje, ki presega delovno okolje. Ljubljana: Delavska enotnost. xix.Il Quotidiano giuridico (7. 7. 2020). Non c’č mobbing se le contestazioni al dipendente non sono pretestuose. Pridobljeno s https://www.quotidianogiuridico.it/documents/2020/07/07/non-c-e-mobbing-se-le-contestazioni-al-dipendente-non-sono-pretestuose xx.Klinicni inštitut za medicino dela prometa in športa (b. d.). Razširjenost trpincenja na delovnem mestu v Sloveniji 2008. Pridobljeno s http://www.cilizadelo.si/razsirjenost-trpincenja-na-delovnem-mestu-v-sloveniji-2008.html xxi.Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (b. d.). Vzorci s podrocja psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Pridobljeno s https://zssszaupnikvzd.si/zakonodaja/vzorci-aktov-delodajalca/vzorci-aktov-delodajalca/ xxii.Tkalec, L. (2001). Šikaniranje. Teorija in praksa, letnik 38(5). Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20015Tkalec.PDF xxiii.Inšpektorat RS za delo (b. d.). Porocilo o delu inšpektorata RS za delo za leto 2019. Pridobljeno s http://84.39.218.201/MANDAT20/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/4e160c03714c70fac12585840027ea81/$FILE/LP_IRSD_2019.pdf xxiv.Inšpektorat RS za delo (b. d.). Porocilo o delu inšpektorata RS za delo za leto 2019. Pridobljeno s http://84.39.218.201/MANDAT20/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/4e160c03714c70fac12585840027ea81/$FILE/LP_IRSD_2019.pdf xxv.Vantage Circle (b. d.). The Guide To Conflict Resolution In The Workplace. Pridobljeno s https://blog.vantagecircle.com/conflict-resolution-in-the-workplace/ Slika 1. Mobing – skriti unicevalec medosebnih odnosovii Mobing poteka praviloma v vec fazah: • vedno se pricne z izvornim incidentom, ki je navadno konflikt v zvezi z delom. Enkratni konflikt še ne pomeni mobinga, lahko pa vanj preraste, ce ni primerno naslovljen. • V drugi fazi konflikt preraste v osebni napad, kjer se lahko pridruži vec udeležencev, problem pa naj bi bile posameznikove osebnostne lastnosti. Posameznik je tako stigmatiziran, kar ima lahko že resne psihicne in psihosocialne posledice. • Sledijo disciplinski postopki delodajalca oziroma vodstva, saj je posameznik viden kot problematicen. Lahko ni skoncentriran in zato dela napake ali je pogosto odsoten z dela. Ukrepi lahko predstavljajo opomin ali premestitev na drugo delovno mesto, žrtev mobinga pa to doživlja kot novo krivico. • Primeri mobinga, ki preidejo v cetrto fazo, se navadno koncajo s prekinitvijo delovnega razmerja, bodisi s strani žrtve bodisi delodajalca.iii Pravni okvir »Kot zatrjuje ustavno sodišce, je clovekovo dostojanstvo v središcu ustavnega reda Republike Slovenije. Pravico do osebnega dostojanstva najbolj izrecno doloca 34. clen ustave, ki vsakomur daje pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ta clen ustave bi utegnil biti tudi glavna neposredna ustavnopravna podlaga proti trpincenju na delovnem mestu oziroma mobingu, verjetno pa tudi proti marsicemu spornemu, cemur so izpostavljeni delavci.«iv Pravno podlago za varstvo pred mobingom v Sloveniji poleg omenjenega clena ustave predstavlja vec dolocb razlicnih zakonov. Predvsem je to Zakon o delovnih razmerjih, ki v svojem 7. clenu izrecno prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpincenje na delovnem mestu. Samo trpincenje je opredeljeno kot vsako ponavljajoce se ali sistematicno, graje vredno ali ocitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delomv. 8. clen zakona opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava, pri cemer se kot nepremoženjska škoda štejejo tudi pretrpljene duševne bolecine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalcavi. 47. clen delodajalcu nalaga, da je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpincenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zašcito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpincenjem na delovnem mestuvii. Na mobing se prav tako nanaša 24. clen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki se nanaša na nasilje, trpincenje, nadlegovanje in psihosocialno tveganje. Ta doloca, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprecevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpincenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcevviii. Opazimo lahko, da je v civilnem in natancneje delovnem pravu odškodninska odgovornost na strani delodajalca. Drugace je v kazenskem pravu. Kazenski zakonik v 17. clenu doloca, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihicnim nasiljem, trpincenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroci drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Ce ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihicno, psihosomatsko ali fizicno obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh letix. V kazenskem pravu tako za mobing ne odgovarja delodajalec, temvec izvajalec ali izvajalci mobinga. Iz pregleda zakonov sledi, da je mobing na formalni ravni prepoznan, vendar tu ne gre iskati rešitve problema. »Pravni sistem je namrec tog, na normah slonec sistem, ki nima posluha za tako težke in raznolike probleme, kot je šikaniranje. V eventualnem postopku pred delovnim in socialnim sodišcem je vecino dejanj šikaniranja težko dokazati, še težje pa je dokazovati njihovo pravno škodnost znotraj pravnih norm«.x Poleg tega se mora žrtev mobinga, ce se odloci za uveljavljanje pravice do odškodnine, obrniti na pravnika oziroma odvetnika, ki ima ustrezno strokovno znanje, da lahko sproži postopek pred sodišcem. court1-960x540 Slika 2. Sodna praksaxi Sodna praksa »Slovenska sodna praksa glede trpincenja na delovnem mestu oziroma mobinga doloca, da gre za specificno obliko obnašanja, ko posameznik ali skupina sistematicno grdo ali ponižujoce ravna z namenom, da škodi ugledu, casti, cloveškemu dostojanstvu in osebni integriteti nekoga tretjega. Pomembna elementa pri presoji sta tudi namen in povzrocitev škode prizadetemu.«xii Sodna praksa je najbogatejša pri primerih, ki se nanašajo na definicije nadlegovanja in trpincenja iz 7. clena ZDR-1, pri cemer gre najveckrat za odškodninske tožbe. Pri tem je treba dokazati protipravno ravnanje in odgovornost. Pri dokazovanju mobinga velja znižan dokazni standard, saj delavec navaja dejstva, ki opravicujejo domnevo; velja pa tudi obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora ob delavcevem zatrjevanju o trpincenju delodajalec pred sodišcem dokazati, da tega ni bilo oziroma, da je storil vse, da do tega ni prišlo. Poleg tega velja tudi solidarna odgovornost delodajalca za škodo, ki jo je povzrocil njegov delavec.xiii Primer takšne obsodilne sodbe je: • VDSS Sodba in sklep Pdp 1/2020 /... tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožnica s svojim nestrpnim obnašanjem sama prispevala k slabim odnosom s sodelavci, kar je ugotovilo tudi sodišce prve stopnje. Vendar pa to ne izkljucuje odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je bila tožnici povzrocena z ravnanji trpincenja na delovnem mestu oziroma z opustitvijo dolžnosti zagotavljanja delovnega okolja, v katerem ne bo izpostavljena trpincenju s strani predpostavljenih ali sodelavcev. Iz ugotovitev sodišca prve stopnje izhaja, da je tožena stranka zaznala slab odnos med tožnico in sodelavkami, pa v zvezi s tem ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov, da bi ta odnos izboljšala, to pa utemeljuje ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke za škodo …/xiv Kljub pravilu o obrnjenem dokaznem bremenu, pa je dejansko dokazovanje, da je do trpincenja zares prišlo, na strani domnevne žrtve oziroma tožnika: • VDSS Sodba Pdp 436/2020 /... Ce delavec v sporu navaja dejstva, ki opravicujejo domnevo, da delodajalec ni zagotavljal varstva pred trpincenjem, je dokazno breme (da je zagotovil tako delovno okolje, v katerem delavec ni izpostavljen trpincenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev) na strani delodajalca (tretji odstavek 47. clena ZDR-1). Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu velja šele, ko so dokazana zatrjevana sporna ravnanja (dokazati jih mora delavec) in na njihovi podlagi navedena dejstva, ki opravicujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s svojo dolžnostjo zagotavljanja takega delovnega okolja, v katerem delavec ni izpostavljen trpincenju na delovnem mestu, ali da ni sprejel ustreznih ukrepov za zašcito delavcev .../xv Razlog za sprožitev postopka pred sodišcem je velikokrat odpoved delovnega razmerja: • VDSS Sodba in sklep Pdp 732/2019 /... Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca … Ker v delovnem pravu velja nacelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za najhujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v casu odpovednega roka. … Ravnanja direktorja tožene stranke (poskus poslabšanja pogojev dela brez utemeljenega poslovnega razloga, izjava, da bo pozoren na tožnicine napake in da bo morala upraviciti svojo placo, nalaganje prezahtevnih, ponižujocih nalog in nalog pod ravnijo kvalifikacije ter odvzemanje funkcij, odreditev mesta dela z manjšo mizo) kot celota ustrezajo definiciji trpincenja na delovnem mestu .../xvi Dokazati je potrebno tudi, da je trpincenje sistematicno ali se ponavlja. Enkraten dogodek, ceprav nezakonit, v delovnem pravu sam po sebi še ne predstavlja mobinga: • VDSS Sodba in sklep Pdp 85/2018 /... Pri trpincenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoce se ali sistematicno negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpincenja na delovnem mestu. V drugih ocitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpincenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišce zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpincenje na delovnem mestu .../xvii Mobing je težko dokazljiv. Domnevnim žrtvam se priporoca natancno evidentiranje spornih ravnanj. Pri vsakem posameznem primeru morajo sodišca presoditi, ali sploh gre za trpincenje, ter ali je problematizirano ravnanje protipravno. Na sodišcih se kot sporna ravnanja najpogosteje navaja nalaganje ali nezagotavljanje dela, odpoved pogodbe o zaposlitvi, grožnje s sankcijami, onemogocanje napredovanja in zatrjevanje neuspešnosti, neupoštevanje predlogov, izolacija in druge oblike psihicnega nasilja.xviii mobbing jpg Slika 3. Ustavimo mobingxix Zakljucek Mobing na delovnem mestu je vsekakor zahteven problem, ki ima negativne posledice tako za posameznika kot tudi za delovno okolje in družbo. Kot vzroke bi lahko navedli slabo delovno klimo, neustrezno komunikacijo med zaposlenimi, pomanjkljivo komunikacijo med vodstvom in delavci, nesposobnost preprecevanja, zaznavanja in reševanja konfliktov, ignoriranje konfliktov in dopušcanje nasilne komunikacije. Najobsežnejšo raziskavo o razširjenosti mobinga v Sloveniji je izvedel Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa spomladi 2008. Ta je pokazala, da je bilo v zadnjih šestih mesecih pred raziskavo trpincenju na delovnem mestu izpostavljenih 10,4 odstotka vprašanih, 1,5 odstotka vprašanih pa je trpincenje doživljalo pogosto – dnevno ali veckrat tedensko. Skoraj dvakrat vecji delež je bil zabeležen pri pricah, to je 18,8 odstotka vprašanih, od tega je bilo 3 odstotke vprašanih prica trpincenju zelo pogosto. Ta podatek daje slutiti, da je trpincenje v Sloveniji še bolj razširjeno, kot bi lahko sklepali iz deleža tistih, ki so se opredelili kot žrtve. V zadnjih petih letih pa je trpincenje doživljajo kar 19,4 odstotka vprašanih. Kot najpogostejša dejanja so navedeni: pretirana delovna obremenitev, širjenje govoric, opravljanje nalog pod ravnijo zmožnosti, zadrževanje informacij v zvezi z delom, odvzem odgovornosti na kljucnih podrocjih, žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti, poniževanje ali posmehovanje v zvezi z delom ter ignoriranje posameznikovih mnenj in pogledovxx. Reševanje problema mobinga je prav tako kompleksno kot njegovo zaznavanje. Ce posameznik meni, da je žrtev mobinga, mu je na voljo kar nekaj možnosti. Najprej se priporoca, naj se obrne na nekoga v svojem delovnem okolju, bodisi je to zaupnik ali pravna služba sindikata, vsekakor nekdo znotraj podjetja ali institucije. Sindikati prav tako pozivajo k sprejetju internih aktov, vzorec dogovora o preprecevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu in pravilnika o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu najdemo na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov.xxi Mnoge organizacije že imajo sprejete takšne akte, vendar nad tem ni pravega pregleda. V pravnem okviru je mobing prepovedan, vendar ostaja vprašanje, ali je tolikšno število zakonov in pristojnih organov res koristno za dejanske žrtve mobinga. Še ena neprijetna posledica tega, da žrtev sproži uradni postopek (disciplinski – znotraj podjetja ali pravni – na sodišcu) je, da primer postane javen.xxiiTo lahko namrec pomeni dodatno stigmatizacijo žrtve. Ni presenetljivo, da je vecina prijav mobinga anonimna, saj se žrtve, pa tudi price bojijo povracilnih ukrepov s strani delodajalca, v najhujšem primeru prekinitve delovnega razmerja. Domnevne žrtve mobinga lahko podajo prijavo na Inšpektorat RS za delo, ki pa opozarja, da so omenjene prijave še vedno zelo pogosto anonimne in pomanjkljive, prav tako praviloma ni materialnih dokazov, zato je kršitve prepovedi trpincenja na delovnem mestu na podlagi takšnih prijav izredno težko dokazati. Poleg tega opozarjajo, da domnevne žrtve mobing veckrat zamenjujejo s stresom na delovnem mestu, izgorelostjo, neprimerno komunikacijo med delavci in nadrejenimi in podobno. Na podlagi 47. clena Zakona o delovnih razmerjih inšpektorat letno ugotovi v povprecju 300 kršitev, vendar pa ocenjujejo da je pojav mobinga v praksi bolj razširjen. Žrtvam svetujejo, naj se obrnejo na organe pregona, saj imajo ti vec možnosti ukrepanja, šikaniranje na delovnem mestu pa je v kazenskem pravu lahko tudi enkraten dogodek, medtem ko je na podlagi zakona o delovnih razmerjih potrebno dokazati sistematicnost in ponavljanje spornega ravnanja. Zakonodaja prav tako omogoca rešitev sporov z mediacijo ali arbitražo. Razlog, da žrtve v vecji meri ne uveljavljajo pravice do sodnega varstva, je ponovno strah pred izpostavljanjem zaradi morebitnih posledic – povracilnih ukrepov - pri dolocenem delodajalcu ali v lokalnem okolju.xxiii Tako kompleksni problemi, katerih posledice presegajo zgolj delovno okolje, zahtevajo vecplastne rešitve. Zakonodaja na nacionalni ravni je že urejena, rešitve gre tako iskati v ozavešcanju delavcev in delodajalcev, kampanjah proti mobingu ter v raznih preventivnih dejavnostih. Kljucno je ukrepanje še pred pojavom mobinga, torej ko pride do konflikta v delovnem okolju, kar je nujno zaznati in ustrezno nasloviti, preden se ta stopnjuje. Primer dobre prakse na tem podrocju je projekt »Odpravimo konflikte na delovnem mestu« – Ozavešcanje o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanje delodajalcem, ki trenutno poteka pod okriljem Inšpektorata RS za delo in vkljucuje promocijo mirnega reševanja sporov, izvajanje mediacij med delavci in delodajalci ter delavnice in predavanja na to temo.xxiv conflict-resolution--1- Slika 4. Mirno reševanje konfliktovxxv Viri, literatura in opombe GLOBALIZACIJA IN MIGRACIJE Uvod Proces globalizacije je v zadnjih desetletjih brez dvoma popolnoma spremenil svet. Sodobna tehnologija je zmanjšala casovno in prostorsko razdaljo med kraji. Povecanje konkurence letalskih prevoznikov in pocenitev letalskih kart omogoca ljudem poceni in hitre povezave med kraji. To omogoca tudi globalne selitve in pogosto obiskovanje svoje družine, tudi ce so prostorsko zelo oddaljeni. S pomocjo elektronskih medijev lahko ljudje v vsakem trenutku komunicirajo z ljudmi iz drugih delov sveta ter spremljajo aktualne dogodke iz vseh delov sveta. Z odprtjem meja se je olajšal pretok dobrin, storitev, kapitala, idej in ljudi. Vse to pa vpliva na vse vecjo soodvisnost državi. i Radoved. (b. d.). Globalizacija. Pridobljeno s http://radoved.si/predogled/15301 iiNovice Evropski parlament. (21. 