PRED DNEVOM REPUBLIKE
Nepretrganost
socialistične
graditve
Zgodovina je neponovljivost člove.škega duha in njego-vega utripa, človeških hotenj in vrednot, uresničljivih v nekem času. Tukšmi je ludi zgodovitia slovenske samobiino-sii in državnosii, povezune in združene v jugoslovansko skupnosi. Njene korenine sicer segajo v davno Karantunijo; vojvodski prestot na Gasposvetskem polju, na kmerein so ustoličevali kneze s slovensko besedo, je ostal simbol naše podobe in našega obstoja vse do danes.
Ta simbal pa se je udejanil šele čez mnoga stoletja: v lelu J943 najprej na zboru odposlancev slovenskega naroda v ' Kočevju, nato na II. zasedanju A VNOJ v Jajcu. Prvo je bilo dejanjerevolucije, ki jegrudilo novo, Ijudsko ohlast; drugoje bilo opredelilev za Jugoslavijo. Uboje pa je bilo povezano z dveina prvinama: z gradiivijo slovenske driavnosti in z izra-tanjem teinje po povezanosii z drugimi jugoslovaiiskimi na-rodi v skupnofederativno državo. Hkrati ko je kočevski zbor poveril prislojnosti najvišjega orguna oblasti Slovenskemu nurodnoosvohodibiemu odhoru in mu s lem zaupnl zasiopa-nje slovenskega naroda, je ta zbor priznal tucli A VNOJ. In samoodločba stovenskega naroda je s skupnim zmagovitim bojem jugoslovanskih narodov in narodnostipostala resnič-nost.
Takšno usmeritev je sprejel že ustanovni kongres KP Slo-venije leia 19.? 7 na Čebinah: prav Čebinam gre največ zaslug za lo, da je slovensko Ijudstvo leta 1945 doiivelo največji tre-nutek svoje zgodovine: zmago, svobodo, rojstvo enako-pravne socialisiične Slovenije v bratski skupnosti z jugoslo-vanskimi narodiin narodnostmi. Čebinamgrezahvala, daso množice zaupale v KPS in da je zato ostala vodilna sila vpoli-tičnem iivljenju slovenske druibe.
In danes, ko praznujemo štirideseto obletnico samaod-ločbe slovenskcga naroda, izraiamo našo zavezanost veli-kemu in zahievnemu izročilu, kiga irnenujemo nepretrganost socialislične graditve; izročilu, ki je bilo irdno zasidrano v sklepih kočevskega zbom in A VNOJ; in ki ludi danes in tudi tokmi r.ihifvo nnšo moč in naše hotenje.
PAVEL VINDIŠAR