8. 2019). Globalizacija: Vpliv na zaposlovanje in EU. Pridobljeno s https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/economy/20190712STO56968/globalizacija-vpliv-na-zaposlovanje-in-eu iii Loncarevic Štuhec, S. in Zaletel, M. (3. 12. 2020). Kazalniki globalizacije, Slovenija, 2018, 2019. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8546 iv Migracije. (b. d.). Wikipedija. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Migracije#Definicija_(mednarodnih)_migracij_in_migranta v EU. (b. d.). Pregled podatkov o priseljencih v evropski družbi. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/promoting-our-european-way-life/statistics-migration-europe_sl vi Kaj je globalizacija? Osnove globalizacije. Pridobljeno s https://sl.bizzportal.ru/kaj-je-globalizacija-osnove-globalizacije/ vii M. Svetlicic (2004). Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu. Pridobljeno s https://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/140.pdf viii M. Kobal (2005). Ali ekonomska globalizacija vpliva na politicno in kulturno globalizacijo (Diplomsko delo). Ljubljana: FDV. Pridobljeno s http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Kobal-Matej.PDF ix Mesojednik P. (2012). Globalizacija in globalna neenakost (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno s https://core.ac.uk/download/pdf/67566316.pdf Definicija globalizacije in migracij Z besedo globalizacija oznacujemo kompleksen proces povezovanja sveta na vseh podrocjih življenja, na podlagi cesar postajajo države sveta vse bolj soodvisne. Globalizacijo bi lahko definirali kot splet sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specificno ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine. Slika 1. Globalizacijai Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srecujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkratii. Globalizacija v Sloveniji Visoka stopnja vkljucenosti Slovenije v mednarodno menjavo tudi v letu 2019, saj sta bila izvoz in uvoz blaga ter storitev za nekaj vec kot 4 % višja kot v 2018. Stanje tujih neposrednih naložb se je povecalo za 4,9 %, stanje slovenskih naložb v tujini pa za 8,7 %. Pomen podjetij, ki so del vecnacionalnih skupin, se je znova povecal. Vrednost izvoza blaga in storitev je v Sloveniji v letu 2019 predstavljala 83,7 %, vrednost uvoza blaga in storitev pa 75,3 % vrednosti bruto domacega proizvoda (BDP). Po relativni velikosti vrednosti izvoza blaga in storitev v vrednosti BDP se je Slovenija v letu 2019 med drugimi državami clanicami EU uvrstila kar na 5. mesto, po relativni vrednosti velikosti uvoza pa na 7. mesto. Stopnja vkljucenosti Slovenije v mednarodno menjavo blaga, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu (povprecje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP), je bila med clanicami EU-28 ena višjih. Višjo je izkazovala zgolj Slovaška, približno enako kot Slovenija pa Madžarskaii. Slika 2. Prikaz izvoza in uvoza v Slovenijiiii Globalizacija v EU Evropska unija je ob Kitajski in ZDA ena izmed najvecjih igralk na svetovnem trgovinskem trgu. Izvoz iz EU predstavlja kar 15 % celotnega izvoza na svetovni ravni. Vec kot 36 milijonov evropskih služb je odvisnih od izvoza izven meja EU. V povprecju vsaka milijarda evrov izvoza v tretje države ustvari vec kot 13.000 zaposlitev v Evropi. Mednarodna trgovina pomeni vec konkurence, kar sicer zaradi nižjih cen in vecje izbire koristi potrošnikom. Po ocenah na letni ravni je mednarodna trgovina evropskim potrošnikom na letni ravni prihranila približno 600 evrov na osebo. Skupna trgovinska politika državam EU omogoca vec vpliva v bilateralnih pogajanjih in v mednarodnih telesih, kot na primer v Svetovni trgovinski organizaciji. Evropsko trgovinsko politiko pa sestavljajo trije glavni elementi: • trgovinski sporazumi s tretjimi državami, s katerimi odpiramo nove trge in ustvarjamo priložnosti za evropska podjetja, • trgovinska pravila, s katerimi evropske proizvajalce šcitimo pred nepošteno konkurenco, • clanstvo EU v Svetovni trgovinski organizaciji, ki predpisuje mednarodna trgovinska pravila. Posamicne države so prav tako clanice organizacije, vendar pa se Evropska komisija v njej pogaja v skupnem imenu. Evropsko zakonodajo na podrocju trgovine in investicij oblikujeta Evropski parlament, ta zastopa interese ljudi in Evropski svet, slednji pa zastopa interese držav clanic. Mednarodni trgovinski sporazumi lahko stopijo v veljavo šele takrat, ko jih z glasovanjem potrdi Evropski parlamentii. Migracije v Sloveniji Pojem migracija se deli na izseljevanje (emigracijo) in priseljevanje (imigracijo). Gibanja kot taka so lahko notranja ali mednarodna. V primeru Slovenije oziroma v obdobju nekdanje Jugoslavije, je šlo v vecji meri za notranje migracije, saj so migranti prihajali vecinoma iz držav nekdanje Jugoslavije. Slovenija je svojo migracijsko politiko oblikovala od leta 1991 naprej, ko je postala neodvisna in mednarodno priznana država. Vojna na podrocju nekdanje Jugoslavije je povzrocila prve vecje migracije prebivalstva, ki so prihajali pretežno iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Migracijski tokovi iz nekdanjih jugoslovanskih republik (najvec iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Kosova) in seveda tudi danes ti predstavljajo najvecje število tujih priseljencev v Sloveniji. Pred vstopom Slovenije v EU, so tuji priseljenci na grobo sestavljali dve skupini z razlicnim statusom. Prvo skupino so predstavljali tisti, ki so imeli slovensko državljanstvo in so ga prejeli na podlagi takrat veljavnega Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, v drugo skupino so se uvršcali tisti priseljenci, ki so imeli v RS priznano stalno ali zacasno prebivališce. Ko pa je Slovenija vstopila v clanstvo EU je njena politika priseljevanja vecinoma usklajena z EU politiko migracij in azila ter evropskim pravnim redom, predvsem preko prenosa EU zakonodaje kot so direktive s podrocja migracij in azila ter vzpostavljanje skupnega evropskega azilnega sistema. Skozi stoletja se je kljub raznovrstnim oviram na milijone ljudi (pre)selilo v druge kraje, saj clovek pozitivno vrednoti gibanje, spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter tako poskuša najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenjeiv. Migracije v Evropski Uniji 1. januarja 2019 je bilo v EU skupno 446,8 milijona prebivalcev. Ta številka zajema 20,9 milijona nedržavljanov EU (4,7 % vseh prebivalcev EU). Po drugi strani je v skupno število vkljuceno tudi 34,2 milijona oseb rojenih zunaj EU (7,7 % vseh prebivalcev EU), tukaj pa niso vštete osebe, ki so rojene v drugi državi claniciv. Delež prebivalcev, rojenih v tujini, je v EU nižji kot v vecini razvitih držav. Vecina dovoljenj za prebivanje je bila izdana iz družinskih razlogov, kot je prikazano na spodnji sliki: Slika 3. Prikaz razlogov za priseljevanje v EUv Leta 2018 se je 2,2 milijona oseb priselilo v EU, medtem pa se je 0,9 milijona oseb odselilo iz EU. Skupno neto priseljevanje v EU je znašalo 1,3 milijona oseb. Brez migracij bi se evropsko prebivalstvo zmanjšalo za pol milijona, saj je bilo v EU rojenih 4,2 milijona otrok, umrlo pa je 4,7 milijona osebv. Leta 2019 je bilo v EU izdanih 3,0 milijona dovoljenj za prvo prebivanje za: Slika 4. Prikaz dovoljenj za prvo prebivanje v EUv Migracije po svetu Slika 5. Migracijevi V novejših mednarodnih priporocilih za statistiko selitev, na primer priporocilo Združenih narodov, je navadno podana tipologija vzrokov selitev na podlagi izobraževanja oziroma usposabljanja (študij v državi, usposabljanje za delo), zaposlitve (zacasna ali sezonska, v mednarodnih organizacijah) združitve oziroma formiranja družine (najbližji sorodniki priseljenca, ki že prebiva v državi; zakonec, otroci, partner), dovoljene naselitve v okviru kvot, ki jih dovolijo posamezne države, dovoljene naselitve na podlagi meddržavnih sporazumov in humanitarnih razlogov (begunci, iskalci azila ali zacasnega zatocišca). Mednarodne migracije se vecinoma pojavljajo v treh oblikah: regularne (svobodna migracija posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstojecih zakonov spremenijo državo svojega prebivališca), prisilne migracije (ljudje bežijo kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množicno zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami clovekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okolišcinami, ki jih povzrocajo razlicni konflikti ali katastrofe) in tudi kot nezakonite migracije (zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi)iv. Oblike globalizacij Kulturna globalizacija Pri kulturni globalizaciji gre za poenotenje razlicnih obicajev, ki pripadajo razlicnim skupnostim. Izraz se nanaša na spremembe, ki jih doživljajo razlicni nacini življenja razlicnih ljudi. Zaradi kulturne globalizacije so se obicaji, tradicije in umetniški izrazi z razlicnih koncev sveta prilagajali spremembam, ki so iz nje izhajale. Ti pojavi so najbolj povezani z mediji, skozi katere se združujejo kulture in obicaji razlicnih držav. Po zaslugi globalizacije in množicnosti komunikacijskih medijev se razlicne družbe medsebojno povezujejo z ustvarjanjem povezav in vzpostavljanjem enotnosti med njimi in s poudarjanjem njihove raznolikosti. Hkrati je treba upoštevati, da globalizacija ne spreminja le gospodarskega, ampak tudi vse vsakodnevne vidike življenja nekega naroda. Pa tudi njegove okoljske, politicne, družbene elemente in podobno. Zato ima globalizacija svojo globalno kulturo in politiko. Razmaha globalizacije ni vec mogoce ustaviti, vsi udeleženci procesa, to pomeni prav vsak izmed nas, pa je dolžan prevzeti nase odgovornost za svoj planet, za njegovo demokratizacijo, ekologijo, enakopravnost, kulturo in sožitje vseh ljudivii. Ekonomska ali gospodarska globalizacija Ekonomska globalizacija se nanaša predvsem na mednarodno trgovino dobrin, storitev in financni sektor (bancništvo, investicije, devizni trgi in gibanje kapitala). Ekonomska globalizacija ima dva ucinka: prvi je globalizacija potrošnje (država, v kateri je bil izdelek narejen, postane neodvisna od nacionalnosti potrošnika). Drugi pa globalizacija proizvodnje in lastništva (nacionalnost lastnika in nadzornika proizvodnih sredstev je neodvisna od države, ki ga gostuje). Tukaj je tudi vredno omeniti, da za to veliko povezanost v svetu poskrbijo letala, ladje in druga prevozna sredstva. V zadnjem casu je vedno vecji poudarek prav na tem, kako hitro ljudje na ta nacin unicujemo naš planet. Velika in majhna podjetja vedno bolj posegajo po okolju prijazni embalaži, cim manj plastike in okolju prijaznejši nacini prevoza dobrin. Tukaj pa je pred nami še dolga pot. Beseda ekonomska globalizacija se nanaša tudi na ekonomsko integracijo (zmanjševanje nacionalnih ovir za trgovino in investicije, dobrine, storitve in denar se premikajo po svetu bolj svobodno) in tržno deregulacijo (zmanjševanje vloge držav pri reguliranju ekonomske dejavnosti, ali drugace poznano kot ekonomska liberalizacija). Ta postopek poenostavi ali odpravi norme, ki otežujejo ali ovirajo medsebojno delovanje nasprotnih strank v razlicnih teritorialnih enotah. Zaradi omejitev protekcionizma in ustvarjanja prostotrgovinskih con so se stroški proizvodnje in prevoza blaga in storitev zelo zmanjšali. Zaradi nižjih obratovalnih stroškov je veliko blaga in storitev postalo na voljo širšemu krogu potrošnikov, kar je imelo koristi tudi za svetovno gospodarstvo. Zaradi odprave omejitev se je obseg zunanjih naložb še povecal, kar je tudi prineslo dodaten dobicek vlagateljem, pa tudi ustvarjanje vedno vec novih delovnih mest v razvijajocih se gospodarstvihvi. Politicna globalizacija Država je v širšem pomenu geografsko politicna tvorba, ki ima ozemlje, prebivalstvo in oblast kot elemente. V ožjem pomenu je pa oblast, ki nadzira in upravlja ozemlje in prebivalstvo, ter ima monopol nad sredstvi prisile. Države so deloma pomembne v okviru globalnega politicnega reda tudi, ce so zdaj postale odvisne od financnih centrov. Ekonomska globalizacija jim lahko nasprotuje, pritiska ali pomaga in pospešuje. Države so prisiljene k medsebojnemu povezovanju ter sodelovanju. Vedno vec je globalnih problemov, ki ne poznajo nacionalnih meja (ekološki problemi, gospodarska kriza ...). Politicna globalizacija obsega nove politicne akterje in transnacionalne politicne aktivnosti v novem sistemu globalnega vladanja. Združeni narodi in druge mednarodne organizacije so tudi del tega sistema in sodelujejo v politikah, ki vedno bolj spodbijajo suverenost držav. Tudi nevladne organizacije imajo vedno vec vpliva ter zastopajo in delujejo prek meja. Mednarodne in nevladne organizacije pomagajo ustvarjati in obcasno uveljavljati globalne norme, kot so clovekove in demokraticne pravice. Politicno globalizacijo se interpretira v treh primerih. V prvem primeru, da je ves svet organiziran v enake politicne enote, na primer v nacionalne države, je znak globalizacije. Nikoli prej ni bil svet sestavljen iz samo ene vrste politicne enote. V drugem primeru, na politicno globalizacijo nakazuje uniformnost, ki jo kažejo nacionalne države v svojih ciljih, strukturah, programih in notranjih delovanjih. Skoraj vse države prevzemajo odgovornost za obširno serijo dejavnosti, ki vkljucujejo izobraževanje, zdravstveno oskrbo, upravljanje ekonomije in financ, programov blaginje, pokojnin in upokojevanja, zašcito okolja in blažitve revšcine, poleg kljucnih zadev, ki se ticejo držav, tuje politike in vojaške obrambe. Skoraj vse države imajo razvite birokratske strukture. Za tretji primer pa je znacilnost politicne globalizacije to, da so v zadnjih stotih letih nastale mnoge meddržavne organizacije, ki so povezane z državami in ki so bile ustvarjene, da bi se ukvarjale s problemi in vprašanji, ki vplivajo na mnoge države. Vecina deluje na ekonomskem, politicnem in tehnicnem podrocju. Najbolj znane so: Združeni narodi, IMF, WTO, UNESCO itd.viii Vpliv globalizacije na zaposlovanje Globalizacija ustvarja veliko novih priložnosti in na drugi strani lahko privede tudi do izgube nekaterih delovnih mest. Zato je obvladovanje negativnih ucinkov globalizacije in izkorišcanje njenih priložnosti ena izmed glavnih prioritet Evropske unije. Ker svetovni trendi vcasih mocno prizadenejo lokalno gospodarstvo v Evropi (izgube zaposlitev ob stecajih bivših velikih podjetij), je potrebno zagotoviti tudi nova delovna mesta in razvoj panog, ki bodo v prihodnosti ostale pomembne in Evropi prinašale še dodano vrednost, ob tem pa tudi zagotoviti primerno socialno zašcito delavcevii. Zaposlitvene priložnosti v EU Število zaposlitev, ki jih ustvarja evropski izvoz v tretje države, se že zadnje case kar povecuje. Za primer, leta 2000 je bilo v Evropi na racun izvoza zaposlenih 21.7 milijona ljudi, leta 2017 pa že 36 milijonov. V povprecju vsaka milijarda izvoženega blaga v tretje države ustvari kar 13.000 zaposlitev v Evropi. Te zaposlitve pa niso omejene zgolj na podjetja, ki izdelke proizvajajo in izvažajo, temvec tudi na njihove dobavitelje in izvajalce storitev. Izvoz v države izven EU v Sloveniji ustvarja 140.000 zaposlitev, še 51.000 pa je zaradi skupnega evropskega trga povezanih z izvozom iz drugih držav EU. To pomeni, da je na izvoz v države izven EU vezanih kar 19 % vseh zaposlitev v Sloveniji. Delež visoko izobraženih delavcev v zaposlitvah, povezanih z izvozom, se povecuje, ob tem pa so te zaposlitve v povprecju tudi 12 % bolje placaneii. Pozitivne posledice globalizacije Prva pozitivna lastnost globalizacije je razvoj naše družbe, saj se je zelo razvila glede kvalitet življenja, kar je privedlo tudi do višjega standarda življenja. Življenje dandanes je veliko lažje, kot je bilo nekoc, kar lahko vidimo v modernizaciji in udobju. Države in celo družine so si bližje in lahko ostanejo v stiku s pomocjo pametnih telefonov in interneta. Prav tako lahko opazujemo in se ucimo iz razlicnih kultur po celem svetu. Še ena pozitivna lastnost je gospodarstvo. Dan za dnem se spreminja komunikacija in prometna tehnologija in skupaj s svobodno trgovino so ustvarili tako dobrine kot tudi storitve z izrabo veliko poceni delovne sile v revnejših deželah. Sem spadata tudi Kitajska in Indija, ki sta v primerjavi z Evropo še dvajset let nazaj, revne. Sedaj so veliko pridobile s tem, da velika podjetja selijo svoje proizvodnje k njim, saj je delovna sila tam veliko bolj poceni kot drugje po svetuix. Negativne posledice za zaposlovanje Po drugi strani pa so izzivi globalizacije povezani tudi z zaposlovanjem. Pritisk konkurence iz tretjih držav lahko privede do stecajev podjetij in izgube zaposlitev. V Evropi so najbolj ogrožene panoge: tekstilstvo, cevljarstvo, usnjarstvo, obdelava kovin in proizvodnja kovinskih izdelkov, ki po vecini zahtevajo nižje izobraženo delovno silo. Za zmanjšanje negativnih ucinkov globalizacije je Evropska unija leta 2006 ustanovila Sklad za prilagoditev globalizaciji. Namenjen je pomoci delavcem, ki so ostali brez službe. Za zmanjševanje negativnih posledic globalizacije in tudi brezposelnosti je Evropska Unija ustanovila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (2006). Sklad pomaga delavcem, ko izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini – na primer zaradi posledic svetovne gospodarske in financne krize, ali ko velika podjetja prenehajo delovati ali pa preselijo svojo proizvodnjo v tujino. Sklad tudi sofinancira razlicne projekte in ukrepe, na primer pomoc pri iskanju zaposlitve, svetovanje o poklicni poti, izobraževanje in usposabljanje, mentorstvo ali spodbujanje podjetništva in pomoc pri ustanavljanju novih podjetij. Zagotovi tudi nadomestila za usposabljanje, mobilnost in preselitev, nadomestila za življenjske stroške ter podobno podporo. Dolgorocni namen takih ukrepov je prekvalificiranje presežnih delavcev v panoge, ki v Evropi ponujajo perspektivno prihodnostii. Korupcija je tudi eden od negativnih lastnosti globalizacije. To je zloraba položaja za pridobitev zasebne koristi. Ko države v razvoju povecajo svoje tržne odnose in se vkljucijo v svetovno gospodarstvo se pokaže tudi moc financnih in vladnih ustanov, ki so na preizkušnji. V kolikor so te ustanove oziroma institucije mocne so te koristi zelo dobre, v kolikor so šibkejše se vecji del dobickov pokaže kot korupcija. Gospodarska ali politicna korupcija je zloraba javne funkcije za osebno koristix. Zakljucek Kot smo lahko videli v tem clanku ima globalizacija tako dobre kot tudi slabe strani. Ampak, ce se svet ne bi razvil tako mocno bi zamudili veliko priložnosti, ki se nam ponujajo. Prav tako bi bilo veliko ljudi lahko brezposelnih oziroma bi delali v slabših razmerah kot sicer. Zaradi prostega pretoka ljudi in dobrin lahko v svoji državi najdemo sestavine oz. dobrine, ki so znacilne za državo na drugem koncu sveta. Prav tako lahko sami izbiramo, kje oz. na katerem koncu sveta želimo živeti in delati. To bi bilo vec let nazaj nepredstavljivo. Lahko recemo, da v globalizaciji od vsega slabega in dobrega definitivno pretehtajo dobre lastnosti. Nedvomno je globalizacija v revnejših državah s pomocjo turizma tem državam prinesla veliko prepoznavnosti in financ. Ne moremo pa vedeti, kaj globalizacija prinaša v prihodnosti. Lahko le upamo, da se bodo pozitivne lastnosti še izboljšale, negativne pa zmanjšale. Viri, literatura in opombe NASILJE NAD OTROKI IN STAREJŠIMI – TIŠINA NASILJA Uvod Vsi si prizadevamo ustvariti nenasilno družbo, zato je pomembno prepoznati nasilje in ukrepati. Pojavlja se vec pojavnih oblik nasilja in sicer: psihicno, fizicno, spolno in ekonomsko. Raziskave so pokazale, da je najvec nasilja v ranljivih skupinah, kot so otroci in starejši. Prevladuje nasilje v družini, ceprav se obravnava veliko kršitev nasilja tudi izven družinskega kroga. Pri otrocih ga je veliko med vrstniki in s strani vzgojiteljev. Z daljšanjem življenjske dobe je trend naglega staranja prebivalstva pripeljal do vse vecjega števila razlicnih nasilnih dejanj, kjer se stari ljudje pojavljajo kot žrtve, kot storilci pa njihovi partnerji, potomci in ostali svojci ter tudi drugi, kot so negovalno osebje, znanci ali sostanovalci v institucijah, ki so namenjene oskrbi starejših ljudi. Takšne zgodbe prepogosto ostajajo zamolcane in skrite za zidovi. Problematika je v tem, da sleherni posameznik nasilja ne zna pravocasno prepoznati, zato je cilj tega clanka podati cim vec informacij javnosti, da se v cim vecji meri nasilje unici. Definicija nasilja »Nasilje predstavlja odnos med dvema stranema, kjer ena stran z uporabo ali pa z grožnjami, da bo uporabila moc, vpliva na drugo strani.« i Arsvitae, V. (22. 10. 2010). Kaj je nasilje. Pridobljeno s http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje ii Arsvitae, V. (22. 10. 2010). Kaj je nasilje. Pridobljeno s http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje iii NEON (15. 11. 2018)). Bodi faca. Reci ne nasilju. Pridobljeno s https://www.programneon.eu/bodi-faca-reci-ne-nasilju/ iv Društvo DNK (b. d.). Kaj je nasilje. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html v Društvo DNK (b. d.). Kaj je nasilje. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html vi Društvo DNK (b. d.). Kaj je nasilje. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html vii Društvo DNK (b. d.). Kaj je nasilje. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html viiiMacuh, B. (1. 6. 2020). Seniorji: Nasilje in zanemarjenost starejših . Pridobljeno s https://www.seniorji.info/si/aktualno/nasilje-in-zanemarjenost-starejsih-od-podhranjenosti-neustreznih-protez-in-zdravil-do-vpitja-klofutanja-in-financnih-zlorab-10176306 ix POND (b. d.). Nasilje v družini. Pridobljeno s http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v-druzini x Tomori, M. (2006). Otrok v nasilni družini – od price do žrtve izvajalca nasilja. Ljubljana: Inštitut za sodno medicino Medicinske Fakultete. xi DELO(21. 2. 2019). Policisti podali ovadbo proti mladoletnikoma, vpletenima v med vrstniško nasilje. Pridobljeno s https://www.delo.si/novice/crna-kronika/policisti-podali-ovadbo-proti-mladoletnikoma-vpletenima-v-medvrstnisko-nasilje/ xii POND (b. d.). Nasilje v družini. Pridobljeno s http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v-druzini xiii Varna starost (15. 6. 2018). Mednarodni dan boja proti nasilju nad starejšimi. Pridobljeno s https://varnastarost.eu/mednarodni-dan-boja-proti-nasilju-nad-starejsimi-15-junij xiv Macuh, B. (2021). Teme iz sociologije. Celje: FKPV. xv Macuh, B. (2021). Teme iz sociologije. (str. 58) Celje: FKPV. xvi POND (b. d.). Nasilje v družini. Pridobljeno s http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v-druzini xvii Lobnikar, B. (2005). Preprecevanje nasilja v družini. Ljubljana: Fakulteta za policijsko varnostne vede. xviii Bajt, R. (2014). Nasilje nad starejšimi v družini. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. xix Bajt, R. (2014). Nasilje nad starejšimi v družini. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. xx Obcina Hrpelje – Kozina (b. d.). Ustavimo nasilje. Pridobljeno s http://www.hrpelje-kozina.si/ustavimo-nasilje/ xxi POLICIJA (b. d.). Nasilje v družini – informacije o postopku na policiji. Pridobljeno s https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini xxii SCSD (b. d.). Koordinatorji za preprecevanje nasilja. Pridobljeno s https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/koordinacija/preprecevanje-nasilja/ xxiii SCSD (b. d.). Krizni center za otroke in mladostnike. Pridobljeno s https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/krizni-centri/ xxiv Društvo SOS (b. d.). Zaslužite si živeti varno in v miru. Pridobljeno s https://drustvo-sos.si/https://drustvo-sos.si/ xxv Društvo Kljuc (b. d.). Kontakt. Pridobljeno s https://drustvo-kljuc.si/kontakt/ xxvi DNK (b. d.). Kontakt. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/kontakt.html xxvii Združenje proti spolnemu zlorabljanju (b. d.). Kontakt. Pridobljeno s https://spolna-zloraba.si/index.php/o-nas/kontakt/ Je dejanje agresije in zlorabe, ki osramoti ali pa namerava osramotiti ali ponižati žrtev. To je kaznivo dejanje, ki na prizadetih osebah lahko pusti nepopravljive posledice, kot so na primer razne poškodbe, psihicna škoda, motnje v razvoju ali celo smrt. Nasilje se dogaja med pripadniki vseh socialnih in ekonomskih razredov, kulture, verstev in spolnih orientacij. Pogosto poteka v zasebnih prostorih tako, da je prikrito ocem javnostiii. Pod nasilje spadajo: diskriminacija, zmerjanje, posmehovanje, ustrahovanje, pretepanje, ignoriranje in spolno nasilje. Pojavne oblike nasilja Pojavlja se vec pojavnih oblik nasilja, in sicer: psihicno, fizicno, spolno in ekonomsko. S pomocjo teh smernic lahko bolje razumemo, kako prepoznati nasilje. Kljucnega pomena je, da se nasilje cim prej prepozna in se na tak nacin lažje ter hitreje ukrepa. Slika 9. Reci ne nasiljuiii Psihicno nasilje Psihicno nasilje so dejanja, pri katerih oseba zlorabi svojo moc brez uporabe fizicne sile, z uporabo besed ali vedenj, ki drugo osebo ponižajo, razvrednotijo, prestrašijo ali ji še kako drugace škodujejo. Primeri psihicnega nasilja so žaljenje, neprestano kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje in blatenje pred drugimi, prepricevanje osebe, da izgublja razum (t. i. gaslighting), preprecevanje stikov z bližnjimi, širjenje lažnih govoric, dejanja, s katerimi povzrocitelj nadzoruje žrtev, na primer pregledovanje telefonskih, elektronskih ali drugih zasebnih sporocil in podobno. Psihicno nasilje je pogosto težko prepoznati. Žrtve opisujejo obcutke zmedenosti, dvomov vase in v to, kaj se jim zares dogaja, ter obcutek ujetosti v odnos. Pogosto pripisujejo odgovornost za nasilje sebi. Neredko se pocutijo povsem brez moci, da bi karkoli spremenileiv. Telesno ali fizicno nasilje Telesno ali fizicno nasilje je zloraba fizicne moci, ki je usmerjena na telo, življenje ali imetje žrtve. Fizicno nasilje v odnosu praviloma ni enkratno dejanje, temvec gre za stopnjevanje nasilja, ki se najpogosteje zacne s psihicnim nasiljem. Pogosto se zacne z blažjimi oblikami, npr. z odrivanjem ali klofuto in se scasoma stopnjuje in postaja vedno bolj nevarno. Nekateri primeri fizicnega nasilje so klofutanje, brcanje, udarci z roko ali predmeti, metanje predmetov proti osebi, v osebo ali po prostoru, odrivanje ali porivanje, namerno izpostavljanje nevarnostim (npr. prehitra vožnja, neupoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije ...), zvijanje rok, polivanje s tekocino, ožiganje kože, neželeno striženje las, omejevanje gibanja, davljenje ali dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, napadi z orožjem, umor in podobna dejanjav. Spolno nasilje Spolno nasilje so vsa dejanja spolne narave, ki jih oseba cuti kot prisilo. To ne velja v primeru otrok. Otrok, ki doživlja spolno zlorabo, lahko spolno nasilje doživi kot igro in ne nujno kot nekaj neprijetnega, a gre kljub temu za spolno nasilje. Kadar si osebe želijo aktivnosti spolne narave in vanjo privolijo brez fizicne, psihicne, ekonomske ali druge prisile, govorimo o spolnosti, v nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju. Privolitev oziroma soglasje je svobodno aktivno sodelovanje oziroma svobodno podano soglasje (angl. affirmative consent). Lahko je dano z besedami ali dejanji. Privolitev v doloceno spolno aktivnost ne pomeni privolitve v katerokoli spolno aktivnost. Enako velja za obliko spolnega odnosa. Ce je oseba soglašala z doloceno obliko spolnega odnosa, to ne pomeni, da bo s to obliko soglašala tudi vedno v prihodnosti. Kadar nekdo ni preprican, ali oseba, s katero želi imeti spolni odnos, s tem soglaša, lahko to preveri z razlicnimi vprašanji. Nekateri primeri spolnega nasilja so neželeno otipavanje ali komentiranje telesa, slacenje ter dotikanje, ki si ga oseba ne želi oz. vanj ne privoli, siljenje h gledanju pornografskih vsebin, k masturbiranju, v oralni, analni in vaginalni spolni odnos, siljenje v spolni odnos z drugo osebo, posilstvo, prepovedovanje uporabe kontracepcijskih sredstev, odstranitev kondoma kljub nasprotovanju druge osebe in podobnovi. Ekonomsko nasilje Ekonomsko nasilje so vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkorišcanja oziroma poniževanja žrtve s pomocjo sredstev za preživetje ali z odrekanjem pravic, povezanih z zaslužkom. Zaradi ekonomskega nasilja lahko žrtev postane financno odvisna od povzrocitelja, kar ji oteži prekinitev odnosa. Primeri ekonomskega nasilja so omejevanje pravice do zaposlitve, preprecevanje, da oseba razpolaga s svojim ali skupnim denarjem, siljenje osebe v financno odvisnost, zahteva po pokoršcini, ker so dohodki osebe nižji, neplacevanje dodeljene preživnine za otroka, prisiljevanje v sklepanje pogodb ali jemanje posojil, opušcanje obveznosti preživljanja clanov ali clanic družine, prelaganje celotnega financnega bremena za preživljanje družine na žrtev in podobnovii. Vrste nasilja Poleg razlicnih pojavnih oblik nasilja poznamo tudi razlicne vrste nasilja. Termin se uporablja za opisovanje nasilja glede na specificne karakteristike glede na to, kje se nasilje odvija, kakšna sredstva se uporabljajo za izvajanje oz. kdo so povzrocitelji ali žrtve nasilja. Med vrste nasilja tako prištevamo nasilje v družini, nasilje v partnerski sferi, nasilje nad otroki, nasilje nad starejšimi, nasilje nad ženskami, nasilje nad moškimi, nasilje med vrstniki, nasilje otrok nad starši, nasilje na delovnem mestu, nasilje na spletu itd. Iz vrst nasilja mocno izstopa nasilje nad otroki in starejšimi. »Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem, ki usodno ovira kakovostno staranje, mlajšim pa veca toleranco do nasilja.«viii Nasilje nad otroki Nasilje nad otroki (mlajšimi od 18 let) je ena najbolj grobih kršitev otrokovih pravic. Otroci morajo biti zašciteni pred zlorabo, nasiljem in zanemarjanjem. Vsi smo soodgovorni za dobrobit otrok in njihovo zašcito. Za nasilje ni nikoli odgovoren otrok. Stopnja in pogostost nasilja imata svoje posebnosti: pri visoki stopnji agresivnosti ima lahko že eno samo izkustvo enako usodne posledice za otroka, kot ce se veckrat ponavlja. Pri manj hudem nasilju pa je prizadetost otroka tem vecja, cim veckrat se ponavlja in cim dlje traja. Vsi otroci žrtve nasilja utrpijo daljnosežne negativne vedenjske in zdravstvene posledice zaradi izpostavljenosti nasilju v družiniix. Odziv otroka na nasilno izkušnjo se pokaže kot tudi druge reakcije na stresno situacijo. Otrok postane prestrašen, obcuti notranjo napetost, je nemiren, sposobnost zbranosti in ohranjanja pozornosti sta otežena. Zato se velikokrat pojavljajo tudi težave z ucenjem in s šolsko snovjo. Otrok ima lahko težave s spanjem (ponoci se zbuja, ima nocne more, itd.), izgubi tek ali pa se zateka v pretirano hranjenje, lahko postane vznemirjen za najmanjšo stvar in zaradi tega prihaja v konfliktne situacije s sorojenci in vrstniki. Dolocene posledice izpostavljenosti nasilju se glede na otroka prav tako zelo razlikujejo. Nekateri otroci se umaknejo vase, so potrti, custveno otrpli, lahko jih mucijo obcutki krivde ali pa se poglabljajo v lastno prizadetost, kar se lahko pokaže kot depresija in tesnoba. Nekateri otroci pa se v svoji stiski obrnejo navzven, proti drugim. Obcutek prizadetosti in strahu prekrijejo z lastnim nasilnim vedenjem, obvladovanjem drugih, bojevanjem zase, ki vcasih ne skriva podrobnosti z nasiljem, kateremu je bil izpostavljenx. Slika 10. Nasilje nad otrokomxi Nasilje nad starejšimi Zaradi narašcanja deleža starejših ljudi (nad 65 let) v strukturi prebivalstva je nasilje nad starejšimi družbeno vedno bolj prepoznan pojav, vendar o njem nimamo dovolj podatkov in raziskav, zato je o razširjenosti tovrstnega nasilja težko govoriti. Najvec nasilja nad starejšimi se dogaja v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih, starejše ženske so bolj pogosto kot moški žrtve nasilja v družini. Znacilnosti in dinamika nasilja nad starejšimi so podobne dinamiki nasilja nad ženskami in otroki. Starejše osebe doživljajo fizicno, psihicno, spolno in ekonomsko nasilje, pogosto so tudi žrtve zanemarjanja. Starejšim, ki so odvisni od tuje pomoci, povzrocitelji pogosto odrekajo medicinsko oskrbo, nujno potrebne dobrine ter osnovno nego. Povzrocitelji nasilja nad starejšimi osebami so najpogosteje odrasli otroci in partnerji. Starejše žrtve nasilja se pogosto bojijo mašcevanja, nerazumevanja in obsojanja okolice, ali pa jih je sram prijaviti nasilje v družini. Obcutki sramu so še bolj prisotni v primerih, ko so povzrocitelji nasilja njihovi otroci, ki jih pogosto poskušajo zašcititi. Razlogi, da starejša žrtev nasilja v družini ne zapusti nasilnega odnosa, so še razlicne oviranosti, zdravstvene težave, ekonomska odvisnost od povzrocitelja nasilja, slaba informiranost o možnostih pomoci in pomanjkanje socialne mrežexii. Slika 11. Nasilje nad starejšimixiii Vzroki za nasilje Nasilja se lahko naucimo. Otroci, ki živijo v nasilnih družinah in so price družinskemu nasilju, se kmalu lahko naucijo biti nasilni. Poleg vzgoje in vrednot, ki jih posredujejo starši svojim otrokom, pa lahko navedemo tudi druge razloge oziroma dejavnike. Mnogi nasilje povezujejo z biološkimi dejavniki, genetskimi predispozicijami in telesno zgradbo. Otroci, ki izvajajo nasilje in si z njim nekako utrjujejo položaj v družbi, bi lahko s takšnim obnašanjem nadaljevali in si izoblikovali model, po katerem bodo vse življenje reševali lastne problemexiv. »Pri nasilnežih so obicajno vzroki za nasilje naslednji: • Primarni - Primarni vzrok je bolezenski proces v možganskih strukturah, ki v normalnem življenju omogocajo cloveku obvladovati impulze in agresivnost (hipotalamus, septum pellucidum). Te strukture so lahko prizadete ob tumorjih, poškodbah glave, krvavitvah. Hitrost ukrepanja je posledica ocene ogroženosti življenja in zdravja – ali s strani samega bolezenskega procesa ali pa s strani neobvladljivega nasilnega vedenja. • Sekundarni - Sekundarni vzroki so neprijetni in provokativni vplivi okolja, ki lahko sprožijo nasilno vedenje, zlasti ce je pri posamezniku trajno ali zacasno znižan prag za toleranco na frustracijo in je razdražljiv. To vrsto nasilnega vedenja je mogoce zaslediti pri osebah, ki imajo osebnostne motnje (trajna osebnostna poteza), in pri osebah, ki imajo nekatere oblike duševnih motenj (na primer pri depresiji je pri nekaterih izražena razdražljivost, zato je prag za frustracije zacasno znižan). Ukrepanje je v zdravljenju depresije oziroma druge duševne motnje, ki je zacasno znižala prag za frustracije. V kolikor gre za trajno osebnostno potezo, je treba posameznika vkljuciti v programe, kjer se nauci obvladovanja svojih impulzov. • Terciarni - Terciarni vzroki pa so psihopatološke znacilnosti dolocenih bolezenskih motenj, ki bistveno okrnijo stik z resnicnostjo (pri psihozi), zaradi cesar se posameznik lahko odziva nasilno na podlagi nanašalnih in preganjalnih blodenj, agitacije, motene zavesti ipd. Ta razlog nasilnega vedenja je najpogostejši v psihiatriji. Obvladujemo ga z zdravljenjem osnovnega obolenja, ki je privedlo do motenega stika z resnicnostjo.«xv Ukrepi ob nasilju Pomembno je, da prepoznamo otroka ali starejšega, ki doživlja nasilje, ter da ob sumu nasilja tudi primerno ukrepamo in sum prijavimo policiji, centru za socialno delo, državnemu tožilstvu ali pa nevladnim organizacijamxvi. Nasilje je problem, s katerim bi se morali ukvarjati vsi. Najpomembnejšo vlogo pri preprecevanju nasilja ima policija, saj je tista, s katero ima obicajno žrtev prvi stik. Pri reševanju nasilja so poleg strokovnosti pomembni še komunikacija, odzivnost, strpnost policistov ter celovit pristop državnih in nevladnih organizacij. Ker je nasilje vecplastni problem, se v obravnavo vkljucujejo razlicni strokovnjaki, z razlicnih delavnih podrocij in institucijxvii. Kot že omenjeno, ima tudi center za socialno delo pomembno vlogo pri preprecevanju nasilja (CSD). CSD-ji so javni zavodi, ki jih je ustanovila država. Znotraj pooblastil, ki ji jih imajo nudijo pomoc posameznikom, družinam in posebnim skupinam prebivalstva. Z obravnavo nasilja se ukvarja tudi državno tožilstvo, ki je organ pooblašcen z zakonom za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih zakonsko dolocenih kaznivih dejanj. Pregon izvajajo državni tožilci tako, da vlagajo in zastopajo kazenske obtožbe. Pri pregonu storilcev kaznivih dejanj državni tožilec sodeluje tudi z ostalimi organi pregona – policijoxviii. Pri preprecevanju nasilja v družini sodelujejo tudi nevladne organizacije (NVO). Najširše strokovno sprejeta definicija NVO, ki je bila uporabljena tudi v mednarodni komparativi raziskavi o neprofitno-volonterskem sektorju, NVO opredeljuje kot organizacije, ki so formalno organizirane oz. institucionalizirane, privatne, institucionalno locene od države, neprofitne oziroma neprofitno distributivne, samostojne pri vodenju in upravljanju ter vkljucujejo pomemben delež prostovoljnega delaxix. Kontaktne številke Poišcete lahko podporo pri družini, prijateljih, znancih ali sodelavcih. Poveste jim, kaj se vam je zgodilo oziroma se vam dogaja. Poišcete lahko pomoc pri vladnih ali nevladnih organizacijah, še posebej, ce nimate ljudi, s katerimi bi se lahko pogovorili. Pomagajo vam lahko pri iskanju varnega prostora. V primeru, da opazite nasilje, kontaktirajte spodaj navedene vladne in nevladne organizacije. Naj vas ne bo strah, zavrtite številko in si zapomnite, da lahko rešite življenje žrtvi nasilja. Slika 12. Kontaktne številkexx Policija Poklicite policijo na številko 113, 080 12 00 ali na številko vaše lokalne policijske postaje. V primeru, da ne morete poklicati policije, lahko nasilje prijavite v naslednjih dneh na policijski postaji ali na tožilstvuxxi. Center za socialno delo (CSD) Po pomoc se lahko obrnete na center za socialno delo v vašem kraju oziroma v tistem kraju, ki vam je najbližji, ali na koordinatorico za nasilje. V Sloveniji deluje 12 koordinatoric, ki delujejo na podrocju preprecevanja nasilja v družini. Tudi nanje se lahko obrnete, ce potrebujete pomoc zaradi doživljanja nasilja. Delujejo na centrih za socialno delo (CSD): • CSD Gornja Radgona za podrocje Pomurja (t: 02 564 93 10) • CSD Slovenj Gradec za podrocje Koroške (t: 02 885 01 00) • CSD Maribor za podrocje Podravja (t: 02 250 66 00) • CSD Celje za celjsko podrocje (t: 03 425 63 00) • CSD Domžale za ob Ljubljansko 1 podrocje (t: 01 724 63 70) • CSD Kocevje za ob Ljubljansko 2 podrocje (t: 01 893 83 80) • CSD Ljubljana Šiška za ljubljansko podrocje (t: 01 583 98 00) • CSD Škofja Loka za podrocje Gorenjske (t: 04 517 01 00) • CSD Koper za podrocje Primorske (t: 05 663 45 50) • CSD Nova Gorica za podrocje Goriške (t: 05 330 29 00) • CSD Krško za podrocje Posavja (t: 07 492 25 53) • CSD Novo mesto za podrocje Dolenjske in Bele Krajine (t: 07 393 26 40xxii) Krizni center za mlade (KCM) V primeru, da je žrtev nasilja otrok so sestavni del pomoci centra za socialno delo tudi ukrepi za varstvo in zašcito otroka. Pri mladoletni osebi je center za socialno delo po zakonu dolžan zašcititi mladoletnega pred nasiljem, ki ga doživlja. Na centru za socialno delo so dolžni mladoletne osebe, ki doma doživljajo zanemarjanje, nasilje ali zlorabo, namestiti v rejniške družine, stanovanjske skupine, krizne centre in mladinske domove. Ce ste mladoletni in se morate takoj umakniti, da bi se zašcitili pred nasiljem, se lahko obrnete na krizni center za mlade (KCM): • KCM Ljubljana - Center za socialno delo (CSM) Ljubljana–Bežigrad (t: 01 436 92 47, 041 419 121, 041 419 122, 041 424 281) • KCM Celje - CSD Celje (t: 03 493 05 30, 031 576 150) • KCM Krško - CSD Krško (t: 051 387 810, 041 886 208, 041 795 885) • KCM Kresnicka v Lescah - CSD Radovljica (t: 04 531 69 30, 040 436 531, 040 436 530) • KCM Maribor - CSD Maribor (t: 02 250 26 60, 051 324 211) • KCM Murska Sobota - CSD Murska Sobota (t: 02 534 85 82, 041 772 450, 031 304 601) • KCM Slovenj Gradec - CSD Slovenj Gradec (t: 02 885 01 11, 041 769 749, 041 301 050xxiii) Nevladne organizacije (NVO) Za Slovenijo velja, da nobena izmed NVO za pomoc spolno zlorabljenim otrokom ne obravnava primerov zlorab celostno, torej ne obravnava obojih – žrtev in storilcev. V nasprotju z vladnimi institucijami, ki obravnavajo tudi storilce, se NVO osredotocajo le na pomoc žrtvam ter na preventivo pred morebitno zlorabo. Torej v takem primeru se lahko obrnete na spodaj navedene nevladne organizacije: • Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (t: 01 544 35 13, 080 11 55xxiv) • Društvo kljuc - center za boj proti trgovini z ljudmi (t: 080 17 22, 031 613 000xxv) • Društvo za nenasilno komunikacijo Ljubljana (t: 01 4344 822, 031 770 120 ) Koper (t: 05 6393 170, 031 546 098xxvi) • Združenje proti spolnemu zlorabljanju (t: 01 431 33 41, 041 20 49 49xxvii) Zakljucek Najslabša je tišina nasilja; o nasilju moramo govoriti, ce želimo kaj spremeniti. Nenasilna družba je eden od resnicnih simbolov uspeha v kateri koli kulturi in nekaj, za kar si je vredno prizadevati. Ob rojstvu je otrok kot prazna steklenica; želim povedati, da ni vse v genih. Kakšna steklenica bo ta otrok postal, je odvisno od okolja, v katerem odrašca, od vzgoje staršev in vrstnikov oziroma ljudi, s katerimi odrašca. Ozavešcanje in preprecevanje nasilja sta vsekakor kljucni sestavini nenasilne družbe za naše prihodnje generacije. Družina je tista, iz katere vsi izhajamo in se iz nje ucimo, zato je ta kljucnega pomena za nenasilno družbo. Viri, literatura in opombe ŽIGA VOLK IZOBRAŽEVANJE IN VSEŽIVLJENJSKO UCENJE Uvod Dejstvo je, da se z izobraževanjem srecujemo vsakodnevno in je družbeni pritisk, da se je potrebno izobraževati, iz dneva v dan vecji. Ne glede na dejstvo, da mora vsak posameznik imeti doseženo neko optimalno stopnjo izobraženosti, pa se v današnjem svetu pogojuje veliko vec, in sicer, da je potrebna zelo visoka izobrazba, ce želi posameznik v življenju nekaj doseci, in prav tukaj se razvije odpor do ucenja. Zato je potrebno drasticno spremeniti pogled na izobraževanje in pridobivanje znanja nasploh, ce želimo, da se bodo ljudje izobraževali zaradi lastnega veselja in ne zaradi drugih. Iz tega se lahko navežemo na vseživljenjsko ucenje, ki pa je prisotno konstantno tudi takrat, ko sami tega ne obcutimo. Bolj kot je posameznik motiviran bolj se bo hotel uciti in pridobivati znanje nasploh. V besedilu bodo predstavljene kljucne tocke izobraževanja in vseživljenjskega ucenja, ki bi jih vsak posameznik moral poznati in razumeti. Kaj je izobraževanje? Izobraževanje je tisto, kar ostane potem, ko clovek pozabi, cesa se je naucil v šolii. i Fölsing, A. (1997). Albert Einstein: a biography. Viking. ii Godejša, M. (2006). Transnacionalna mobilnost za izobraževanje (v prostovoljnih organizacijah) (Doctoral dissertation). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. iii DAWSON, W. R. (1925). Education in Ancient Egypt. Science Progress in the Twentieth Century (1919–1933), 20(77), 109–119. iv Wayne, R. (2016). Comparison Between Past and Present Education System (shoutpost.com) v Apple, D., Burke, K., El-Sayed, M., Lawrence, B. (2009). Process Education: Past, present, and future. International journal of process education, 1(1), 35–42. vi Marsick, V. J. in Watkins, K. E. (2001). Informal and incidental learning. New directions for adult and continuing education, 2001(89), 25. DOI: 10.12691/education-3-10-20 vii Republika Slovenija. (1999). KURIKULUM, Z. V. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Urad za šolstvo. viii Macuh, B. (2021). Teme iz sociologije. Celje: FKPV ix Republika Slovenija. (1996). Uradni list RS, št. 12/96. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/celotno-kazalo/199612 x Taštanoska, T. (2017). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji: 2016/17. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. xi Europa (19. 3. 2021). Organizacija in struktura sistema vzgoje in izobraževanja | Eurydice (europa.eu) xii Roth, F. in Thum, A. E. (2010). The Key Role of Education in the Europe 2020 Strategy. CEPS Working Document, (338). DOI:10.2139/ssrn.1706704 xiii Blair, T. (1998). The third way: new politics for the new century (izd. 588). London: Fabian Society. xiv Godejša, M. (2006). Transnacionalna mobilnost za izobraževanje (v prostovoljnih organizacijah). (Doctoral dissertation). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno s Microsoft Word - godejsa-maja.doc (uni-lj.si) xv Saidalavi, C., Hemalatha, F. S. R., Scholar, M. P. R., Mathews, S. M., Gujjar, A. A., Naoreen, B., Aslam, S. (2019). Strength for Today and Bright Hope for Tomorrow 10(5). DOI:10.13140/RG.2.2.28097.92009 xvi Bok, D. (2017). The struggle to reform our colleges (105). Princeton University Press. xvii Radcliffe, B. (2012). How education and training affect the economy. Pridobljeno s http://investopedia.com xviii Jackson, L. (2016). Globalization and education. In Oxford Research Encyclopedia of Education. xix Sahlberg, P. (2009). Lifelong learning. Lifelong Learning in Europe, 1, 53. xx Bercnik, S. (2006). Neformalno izobraževanje dijakov in izobraževalne naloge družine. Andragoška spoznanja, 13(4), 48–59. xxi Peters, K. (8. 4. 2019). What is Lifelong Learning? Its Importance, Benefits & Examples. Pridobljeno s http://valamis.com) xxii Memorandum, A. (2000). On Lifelong Learning/Commission of the European Communities. A Memorandum on Lifelong Learning (acs.si). Pridobljeno s https://arhiv.acs.si/dokumenti/Memorandum_on_Lifelong_Learning.pdf xxiii Prabhu, R. K. in Rao, U. R. (ur.). (1967). The Mind of Mahatma Gandhi. Ahmedabad: Navajivan Publishing House. xxiv Macuh, B. (2021). Teme iz sociologije. Celje: FKPV xxv Johnstone, J. W. C. in Rivera, R. J. (1965). Volunteers for learning: A study of the educational pursuits of American adults (4). Aldine Pub. Co. xxvi Hamil-Luker, J. in Uhlenberg, P. (2002). Later life education in the 1990s: Increasing involvement and continuing disparity. The Journals of Gerontology Series B: Psychological Sciences and Social Sciences, 57(6), 324–S331. xxvii Laal, M. (2011). Barriers to lifelong learning. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 28, 612–615. xxviii Bates, T. (2005). Charting the evolution of lifelong learning and distance higher education: the role of research. Lifelong Learning & Distance Higher, 133. xxix Thomas, A. K. (2011). The Business Wisdom of Steve Jobs: 250 quotes from the innovator who changed the world. Skyhorse Publishing Inc. xxx Ezeofor, O. (2020). Benefits of Lifelong Learning - LERN. Pridobljeno s https://lern.org/article/benefits-of-lifelong-learning/ xxxi Laal, M. (2012). Benefits of lifelong learning. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 46, 4268–4272. Pridobljeno s (PDF) Benefits of Lifelong Learning (researchgate.net) xxxii Wang, X. and Hu, Q. (2012). Research Into the Improvement of College Students' Life-Long Learning Ability. Creative Education, 3, 69-72. Doi: 10.4236/ce.2012.37B017. xxxiii SURS. (2007). Anketna raziskava o izobraževanju odraslih v Sloveniji. Pridobljeno s https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/3542 xxxiv Licardo, M. (2007). Vseživljenjsko ucenje in ucenje ucenja. Pridobljeno s https://scholar.google.com/citations?user=WZqxgGMAAAAJ&hl=en xxxv Stephen walsh. (2018). 10 Tips for Better Continuous Learning|Anders Pink. Pridobljeno s https://blog.anderspink.com/2018/04/10-tips-continous-learning/ Izobraževanje se je skozi cas zelo spremenilo, na zacetku je bilo predvsem namenjeno pospeševanju gospodarstva, zmanjšati razlike in pospešiti razvoj neke tehnologije. Glede na to, da se izobražujemo na vsakem koraku skozi življenje, ne moremo reci, da je izobraževanje neka omejena stvar. Danes je neka predstava, kaj naj bi bilo izobraževanje, prešla iz obdobja neke neškodljivosti v obdobje skepticizma. Ker nismo bili uspešni pri oblikovanju šolskih sistemov in je zaradi tega v zgodnji 60 letih nastala nekakšna kriza izobraževanja, so se zacele pojavljati nove oblike izobraževalnih programov, izobraževanje odraslih, zasebne šole ... Vse to je oblikovalo neformalno izobraževanje, ki danes tvori nek napredek. Pojavlja se vprašanje, katera oblika izobrazbe omogoca najvecji napredek v sodobni družbi in njeno demokratizacijo. Potrebno je tudi pravilno prenašanje znanja na prihodnje generacije, ce želimo biti v skladu z razvojemii. Izobraževanje v preteklosti, ter kaj prinaša prihodnost V prejšnjem odstavku smo se dotaknili, kaj naj bi izobraževanje sploh bilo. Vse se je zacelo pri naših prednikih in kot vemo je izobraženost bila zelo povezana z vero. Zato je bilo v preteklosti izobraževanje zelo prepleteno z vero, ampak je zaradi razlicnih zakonov in spremenjenega razmišljanja s casoma postalo loceno od vere. Veliko knjig in ucbenikov je bilo spisanih v samostanih in cerkvah, ki so bile kasneje predelane in se jih morda v današnjih casih uporablja v nekaterih izobraževalnih ustanovah oz. šolah. Zato ima danes vsak posameznik možnost se uciti o religiji, kakor se sami hocejo uciti. Prvo uradno informacijo o izobraževanju lahko pridobimo iz starega Egipta. V Egiptu je izobraževanje pomenilo prehod otroka v odraslo osebo. Tukaj niso poznali neenakosti med moškimi in ženskami, ampak se je ta neenakost pojavil v kasnejših casih. Prav obratno so razmišljali v Indiji. Izobraževanje in vzgoja je bilo konceptualno osredotoceno, na idejo, da bi morali vsi razviti svoj moralni intelektiii. Zelo pomembno je tudi poudariti, da je bilo izobraževanje preteklosti namenjeno predvsem oziroma samo moškim, ker so bile ženske namenjene predvsem za to, da so opravljala hišna opravila. Ta neenakost v današnjih casih skoraj ni vec prisotna, ceprav je v nekaterih sodobnih državah ženskam še vedno prepovedano, da se izobražujejo. Trenutna statistika pravi, da celo vec žensk kot moških dokonca izobraževanje v formalnih institucijah. Prve predmete so predstavili Grki in Rimljani zaradi tega, ker so hoteli, da so ucenci razgledani z razlicnih podrocji, npr. zgodovina, poetika, jezik in mnogo drugih. Predmeti niso bili obvezni, ampak ucenci so imeli možnost, da so se jih po želji udeležili. V današnjih casih pa so predmeti v šolah obvezni in poleg osnovnih, ki so jih razvili v preteklosti, smo sedaj dodali v izobraževalni sistem še mnogo drugih predmetov, npr. racunalništvo, ekonomija … Predvsem je v preteklosti izobraževanje temeljilo na lastnih interesih, osebnemu razvoju in fizicni aktivnosti. Želeli so, da se ucenci razvijajo na vseh podrocjih. Zdaj pa vecina staršev zahteva od izobraževalnega sistema, da njihovi otroci postanejo profesionalci v doloceni stvari, ne glede na njihove osebne želje in zdravje. Ljudje in otroci so prisiljeni, da se ucijo nadpovprecno samo zato, da bodo lahko tekmovali na globalnem nivoju. Povzeli smo pa kar nekaj metod ucenja iz preteklosti, to so: ucenje na pamet, debatiranje, testi, branje, pomnjenje vsebine. Ceprav je sedaj izobraževalni sistem predvsem razdeljen tako, da se na razlicnih stopnja uporablja razlicne metode ucenja. Glavna znacilnost sodobnega ucenja je razvoj tehnologije. Izobraževanje v preteklosti je bilo težko, ker so bile informacije dokaj omejene. Z razvojem tehnologije se je pridobivanje informaciji in njihovo implementiranje v izobraževanje zelo poenostavilo. Ljudje se lahko izobražujejo na vseh koncih sveta. Ni jim potrebno cakati, da pride neka knjiga do njih mesece in mesece, ampak jo lahko preberejo na internetni strani v nekaj sekundahiv. Kar se pa tice prihodnosti in izobraževanja, kot ga poznam danes in takšnega, kot smo poznali v preteklosti ne bo vec. Že dandanes se izobraževanje zelo hitro spreminja, prakticno iz dneva v dan. Vladne oblasti imajo najvec vpliva na to, v katero smer se bo izobraževanje in izobraževalni sistem obrnil. Definitivno lahko trdimo, da bo v prihodnosti sistem izobraževanje poudarek dal na pomembnost tehnoloških in profesionalnih sposobnosti posameznika in ne bo vec vkljuceval moralnega izobraževanja. Poudarek bo tudi na razvoju države, da bo le-ta lahko zagotovila ucencem razvoj profesionalnih sposobnosti. Vemo, da so izobraženi ljudje glavna prednost vsake države. Vemo tudi, da je izobraževanje temelj vsakega posameznika in z njim lahko naredimo vsako nemogoco stvar mogocov. Vrste izobraževanja V osnovi se izobraževanje deli na 3 vrste: formalno, informalno, neformalnovi. Zacel bom pri formalnih vrstah izobraževanja, pod katero spadajo: šole, vrtci, fakultete in srednje šole. Vse se zacne ob rojstvu, ampak ko govorimo o formalnem izobraževanju, se to zacne z vstopom otroka v vrtec. Predšolska vzgoja je kljucnega pomena za razvoj otroka in po navadi poteka od 1. pa do 5. leta starosti. Program lahko izvajajo javni in zasebni vrtci, ce zasebni vrtec pridobi koncesijo lahko opravlja dela javnega znacaja. Javne vrtce ustanovi obcina, ki jih tudi financira, zato vsi javni vrtci delajo po Kurikulumu za vrtce, ki ga je sprejel Strokovni svet republike Slovenije leta 1999vii. Starši so upraviceni do olajšave pri placevanju vrtca glede na njihove prihodke in število otrok, ki jih imajoviii. Na drugi strani imamo zasebne vrtce, ki lahko delajo po drugih programi (Montessori, Stain ...). Tukaj moremo poudariti, da vrtec sicer ni obvezen, ampak je priporocen, ker tako otrok dobi nekakšno podlago in socializacijo za nadaljnjo izobraževanje in razvoj, po besedah J. Budanovic Jeroncic. Nato sledijo še tri stopnje izobraževanja. Primarno izobraževanje, v katero uvršcamo osnovne šole, program za otroke s posebnimi potrebami in po nekaterih merilih tudi vrtce, ceprav sem predšolsko vzgojo opisal v prejšnjem odstavku. Glede na to, da osnovna šola v Sloveniji traja 9 let ta, zajema dve ravni izobraževanja; kategorijo/raven 1 – Primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja in kategorijo/raven 2 - Nižje sekundarno izobraževanje ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja, po ISCED 1997. Tako lahko recemo, da se otroci izobražujejo v osnovnih šolah nekje med 20 in 28 ur na teden (odvisno od razreda). Šolska ura traja 45 min. Šolsko leto pa nekje med 170 in 190 dni. Osnovno šolo ustanovijo obcine in je obveznaix. Sekundarno izobraževanje v Sloveniji delimo na poklicno in srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje. Namenjeno je vsem osebam, ki so predhodno zakljucile osnovno šolo in se vpisale na želeno srednjo šolo (sistem sprejemanje na državni ravni). Pred zakljuckom srednje strokovne šole se opravlja poklicna matura, pred zakljuckom splošnega izobraževalnega programa pa splošna matura. Uspeh in tocke na maturi so pogoj za vpis na nekatere terciarne izobraževalne programex. Terciarno izobraževanje: pod to vrsto izobraževanja so vkljucene višje šole in visokošolski študijski programi. Višješolski program je namenjen predvsem temu, da se posameznika pripravi na delo. Traja 2 leti in je vreden 120 kt. Visokošolsko izobraževanje pa zajema 3 stopnje. Po zakljucku prve stopnje posameznik dobi diplomo in med 180 kt in 240 kt, nato se lahko vpiše na drugo stopnjo, kjer dobi magisterij, ki je vreden med 60 kt in 120 kt in nato lahko naredi doktorat, ki je vreden med 300 in 360 kt. Imamo pa tudi posebne vrste vzgojno izobraževalnih sistemov. Zadnja leta je velik poudarek na izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Za otroke s posebnimi potrebami imam popolnoma prilagojene šole, ki s svojim programom tem otrokom omogocaj maksimalno vzgojo in izobrazbo. Lahko pa se izvaja na osnovni in srednjih šolah strokovna pomoc za otroke, ki niso nujno hudo bolni, ampak imajo vidne težave med ucenjem. Poleg teh programov imam tudi programe, ki so financirani iz javnih sredstev, kot so glasbene šole ali plesne šole. Zadnja leta je pa postalo precej popularno šolanje na domu. Ko se posameznik šola na domu, mora prav tako priti v šolo in opraviti dolocene teste in izpite, ni mu pa potrebno biti pri šolskih urah, ker se pricakuje, da delo, ki naj bi ga opravil v šoli, opravi doma s pomocjo staršev in literature, ki jo pridobi na zacetku leta. Kot vidimo, je formalno izobraževanje precej kompleksno, neformalno in informalno izobraževanje bomo podrobno pogledali pri vse življenjskem ucenjuxi. Kljuc do izobraževanja v Evropi Evropska agenda je zadnja leta naredila pomemben korak in si postavila cilj, da bo dosegla 40 % diplomiranih dijakov na posamezno regijo. Ta cilj je zelo drzen, ker je veliko držav, med njimi je tudi Nemcija, ki ne bodo dosegle tega cilja. Ampak, ce primerjamo EU in Kitajsko, lahko vidimo, da Kitajska to stopnjo že presega. Zato bo Kitajska prav kmalu postala vodilna velesila v izobraženosti ljudstva. Ce bolj podrobno pogledamo, kaj si je Evropa zadala, lahko vidimo sledece: prvi cilj je, da se zmanjša število ljudi, ki predcasno zapustijo šolo. Drugi cilj je pa ta, da se poveca število ljudi, ki bodo imeli koncano terciarno stopnjo izobraževanja. Kljucnega pomena je, da prvi cilj dosežemo relativno hitro, ker dejstvo je, da manj izobraženi ljudje v današnjih casih težje pridobijo službo. Oddaljenost od teh 40 % se pa v vsaki državi razlikuje. V Romuniji, Ceški in na Slovaškem bi si bilo treba prizadevati, da izpolnimo vsaj merila. V teh država je namrec treba povecati, kar za vec kot 20 %, da bi prišli do teh obljubljenih 40 procentov. Z enako težavo se srecujeta obe sredozemski državi, kot so Portugalska in Italija, država v prehodu pa je Madžarska, ki se nekako usklajuje z Avstrijo. Medtem ko bi Italija morala vec kot podvojiti diplomante, bi morala Avstrija še vedno neizmerno vlagati, da bi stopnjo terciarne izobrazbe povecala za vec kot 15 procentov in tako dosegla 40 %. Po drugi strani, pa so države, ki so danes dosegle 40 %. To so: Irska, Danska, Luksemburg, Belgija, Švedska, Francija, Združeno Kraljestvo. Irska je doživljala valove visokokvalificirane neto migracije, kar je prispevalo k njenemu povecanju v terciarni sestavi izobrazbe. Nemcija ima do izpolnitve še dobri 12 %, kar pa je kljucnega pomena, ker ima najvecje gospodarstvo v Evropi. Pomembno je, da Evropski oblikovalci in politiki razumejo, da bo kolicina in kakovost izobraževanja imela kljucno vlogo pri ohranjanju evropske konkurencnosti. Ustvarjanje družbe, v kateri je ustvarjanje znanja na prvem mestu, je ustrezen korak za sprostitev kreativnosti, ki je tako nujno potrebna za prihodnje evropsko bogastvo. Vendar pa je pri vzpostavitvi tovrstne družbe potrebno veliko premislitixii. Pomen izobraževanja in možnost izboljšave Izobraževanje je najboljša ekonomska predpostavka, kar jih jexiii. Kot vemo je izobraževanje ljudi nujno skozi celo življenje, glede na to, da se družba konstantno spreminja, se posledicno tudi možnost pridobivanja novega znanja in izkušenj. Vsak dan odkrivamo nove stvari in te nove stvari tudi takoj zacnemo uporabljati, zato je kljucno, da se izobražujemo sproti. Ampak za vse nagle spremembe lahko pravzaprav krivimo konstantno izobraževanje in razvoj. Brez dvoma postaja konstanto izobraževanje neka kljucna spremenljivka ljudi v današnjem casu in se ne konca zgolj z izpitom ali diplomo. Prav tako pa clovek zadovoljuje svoje osnovne potreba preko dela in dobro ve, da sta za delo potrebna razmišljanje in izobraževanje hkrati. Lahko vidimo, da je pridobivanje nekega znanja predvsem cloveku v korist, ker lahko tako zadovolji svoje vsakdanje potrebe. Proces ucenja in izobraževanja je skupek pridobivanja znanja in pridobivanja nekih delovnih izluženj in navad. Sklenemo lahko krog in recemo, da cilji vzgoje in izobraževanja izhajajo iz družbenih in zadnje case predvsem ekonomskih potrebxiv. Izobraževanje zagotavlja dober položaj znotraj družbe, ker ljudje z visoko izobrazbo predstavljajo zelo vreden vir informaciji v naši družbi. Prav tako je prava izobrazba pomembna pri pomoci, ko želimo nauciti druge posameznike sprejemljivih moralnih vrednot in etike. Poleg tega je znano, da samozavest izhaja iz izobrazbe. Bolj kot smo samozavestni lažje je doseci nek uspeh v življenju. Samozavest nas naredi zavedne, kako dobro opravimo doloceno nalogo in kako dolgo jo opravljamoxv. Dejstvo je, da je zmeraj možnost izboljšave in to velja tudi za vse vrste izobraževanja. Glavni problem današnjih izobraževalnih sistemov je prevelika usmerjenost v ocene in dokoncne nazive in premalo v prakticno izobraževanje. To lahko trdimo predvsem za formalne oblike izobraževanja, ker neformalne oblike se pojavljajo konstantno skozi celo življenje in ne spadajo v isto kategorijo. Študije kažejo, da študentje in dijaki po zakljuceni formalni izobrazbi nimajo osnovnih sposobnosti pisanja, kriticnega mišljenja, kar se zdeti samoumevno, je pa v precejšnem padcu. Prav tako študenti vložijo manj casa v študiji, kot so ga 50 let nazaj. Zato je potrebo temeljito prenoviti izobraževalni sistem, ki bo povezoval prav tako prakticno kot tudi teoreticno znanje, spodbujal vec samostojnega dela in raziskovanja. Prav tako je treba vecji poudarek dati na osnovnošolsko izobrazbo, kar se tice pisanja, branja in podobnih stvari, in odstraniti nekatere stvari, ki jih lahko posameznik naknadno pridobi skozi vseživljenjsko ucenjexvi. Izobraževanje v povezavi z ekonomijo in globalnimi interesi Množicna predpostavka je, da je treba biti za vsako delo dobro izobražen. Tudi ce je izobrazba kljucna ne pozabimo, da se dela še zmeraj delijo na tista, za katera ni potrebno velikega znanja in je posledicno manj placano, na drugi strani so pa dela ozke specifikacije, za katera je potrebna visoka izobrazba in je placa vidno vecja. Delodajalci se srecujejo s problemom izobraženega kadra, ker je nekaterih ozkih specifikaciji zelo malo in posledicno ne morejo dobiti delovne sile, ki jo potrebujejo. Prav tako pa dodatno izobraževanje delavcev stane delodajalca veliko denarja, zato se nekateri tudi niso pripravljeni spusti v dolocene posle. Zaradi konstantnega razvoja ekonomije se je pojavila velika tekmovalnost na podrocju izobrazbe. Velika podjetja vlagajo denar v dodatno izobraževanje že tako visoko specializiranega kadra samo zato, da bi postali še bolj konkurencni. Ceprav to ne velja za vse panoge. Stopnja izobrazbe in nadgrajevanje znanja in sposobnosti igra veliko vlogo pri locevanju tisti držav, ki so razvite, in tiste države, ki se razvijajo. Ceprav so v igri nekateri faktorji, kot so, kje se država nahaja in kakšni so pogoji za pridobivanje znanja in izobraževanje, bolj izobraženi delavci povzrocijo ekonomski presežek, ki ustvarja dobicekxvii. Tukaj igra veliko vlogo globalizacija; ker imajo vodilne države obicajno bolj izobražen kader z najboljšo formalno izobrazbo, bodo zato tudi visoko konkurencne. V današnjem svetu se zelo hitro širimo iz lastne države v druge in pri tem pridobivamo tudi novo znanje, ki pripomore k uspešnosti ekonomije države. Jasno je, da je za razumevanje globalizacije v povezavi z izobraževanjem pomembna specificnost, zato tudi odnos med globalizacijo in izobraževanjem ni mogoce opisati kot škodljiv ali koristen, ampak je to odvisno od clovekovega položaja, perspektiv, vrednost in prioritet. Zato se pri formalne izobraževanju ucence, študente in dijake pripravlja na izzive in priložnosti, ki naj bi jih predstavljale novosti, ki jih prinaša globalizacija. Neformalno izobraževanje je pa samo dodatek, ki ga vsak posameznik želi, da bi pridobil dodatno znanje. Vedeti pa moramo, da kulturni, politicni in ekonomski vidik ostaja kljucnega pomena pri razumevanju, kako se lahko globalno izobražujemoxviii. Opredelitev vseživljenjskega ucenja Izobraževanje je del našega vseživljenjskega ucenja. Ko želimo dobesedno povedati, kaj naj bi bilo vseživljenjsko ucenje, lahko recemo, da je to neke vrste pridobivanje znanja in izkušenj, izobraževanje od rojstva pa vse do smrti. Imam tudi life wide ucenje, kar pomeni, da se v razlicnih obdobjih ucimo razlicne stvari. Vseživljenjsko ucenje bi rad najprej povezal z neformalnim in in-formalnim izobraževanjem. To je vso znanje, ki ga pridobimo izven organiziranega formalnega izobraževanja, ceprav pod to definicijo spada veliko razlicnih form pridobivanja znanjaxix. Neformalno izobraževanje opredelimo kot organizirane in pol-organizirane izobraževalne aktivnosti, ki potekajo izven strukture in rutine formalnega izobraževalnega sistema. Prav tako tudi po zakljucenem neformalnem izobraževanju dobimo priznanje, ki služi kot dokaz, da smo se naucili nekaj novega. Potem imamo tukaj še in-formalno ucenje ali izobraževanje. To je najbolj povezano z vseživljenjskim ucenjem, ker poteka vsak dan v vsakem trenutku nenacrtovano in ga kot posamezniki sploh ne obcutimo kot ucenje ali neko pridobivanje znanja. Preko te vrste ucenja posameznik pridobiva prakticne izkušnje in znanje, ki ga potrebuje za opravljanja vsakodnevnih nalog, in spoznava nove stvari brez da bi to hotel ali pa nexx. Pri vseživljenjskem ucenju lahko tudi recemo, da je kljucnega pomena, predvsem za razvoj posameznikove osebnosti znacaja in lastnega obzorja. Po navadi se ljudje ucijo nekaterih stvari predvsem iz lastnih interesov in zadovoljstva. To pa zato, ker ima vecina ljudi neke interese izven nekega formalnega sistema zato, ker je ljudem v naravi, da se bodo ucili in se tako razvijali naprej. Kako vemo, da gre za vseživljenjsko ucenje? To ucenje mora biti prostovoljno, iz lastnih interesov. Ni nujno, da mora biti placljivo, velikokrat in-formalno, mora biti lastna motivacija iz lastnih razlogov. V današnjem ekonomskem svetu veliko delodajalcev išce pri delavcih to, da razumejo pomen vseživljenjskega ucenja in jim potem tudi omogocijo, da se sami izobražujejo v razlicne smeri, ceprav so zaposleni pri nekem podjetju, ki zahteva lahko samo eno znanje ali pa specifikacijo. Vseživljenjsko ucenje prinaša mnogo prednosti, kot so na primer novo dobljena motivacija, ki jo dobimo, ko se naucimo nekaj novega, cetudi se tega zavemo šele cez nekaj casa. Lahko si zaradi tega zadamo nove cilje in razvijemo nov hobi, povecamo samozavest, razvijemo socialne in druge sposobnostixxi. Evropska unija zadnja leta strmi k spodbujanju vseživljenjskega ucenja, ker glede na to, da imamo veliko informaciji, lahko ljudje uporabijo veliko teh za lastne potrebe. Kljucno je pridobivanje novega znanja in izobraževanja skozi vse življenje, ker tako je postala Evropa kontinent zelo razgledanega prebivalstva. Pomembnost vseživljenjskega ucenja je kljucnega pomena za prihodnost Evrope. Vse clanice Evropske unije se strinjajo, da mora Evropa biti zgled svetu na podlagi vse življenjskega ucenja. Dejansko hocemo pokazati, da je mogoce doseci oboje; gospodarsko rast in okrepiti socialno kohezijo. Ljudstvo je glavno bogastvo Evrope. Tako pridemo do sklepa, da je vseživljenjsko ucenje bistvo politike, razvoja državljanstva, socialne kohezije in zaposlovanjaxxii. Težave med vseživljenjskim ucenjem Živi kot bi umrl jutri. Uci se, kakor da boš živel vecnoxxiii. Med potekom svojega življenja velikokrat naletimo na težave, pa naj se te pojavijo pri izobraževanju ali kateri koli drugi dejavnosti. Prav tako lahko naletimo na težave pri vseživljenjskem ucenju. Te težave se lahko pokažejo kot subjektivne ali pa objektivne narave. Definitivno je posameznik nekako omejen na kraj, v katerem prebiva, objekte, ki jih ima na razpolago. Ti faktorji so objektivne narave. Velikokrat vidimo, da so ljudje, ki živijo na nekem samotnem kraju, manj razgledani kot nekdo, ki živi v mestu. Sicer imajo drugacno znanje kot mestni ljudje, ampak, ker so omejeni na kraj bivanja, ne morejo razviti svojega maksimalnega življenjskega ucenja. Na drugi strani je pa velikokrat težava subjektivne narave. Najbolj pogoste stvari, ki ovirajo vseživljenjsko ucenje, so razlicne bolezni. Clovek, ki je na invalidskem vozicku, nima enakih možnosti za pridobivanje razlicnega znanja, kot ga ima nekdo, ki je popolnoma zdrav. Prav tako je v zadnjih desetih letih videti porast mentalnih bolezni, ki že bolj ovirajo vseživljenjsko ucenje. Najbolj pogoste težave se pojavijo na prehodu iz 3. v 4. vseživljenjsko obdobje, kjer se pojavijo dispozicijski (psihicno stanje), institucionalni (kraj bivanja) in situacijski dejavniki. V Sloveniji to rešujemo z ucenjem po meri, zavedanjem teh problemov ter ucenjem vseživljenjskih vrednotxxiv. Dodal bi še eno strokovno razlago delitve vseživljenjskega ucenja iz leta 1965. Leta 1965 sta Johnstone in Rivera izzive vseživljenjskega ucenja organizirala v dve glavni kategoriji situacijskih (zunanjih) in dispozicijskih (notranjih), ki sta vsebovali 10 potencialnih ovir za ucenje. Te ovire so bile nato povezane z razlicnimi spoli, starostjo in socialno ekonomskimi kategorijami. Starejši odrasli imajo navadno vec dispozicijskih ovir, mlajši ljudje in ženske pa vec situacijskih ovir. Osebe iz nižjih socialno-ekonomskih razmer se soocajo z obema vrstama oviramixxv. Sedanji fokus na vseživljenjsko ucenje je spoznanje, da mora biti ucenje bolj aktivno kot pasivno in bolj strukturirano na dolgi rok. Vsi deli se morajo med seboj povezovatixxvi. Ta del bi rad zakljucil z mislijo, da je vseživljenjsko ucenje preobremenjeno z ekonomskimi, osebnimi, socialnimi, motivacijskimi, temeljnimi ovirami, ki na vse nas vplivajo na razlicne nacinexxvii. Obstajajo dokazi, da so dispozicijske ovire in motivacijske ovire za vzpostavitev ucece se družbe prav tako problematicne kot strukturne in institucionalnexxviii. Vse življenjsko ucenje in pomen za posameznika Uci se postopoma - zmeraj je še ena stvar, ki se jo lahko naucišxxix. Glede na to, da nas to ucenje spremlja skozi vse življenje, je tukaj kar nekaj prednosti in pomenov, ki jih pridobimo z vseživljenjskim ucenjem. Prvo bi rad poudaril profesionalni osebni razvoj. Vsak se po koncani formalni izobrazbi zaposli, ampak to ne pomeni, da se je s tem prenehal uciti. Še zlasti kriticno je za milenijce, rojene med letom 1980 in 1999, ki so na novo vstopili v delovni svet in razvoj tehnologije ter predstavljajo kar 30 % vseh tistih, ki so vkljuceni v proces vseživljenjskega ucenja. Prav tako je profesionalni razvoj pomemben za razvoj sposobnosti posameznikovega življenja znotraj družbe. Zadnje raziskave kažejo, da tisti, ki je vkljucen v vseživljenjsko ucenje prenaša ta interes na posameznike, s katerimi je v družbi. Druga stvar so pozitivni vplivi na moderno razvito družbo. Kakovost skupnega življenja v družbi neposredno vpliva na to, v kolikšni meri so ljudje vkljuceni v vseživljenjsko ucenje. Raziskave so pokazale, da se place ljudi zvišujejo, stroški pa ostajajo relativno enaki ali pa celo upadajo, in to koristi vsem. Kar 20 % bolj naklonjeni so tisti ljudje, ki so vkljuceni v vseživljenjsko ucenje, v organizacije, ki se ukvarjajo z rekreacijo, javne šole in visoko šolstvo. Tretja stvar je mentalno zdravje in daljše življenje. Višanje mentalne stabilnosti je še eden izmed pozitivnih stvari, ki jih pridobimo z vseživljenjskim ucenjem. V teh casih se je pokazalo, kako pomembno je vseživljenjsko ucenje in socializacija nasploh za mentalno zdravje. Zato se je anksioznost pri mladih v casu virusa COVID-19 povecala. Prav tako pa ucenje skozi celotno življenje pripomore k aktivnim možganom in bistrosti, kar pripomore tudi k daljšemu življenju. Ce tega ne bi bilo, bi bile vse stvari samoumevne. Nato pa pridemo k osebnemu razvoju in spreminjanju življenja. Kvaliteta življenja je neposredno povezana z individualno socializacijo in ekonomsko stabilnostjo. V vseh generacijah, (baby boom, gen x, gen y ...) je vseživljenjsko ucenje potekalo predvsem iz individualni razlogov, da se posameznik lahko maksimalno razvije. Prav tako pa se lahko posamezniku spremeni življenje cez noc. Starši porocajo, da so se njihovi avtisticni otroci takoj spremenili, ko so oni odšli na predavanje o avtizmuxxx. Prišli smo do spoznanja, da vsako leto pridobimo vec in vec ljudi, ki so aktivno vkljuceni v vseživljenjsko ucenje in se tako bolj izobrazijo, so veliko bolj produktivni in delijo svoje znanje z drugimi ljudmi. Vseh prednosti tovrstnega ucenja sicer še nismo uspeli raziskati, a jasno je, da ljudje to ucenje potrebujejo in tudi delodajalci strmijo k iskanju takih ljudi. Zaradi zelo materialne naravnanosti cloveštva danes je kljucnega pomena, da znamo rešiti probleme v razlicnih dejavnostih brez da bi pri temu povzrocili dodatne stroške. Tako nam vkljucenost v vseživljenjsko ucenje omogoca reševanje kompleksnejših problemov in na dolgi rok ustvariti boljše razmere za poslovanje. To krepi tudi ekonomijoxxxi. Zakljucujem z mislijo Eggelmeyerjaxxxii, ki pravi, da je naša narava, da se radi vživimo, in da se na to željo po ucenju moramo osredotociti, ker prinese veliko prednosti. Od kvalitete življenja do financne stabilnosti, vse to nam je v pomoc pri adaptaciji na ta kaoticni svet, v katerem živimo, in zato moramo vseživljenjsko ucenje sprejeti z odprtimi rokami in ga izkoristiti, ker na tem svetu živimo samo omejen cas. Potrebno je izkoristiti svoj maksimalni potencial, da lahko dosežemo višje cilje. Vseživljenjsko ucenje v Sloveniji Po podatkih Statisticnega urada RS je prebivalec Slovenije, ki se dodatno izobražuje, v povprecju star med 25 in 34 leti. Je visoko izobražen in zaposlen ter se izobražuje zaradi potreb dela, vecinoma zunaj delovnega casa. Podatki kažejo pozitiven trend splošnega zanimanja za razlicne oblike izobraževanj. Trenutno je kar 41 % Slovencev, starih med 25 in 64 leti, vkljucenih v eno od možnih oblik izobraževanja. Po drugi strani pa je zaskrbljujoce, da so za dodatno pridobivanje znanj in izobraževanje nezainteresirani ravno tisti, ki bi ga najbolj potrebovali – brezposelne osebe, med katerimi prevladujejo posamezniki z nizko stopnjo izobrazbe. V programe za pridobitev izobrazbe je vkljucena le desetina brezposelnih, v programe neformalnega izobraževanja pa dobra petina brezposelnih xxxiii. Ukrep vseživljenjskega ucenja je v Sloveniji nujen, da se zagotovi dolgorocno ravnovesje med povpraševanjem po delovni sili in aktualno ponudbo del. S tako strategijo bi lahko vzpostavili proaktiven odnos do vseživljenjskega ucenja ter bi tako izboljšali dinamiko zaposlovanja. Opaziti je, da v Sloveniji veliko vlagamo v cloveške vire in prebivalce. Toda, ce želimo z aktualno strategijo stopnjo udeležbe v vseživljenjsko ucenje dvigniti na evropsko raven je potrebno veliko vložiti v primeren kader za vseživljenjsko ucenje. Potrebno je izobraziti ucitelje, izvajalce tecajev, razvoj regionalnih centrov in podobno. V dokumentu, ki je izšel leta 2007 so avtorji izpostavili 14 ciljev, ki razvijajo vseživljenjsko ucenje v Sloveniji. Spodaj bom predstavil najbolj kljucne. Prvi in najbolj logicen je, da moramo omogociti vsem ucenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, posebno pozornost je potrebno nameniti tistim, ki imajo pri vseživljenjskem ucenju težave ali pa so prikrajšani. Prav tako je eden izmed 14 ciljev tudi ta, da moramo omogociti vsakemu cloveku ucenje po njegovi meri, to pomeni, da se more izobraževanje, ucenje in usposabljanje optimalno prilagoditi potrebam tistega, ki se uci. Tukaj so še cilji, da bi bilo potrebno dvigniti raven pismenosti v Sloveniji, spodbujati in omogocati ucenje na vseh življenjskih podrocjih in to z ustreznimi instrumenti, ki jih omogoci celostna politika, ki naj bi povezovala gospodarske interese z družbenimi in kulturnimi cilji. Najbolj realen cilj na trenutne razmere pa je ta, da bi morali pospešiti ucece se družbe, ki naj bi temeljile na nekem znanju ter družbe mislecih, to bi bila evolucijska nadgradnja. Za doseganje teh ciljev je potrebno, da se povežejo razlicne ravni vzgoje in izobraževanja, ter ustvarijo nek kontinuum vseživljenjskega ucenja. Morali bi ustanoviti centre za vseživljenjsko ucenje, ampak v Sloveniji nimamo še enotnega modela in temeljih standardov za tak podvig. Konstanto govorimo o stvareh, ki naj bi veljale za vse, ampak ne smemo pozabiti vzeti v zakup posameznikovih potreb, zahtev in specificnih možnosti. Treba je spremljati razmere, ki se konstantno spreminjajo, iz dneva v dan. Zgoraj navedene cilje moramo doseci z dolocenimi ukrepi. Ti morajo postati vidni v ustavi, zakonodaji in pri financiranju takšnih projektov. V nadaljevanju bom povedal, katere ukrepe bi morali sprejeti za uresnicitev teh ciljev. Prva in kljucna stvar je izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja, kar zajema razlicne standarde, ki se povezujejo z vseživljenjskim ucenjem, in bi morali vedeti, da kakovostno izobraževanje mora vsebovati prvine vseživljenjskega ucenja. Druga stvar, ki smo jo že neštetokrat omenili, je posodobitev vzgojno izobraževalnih programov v Sloveniji, pa naj bodo ti formalni ali pa ne. Prav tako je potrebno razviti izobraževalne in ucne strategije. To so didaktika, metodika in druge, ki naj bi omogocale in podpirale vseživljenjsko ucenje. To bi predvsem izpeljali na razvojni raziskovalni ravni in z dobro prakso. V Sloveniji imamo prav tako slabo usposabljanje strokovnih delavcev. Njihovo izobraževanje naj se ne bi koncalo po opravljeni diplomi, ampak je potrebno razviti programe za njihovo usposabljanje, da bi lahko uresnicili cilje vseživljenjskega ucenja. Posodobitev cakajo andragoška usposabljanja in vpeljati je potrebno specializirane podiplomske programe usposabljanja. Nato sta dve pomembni tocki, in sicer, moramo razviti sistem za priznavanje razlicnih vrst ucenja; ta more zajemati in potrjevati vse vrste ucenja in vsakršno koli pridobivanje znanja. In povecati moramo dostopnost do izobraževanja in ucenja. Veliko ljudi v Sloveniji živi v absurdnih razmerah, kjer je ucenje zelo oteženo. Ti ljudje so na robu socialnega preživetja ravno zato, ker ne dobijo potrebnega znanja, da bi si lahko pomagali. Prav tako moramo okrepiti infrastrukturo. Zlasti v današnjih casih, ko vse poteka elektronsko, je potrebno zagotoviti maksimalno relevantnost in preverljivost informaciji, ki jih pridobimo na svetovnem spletu. Tukaj imamo še krepitev nevladnega sektorja kot partnerja državi pri razvoju strategije. V tem sektorju, ki je neprofiten, je potrebno razviti partnerske odnose. Pomemben je tudi strateški svet republike Slovenije za vseživljenjsko ucenje, ter financiranje vpeljevanja in udejanja strategiji. Brez denarja se v današnjih casih ne da, zato dolocene strategije ne bo mogoco uspešno razvijati, ce je ne bomo financno podkrepili. Potrebno je tudi povezati raziskovalne zmogljivosti iz univerz, gospodarstva, javnih zavodov in organizaciji za vzgojo in izobraževanje. Ce hocemo zagotoviti kakovostno raziskovalno delo je treba za vsa podrocja vseživljenjskega ucenja zagotoviti ustrezno institucionalizirano raziskovalno zmogljivost. Treba je razviti staticno spremljanje in dolociti kazalnike in standarde za spremljanje uresnicevanja strategije. Poleg vseh teh naštetih pravil je še kar nekaj drugih. Ce bodo vsi ti ukrepi izvedeni in cilji doseženi, bo vseživljenjsko ucenje v Sloveniji resnicno zacveteloxxxiv. Kako izboljšati vseživljenjsko ucenje Moramo se vprašati, kako sploh zgleda nekdo, ki se vseživljenjsko uci in raziskuje. Po navadi, kot smo že zgoraj omenili, je vseživljenjsko ucenje v današnjem casu predvsem pomembno zaradi kariere in zaposlitve. Pomembno je, da konstantno nadgrajujemo svoje znanje in izkušnje, kar nas naredi boljšega zaposlenega. Vsi posamezniki, ki konstantno išcejo novo znanje, se ucijo razlicni stvari, ne samo tistih ki so potrebne, išcejo nove nacine za pridobivanje znanja, so v stiku z najnovejšimi trendi, so prilagodljivi in v stiku z najnovejšo tehnologijo, spremljajo socialna omrežja in pridobivajo podatke prav iz teh. Vsi ti ljudje so tisti, ki se vseživljenjsko ucijo z dolocenim namenom. Ampak prav tako pa je 10 možnosti, kako izboljšati vseživljenjsko ucenje. Prva stvar je, da moremo imeti dolocene cilje. Ce si neke stvari ne želiš jo prakticno ne boš dosegel. Treba je ustvariti dobre navade. Navado pa ustvarimo preko treh postopkov, in sicer moramo imeti motivacijo, sposobnost in sprožilec. Nihce se ne uci, ker bi se hotel, ampak zato, da bi se naucili nove stvari. Zato lahko tako imenovano motivacijo pospešimo z podkrepitvijo statusa, pridobimo neko novo inspiracijo ali pa nas je samo strah, da bomo izpustili neko življenjsko priložnost in da bi bilo pametno biti del vseživljenjskega ucenja. Druga pomembna stvar je socializacija. V eksperimentu so postavili miš v labirint samo in z drugimi mišmi. Ko je bila miš v skupini je hitreje našla pot ven iz labirinta kot takrat, ko je bila sama. To velja tudi za ljudi, da se znamo boljše uciti, ko smo v skupini, kot takrat, kot smo sami. Deljenje idej je kljucnega pomena za moderno vseživljenjsko ucenje. Ce se z nekom pogovarjaš o necem, kar se hoceš nauciti, ima to dvojni ucinek. Ne samo, da ponoviš tvoje obstojece znanje, ampak lahko pridobiš še dodatno znanje od osebe, s katero imaš ta pogovor. Tretja stvar je izbira razlicnih virov pridobivanja znanja. Vecina delovnih mest ni nakljucnih in tam smo omejeni na zanje v tistem prostoru. Ce pa smo na vec razlicnih krajih v enem dnevu lahko pridobimo znanje iz razlicnih okolij od razlicnih oseb. Cetrti korak se povezuje s tretjim, ceprav je pomembno, da izberemo razlicne vire, ampak prav tako je pomembno, da smo selektivni. Trenutno kroži po svetu veliko razlicnih informaciji, ki niso zmeraj resnicne. Ker preživimo veliko ur na svetovnem spletu in porabimo veliko casa za iskanje informaciji se velikokrat zgodi, da te informacije niso resnicne, kar pomeni, da ceprav mi mislimo, da je naše vseživljenjsko ucenje uspešno, je na koncu ravno obratno. Peta tocka je, da moramo pogledati tudi navzven. Glede na to, da je že v izobraževanju, kot sem zgoraj navedel, vse bolj ozko, se to dogaja tudi pri vseživljenjskem ucenju. Postavimo neke vire, s katerimi hocemo priti do dolocenih ciljev. To pa zelo omejuje vseživljenjsko ucenje. Zato moramo pregledati vse možne stvari, ne samo tiste, ki jih dejansko potrebujemo. Šesta tocka je razumevanje, da konstantno iskanje informaciji in dobesedno siljenje v pridobivanje novega znanja povzroca potrato casa. Vseživljenjsko ucenje mora biti konstantno in pretocno pridobivanje podatkov, ki bodo aktualni, relevantni in uporabni. Sedma tocka je avtomatizacija vseživljenjskega ucenja. Nihce se ne bo ucil namesto tebe, si pa lahko ucenje poenostaviš. Na primer, vsak dan se uciš zgodovino, ki te zanima, z 20 razlicnih internetnih strani. Zakaj ne bi tega optimiziral in zbral vse podatke na eni strani tako, da bi bilo ucenje in vseživljenjsko ucenje bolj enostavno in ucinkovito. Osma in deveta tocka se med seboj povezujeta. Dejstvo je, da ne moremo vseh informaciji sprejeti naenkrat, Zato je dobro, da vsak dan pridobivamo zadostno kolicino novih informacijo in znanja, pa cetudi je to nakljucno, ker si bomo tako lažje zapomnili stvari in bo tako vseživljenjsko ucenje bolj ucinkovito. Prav tako najnovejše študije kažejo, da tisti posamezniki, ki si vzamejo 15 minut casa preden gredo spat, da premislijo, kaj vse so se naucili danes, pospešijo pridobivanja novega znanja v prihodnosti. Deseta in zadnja stvar pa je to, da moremo biti pozitivno naravnani in imeti željo po osebni rasti. Ce je nekdo bolj talentiran na dolocenem podrocju, ni nujno, da moramo biti tudi mixxxv. Zakljucek V zgoraj napisanem besedilu smo spoznali, kaj naj bi pomenilo izobraževati se, in uciti, kaj vseživljenjsko ucenje je in zakaj je kljucnega pomena za posameznika. Izobraževanje je lahko obvezno ali neobvezno, moramo ga pa sprejeti z odprtimi rokami, ker biti neizobražen v današnjem svetu je lahko tudi porazno. Vsi dosežki so pogojeni z dolocenim znanjem in vsaka služba zahteve doloceno stopnjo izobrazbe. Pomembno pa je tudi razumeti, da je izobraževanje lahko velikokrat koristno, ampak zaradi napacne predstave ga ljudje obcutijo kot nujno zlo. Vidimo, da je potrebno slovenski vzgojno izobraževalni sistem še izpopolniti. Ljudje se prevec ukvarjajo s specificnimi stvarmi, ki jih kot posameznik v življenju ne bodo potrebovali. Vecji poudarek bi bilo potrebno dati na izobraževanju skupaj s prakticnim usposabljanjem, da bi lahko ljudje vso svoje znanje potem tudi povezali v celoto in bi bil to nek optimalni dosežek pri razvoju posameznika. Povežemo lahko še vse skupaj in povemo, da ekonomija strmi k cim vecjemu in boljšemu izobraževanju ljudi, ker to prinese vecjo korist in dobicek na dolgi rok. Prav tako so nam lahko v pomoc države, kot je Japonska, ki ima zelo razdelan sistem izobraževanja, kar se tudi kaže v tem, kako je njihov narod in kultura napredovala v zadnjih 70 letih. Glede vseživljenjskega ucenja pa lahko povemo, da je v zadnjih letih precej naraslo tudi zaradi tega, ker smo videli, da ce se ucimo celo življenje in to nenamensko, smo bolj produktivni in imamo boljše kvaliteto življenja nasploh. Vseživljenjsko ucenje naj bi potekalo celo življenje. In cetudi ga nekateri zanemarjajo, se prav tako ucijo, tudi, ce sami nocejo. Še posebej je pomembno tako ucenje v obdobju, ko vstopimo v svet kot odrasla oseba pa vse tam do pozne starosti. Naše znanje tako konstantno dopolnjujemo in nadgrajujemo, kar nam to omogoca boljše zaposlitvene pogoje in življenjski slog na splošno. Res pa je, da se velikokrat pojavijo nevidne ovire oziroma motnje, ki lahko povzrocijo stagnacijo takega ucenja. Sploh v novodobnem svetu, kjer vse vec ljudi preživi na elektronski napravah, sta se njihova produktivnost in raziskovalnost drasticno zmanjšali, k cemur je pripomogel tudi zelo hiter življenjski ritem, ki ljudi demotivira. Kaj to pomeni za prihodnost in vseživljenjsko ucenje … pa lahko samo ugibamo. Lahko pa trdimo, da ljudje ne delajo proti sebi in se nekako trudijo ohraniti življenjski zagon in s tem tudi pomen vseživljenjskega ucenja, ceprav tehnologija tako hitro napreduje. Zakljucek bi rad zaokrožil s tem, da na podrocju izobraževanja ter vseživljenjskega ucenja je še veliko neodkritih stvari in možnosti za izboljšavo. Predvsem glede izobraževanja, kar se tice formalnega dela, letno zelo napredujemo in izboljšujemo sisteme. Kar se pa tice neformalnega in informalnega ucenja, je pa tudi neomejeno število možnosti, ker nikoli ne veš vseh stvari in je zmeraj prostor za izboljšave. To je car vseživljenjskega ucenja, da dejansko poteka konstantno. Smo pa zadnja leta zelo napredovali kar se tice vseživljenjskega ucenja v cetrtem obdobju, kar je zelo spodbudno, da se lahko tudi starejše osebe nekaj naucijo, kar 40 let nazaj ni bilo mogoce. Zelo pomembno je, da starejšim osebam omogocimo neko novo izkušnjo, pridobivanje novega znanja in izbrišemo stereotipi, da so starejši ovira mladim. Prav tako pa se z vsako naslednjo generacijo izboljšuje zanimanje pri mladih za konstantno pridobivanje novega znanja in izkušenj, ker kot vidimo je za uspešno ekonomsko okolje potrebno zaceti vlagati tudi v mlade ljudi in jih nauciti cim vec stvari že v mladih letih tako, da se skozi leta samo že nadgrajujejo. Zakljucil bi rad z rekom A. Marciera, ki pravi, da tisto, kar se naucimo z užitkom, ne bomo nikoli pozabili. To dokazuje vsak posameznik, ki se rad ali pa se ne rad nauci, ampak, cesar se naucimo iz ciste lastne volje, resnicno ne nikoli pozabimo. Viri, literatura in opombe PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO „Premalokrat se zavedate, da je beseda kot kamen: tja, kamor pade, udari in pusti sledi.“ SVETOVALNICA LUCKA – pomoc žrtvam nasilja v družini Zavod Karitas Samarijan je v decembru 2016 ponudil nov socialnovarstveni program – Svetovalnico Lucka, ki nudi pomoc žrtvam nasilja v družini. Program je vsebinsko in financno podprlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato so naša svetovanja BREZPLACNA. Pomoc nudimo vsem polnoletnim osebam, ki so žrtve nasilja, bivšim uporabnicam namestitvenih programov materinskega doma in varne hiše, osebam z izkušnjo nasilja, ki so gibalno ovirane, ter starejšim osebam. Svetovanja in psihosocialno pomoc nudimo tudi ostalim osebam, ki pomoc potrebujejo. Program nudi brezplacno individualno svetovanje in brezplacno udeležbo v svetovalni skupini, kjer se udeleženke kontinuirano srecujejo vsakih 14 dni, ter možnost brezplacne udeležbe na delavnicah za osebnostno rast. Krajše razbremenilne pogovore omogocamo preko elektronske pošte in telefona. Individualna svetovanja nudimo v svetovalnici Lucka v Šempetru pri Gorici ter na Ljudski univerzi v Ajdovšcini. Svetovalnica Lucka ima svoje prostore v Šempetru pri Gorici na Cesti Prekomorskih brigad 20, 1. nadstropje, pisarna št. 6. Za individualne razgovore in udeležbo v svetovalnih skupinah se je treba predhodno narociti. Pisarna je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob torkih pa od 10. do 18. ure. Dosegljivi smo na mobilnem telefonu 00386 31 666 321 ali na elektronskem naslovu svetovalnica.lucka@gmail.com. Program v svetovalnici s pomocjo razlicnih strokovnjakov s podrocja nasilja vodi magistrica psihosocialne pomoci Dragica Pavšic Gerencer. Podjetje Energos (op. Družba CEATM, d.o.o., je bila ustanovljena z namenom, da povezuje Zahodni Balkan in Kitajsko na podrocju turizma, investicij in svetovanja. Po vec uspešno izvedenih projektih sedaj širi svoje delovanje tudi na druge trge. V kolikor vas zanima razvoj novih inovativnih produktov in njihov plasma na tuje trge, nam pišite. Logotip - crni napis in transparentno ozadje Eudace, d.o.o., je svetovalno podjetje, ki z znanji in izkušnjami svojih sodelavcev nudi svetovalne storitve na podrocjih: upravljanja družinskih podjetij in korporacijskega prava, prava informacijske varnosti in telekomunikacij, delovnega prava in kadrovskih procesov ter uvajanja standardov ISO (ISO 9001, ISO 27.001, FSC …). Med našimi narocniki je vec kot 500 zadovoljnih strank (zasebnih podjetij in narocnikov iz javnega sektorja), s katerimi dolgorocno sodelujemo. Skozi celotno obdobje našega delovanja nas spremlja slogan »Naš cilj je najti rešitev«, ki mu ostajamo zvesti in ostaja temeljno vodilo tudi v bodoce. Dr. Andrej Raspor kot samostojni podjetnik, svetovalec, mentor in predavatelj nudi storitve s podrocja razvoja kadrov in organizacijske prenove poslovnih procesov. Logotip PERFECTUS crno ozadje Perfectus je skupen projekt svetovalnih podjetij ENERGOS, d.o.o., CEATM, d.o.o., EUDACE, d.o.o. ter Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Pri razclenjenemu trgu izobraževanj in svetovanj se je pokazala potreba po povezovanju, zato smo k projektu pritegnili tudi naše poslovne partnerje. Naš moto je vsaki stranki poiskati najboljšega izvajalca oziroma ji omogociti najbolj celovito reševanje njenih poslovnih izzivov. V naši partnerski mreži zato združujemo interdisciplinarna znanja in izkušnje. Pomagamo pri krepitvi kompetenc, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo za uspešno poslovanje. Preboj od problemov do rešitev! Logotip PERFECTUS bele crke Steber storitev predstavljajo delavnice, ki v poslovne procese vpeljujejo metode in tehnike, ki temeljijo na povezanosti, interdisciplinarnosti in celostnem pristopu. Z zaznavanjem trendov in vpeljavo novih metod odgovarjajo na izzive uvajanja razvojnih sprememb v organizacijsko okolje. . Akademija 1.0 (Celovite in narocniku na kožo pisane šole) . Intenzivni praktikum 2.0 (Tecaji in seminarji) . Coaching 3.0 (Svetovanja in coaching) . Poslovni fitness in wellness 4.0 (Odprava konkretnih poslovnih problemov ter ozkih grl – t. i. Prebojniki) . Raziskovanje . Založništvo ZAKAJ OD 1.0 DO 4.0? S svojimi produkti sledimo razvoju industrijske revolucije. Zacetki le-te sovpadajo z vzpostavitvijo modernega šolskega sistema, zato Akademija 1.0. Sledila je faza elektrifikacije, ki jo ponazarjajo tecaji Intenzivni praktikum 2.0. Obdobje sistemske in kibernetske dobe je prineslo Coaching 3.0. Faza, v kateri ljudje in stroji vedno bolj komunicirajo med seboj, potrebuje popolnoma nove ucne pristope. Prav te ponuja Poslovni fitness in wellness 4.0. Ker pa je vsako podjetje v razlicni stopnji razvojnega ciklusa in ker imajo zaposleni razlicna predznanja, ponujamo celovit nabor razlicnih možnosti za pridobivanje temeljnih, genericnih in delovnospecificnih kompetenc posameznikov. Tim interdisciplinarnih strokovnjakov vam s kombinacijo predavanj in orodij za samoanalizo nudi ucinkovito podporo. Vsak udeleženec tako na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Akademija 1.0 Storitev je namenjena vsem podjetjem oz. posameznikom, ki bi želeli pridobiti kompleksna znanja s konkretnih poslovnih podrocij. Skupaj s partnerji smo se v poslovni mreži Perfectus specializirali za projektni menedžment (Šola projektnega menedžmenta), uporabo modernih tehnologij v marketingu in prodaji (Šola sodobnega trženja) ter oblikovanje spletnih strani (Šola za izdelovanje spletnih strani). Izhajajoc iz izkušenj, da pri nas trenutno ne obstaja specializirana šola za vodstveni kader in da so prav vodje pred zasedbo vodstvenega položaja premalo pripravljeni na nove izzive, smo zanje oblikovali poseben program Renesancni vodja. Pripravili pa smo tudi programe za pomožne vodje npr. v gostinstvu (Šola za gostinske vodje) in igralništvu (Šola za igralniške vodje). Akademijo lahko organiziramo za znanega narocnika. Storitev lahko izvedemo v obliki enkratnega izobraževanja, v primeru stalnih potreb podjetja pa v podjetju vzpostavimo ucni center. Izobraževanja lahko prilagodimo tudi v obliko študija na daljavo ali samostojnega ucenja. Vsak slušatelj dobi tutorja, ki ga spremlja v celotnem obdobju študija. . Šola projektnega menedžmenta . Šola sodobnega trženja . Šole za izdelovalce spletnih strani 1. Od ideje do prve spletne strani: html + css 2. Oblikovanje spletnih strani: osnove oblikovanja, predloge 3. Dinamicne spletne strani: php (zacetni) 4. Interaktivne spletne strani: javascript + jquery (zacetni) 5. Spletne aplikacije: nacrtovanje, izdelava, podatkovne baze 6. Postavitev spletnih strani z uporabo CMS Joomle (potrebno predznanje prejšnjih 5-ih predavanj) 7. Osnove spletnega trženja: Adwords, SEO, socialna omrežja . Renesancni vodja . Šola za gostinske vodje . Šola asertivne komunikacije Intenzivni praktikum 2.0 Delovno ime za tecaje Perfectusa je Intenzivni praktikum. Z imenom želimo poudariti pomen ucnih pristopov, ki jih uvajamo na naših srecanjih. Srecanja niso zasnovana kot klasicno predavanje, na katerem slušatelji zgolj pasivno poslušajo. Gre za interaktivno delo, kjer se obravnavajo ozke strokovne vsebine, hkrati pa se specifike povezuje z drugimi podrocji. Praviloma so za slušatelje zanimivi tecaji Poslovnega fitnessa in wellnessa 4.0, na katerih spoznajo, katere so njihove šibke tocke in kje možnosti za izboljšave. Intenzivni praktikumi so zato živa, razvijajoca se izobraževanja, ki jih stalno dopolnjujemo z novimi vsebinami. . Ali res obvladujem cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Ali znajo moji sodelavci obvladovati cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Trodelni poglobljeni stres menedžment Ravnovesje umskega, telesnega in custvenega dela cloveka . SDI intenzivni praktikum Intenzivni praktikum ucinkovite komunikacije in reševanja konfliktov . Notranji presojevalec ISO 9001:2015 Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti ISO 9001:2015 za posameznike in podjetja . Notranji presojevalec – prehod na ISO Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti za posameznike in podjetja – prehod na novo verzijo standarda ISO 9001:2015 . Kako varno je vaše podjetje? Usposabljanje s podrocja upravljanja informacijske varnosti v podjetju za delodajalce in vodje . Življenjski slog odraslih pred upokojitvijo in po njej Z vseživljenjskim ucenjem v tretje življenjsko obdobje . Komunikacija v razlicnih delovnih okoljih Kako se pravilno sporazumevati na delovnem mestu Coaching 3.0 Individualni coaching je ucinkovita metoda za spodbujanje odlicnosti pri menedžerjih, vodjih in ostalih zaposlenih, ki vpliva na sistematicen razvoj ciljnih kompetenc in potencialov posameznega »coacheeja – udeleženca coachinga«. Glavni cilj coaching procesa je zmanjševati ovire do ciljev in tako zagotoviti kar se da veliko uspešnost posameznika, torej mu pomagati, da v polnosti uporabi svoje potenciale. Coaching je interaktivni proces, v katerem coach z uporabo posebnih tehnik sproži miselne procese, ki pomagajo posameznikom in podjetjem, organizacijam in ustanovam k hitrejšemu in ucinkovitejšemu doseganju boljših rezultatov in ciljev organizacije ter posameznika. Coach v pogovoru s klientom uporablja posebej izbrana vprašanja. Ta vprašanja spodbujajo razmišljanje, iskanje notranjih virov, še neodkritih možnosti in strategij. Coach vecinoma ne predlaga neposrednih rešitev, ampak klientu podaja sugestije. Coaching temelji najveckrat na spodbujanju miselnih procesov klienta, s katerimi pride sam do rešitev, do katerih bi sicer prišel veliko težje ali pa morda celo ne. Naši coachi so preizkušeni praktiki, ki združujejo izkušnje vodenja podjetij, svetovalne in predavateljske prakse ter interdisciplinarna strokovna znanja in pristope. Naš poslovni pristop tako združuje razlicne teoreticne koncepte; iz njih izberemo najboljše prakse, uporabne za naše kliente. Koncepti in programi, ki predstavljajo osnovo za naše delo, so najmanj naslednji: . Transnational Management Associates – TMA World . Integrativna relacijska-transakcijska analiza . Dale Carnegie Training andragoški principi dela . De Bonovi principi razvoja kreativnosti in inovativnosti . Nevrolingvisticno programiranje (NLP) . Vitko upravljanje (Lean Management) . Organizacijski razvoj (Organizational development) . Agilne metodologije (Agile development) . Generiranje in inoviranje poslovnih modelov (Business Model Generation/Innovation) Posebnost Coachinga 3.0 je tudi v tem, da poleg osebnih srecanj ponuja virtualna srecanja in v individualno delo vkljucuje tudi pametne tehnologije ter sodobne ucne pristope. Poslovni fitness in wellness 4.0 Paket Poslovni fitness in wellness ni zgolj šola, delavnica, tecaj ali coaching, ampak mnogo vec. Gre za srecanje, ki vodi k razreševanju problemov in odpravi ozkih grl – poimenovali smo ga Prebojnik. Udeleženci Prebojnika že pred srecanjem dobijo gradivo, s katerim analizirajo poslovanje, lastno delo in delo svojih sodelavcev. Na ta nacin indentificirajo kljucne težave, s katerimi se soocajo pri svojem delu. Diagnosticni vprašalniki za opredelitev kljucnih problemov in izzivov so izdelani na podlagi dolgoletnih izkušenj naših izvajalcev. Na srecanju skupaj analiziramo ugotovitve, svoje izkušnje pa lahko izmenjate tudi z ostalimi udeleženci in na ta nacin obogatite svoje znanje. Vsak udeleženec na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Vsi, ki želite še dodatno nadgraditi svoje znanje, lahko to storite z individualnim Coachingom 3.0 ali pa z Intenzivnim praktikumom 2.0. . Kitajci so tu! Osnovni pristopi za izboljšanje storitev, namenjenih kitajskim gostom in poslovnežem . Izboljšajte potenciale vaših zaposlenih Naj bodo ucinkoviti zaposleni še boljši, neucinkoviti pa le še slab spomin . Obvladovanje prioritet – za zaposlene S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov . Obvladovanje prioritet – za vodje S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov poslovanja . Kadrovske strategije Ali lahko podjetje posluje uspešno, ne da bi imelo implementirano kadrovsko strategijo? . Notranji izobraževalni centri Je mogoce z aktivnostmi notranjega izobraževalnega centra neposredno vplivati na ustvarjanje dodane vrednosti podjetja? . Vodja kot trener in coach – male skrivnosti velikih športnih trenerjev Uspešnost sodobnega voditeljstva je povezana z razvijanjem trenerskih in coaching kompetenc vodij . Prihodnost vašega družinskega podjetja Spoznajte, kako obvladovati pravna in davcna tveganja, s katerimi se srecuje vaše družinsko podjetje in ga pripravite na prihodnost . Ali vam sistemizacija služi? Ali vam sistemizacija delovnih mest in placni sistem v podjetju služita? . Izgradnja vodstvenega tima »po ribje« Strateški vodstveni trening »po ribje« – intenzivna izkušnja vodstvenega tima Raziskovanje Poleg programov, ki so povezani z izobraževanjem in usposabljanjem, Perfectus izvaja tudi raziskovalno dejavnost. Osredotocamo se na nišne raziskave, v katerih analiziramo ozadje problemov in išcemo za vas najprimernejše rešitve. Aktualne raziskave: . Kako pristopiti k usposabljanju? (avtor dr. Andrej Raspor) . Raziskava HRM trendi v Sloveniji in svetu (avtorja Matej Gal Pintar in mag. Janez Žezlina) . Upravljanje in razvoj kljucnih kadrov v slovenskih organizacijah (avtor mag. Janez Žezlina) 4