V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Josip Hustija, nadučitelj v Košani, 1 gld. Učiteljski konvikt: G. Fran Hubad, c. kr. ravnat.elj ljublj. učiteljišč i. dr. 4K; g. Fran Velkaverh, obč. svetovalec, posestnik i. di\ v Ljubljani, 10 K; gosp. Rihard Šeber, lastnik tiskarne v Postojini, 10 K; utMteljstvo mestne nernške dekliške šole v Ljubljani in sicer: gdč. Konscbegg Frideiika 1*80 K; gdč. Raunacher Ema 1*20 K; gdč. Illerschitsch Franja 1*20 K; gdč. Golf Klotilda 1-20 K; gdč. Naglas Jakobina 1*20 K; gdč. Cidrich J. 1*20 K; gdč. Sernec Božena 1*20 K$ gdf. Bauer Alojzija 1-20 K. M. Močnikov spomenik: Neimenovan po g. Štefan Primožiru iz Postojine 2 gld.; g. Janez Saje, nadučitelj v Št. Jerneju 1 gld. Odkritje A. Praprotnikore spominske plošče se zaradi pevskih vaj preloži na 4. dan mal. srpana; odkritje M. Močnikove sporninske p 1 o š ("• e se bode vršilo na željo njegovih čestilcev v velikih počitnicah. EbenhochoT šolski predlog. Velika večina čeških učiteljskih društev je že uložila prošnjo potom svojih državnih poslancev na poslansko zbornico za odklonitev Ebenhochovega šolskega predloga. — Posnemanja vredno! Osobna vest. G. J. Kletnenčič, nadučitelj na Rečiči, se je odpovedal službi na mešeanski šoli v Krškein. Uzorci šolskih zvezkov v prid učiteljskeinu konviktu, založil Josip Petrič, se ravnokar razpošiljajo vsem šolskim vodstvom po Slovenskern. Risanke, ki imajo tako obliko, kakor vse druge risanke, ki so že v rabi, se dobe tudi brez stigein. P. i. tovariše in tovarišice prosimo, da takoj opozore prekupčevalce na Petrieeve zvezke v p r i d u c iteljskemu konviktu, da si svojo zalogo čim preje napolnijo ž njimi. Kolikor več tfeh zvezkov se bo razpeealo in porabilo, toliko več dohodkov bo imel ,učiteljski konvikt". Torej le na delo, tovariši, in vpeljimo z novim šolskim letom po vseh slovenskih šolah ,Petričeve zvezke v prid učiteljskemu konviktu"! Odobren zemljevid. Visoko rninisterstvo za nauk in bogočastje je z razpisom z dne 5 vel. travna 1897 št. 10455 odobrilo V. Haardtov stenski zemljevid Palestine, ki ga je za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Fr. Orožen. Vabilo. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj zboruje dne 3. rožnika t. 1. v Jesenicah. Začetek ob 10. uii zjutraj. Poročal bode g. Val. Zaverl ,Kako napravi učitelj pouk zanirniv?" K obilni udeležbi vabi odbor. Proti Ebenhochovi šolski predlog-i se sklepajo resolucija za resolucijo ne le od strani učiteljstva ampak tudi od drugih društev in korporacij. Stajerska učiteljska zveza (BLehrerbund") pa je te dni poslala obema zbornicema državnega zbora dobro utemeljeno peticijo, naj bi se ta predloga odklonila. Poziv članom wZaveze"! V državnem zboru prediagali so gg. Ebenhoch-Dipauli in tovariši, člani ,katoliško-ljudske" stranke premembo šolskega zakona. Ta predloga meri na to, da bi se ljudsko šolstvo podeželilo in bi iineli deželni zbori odločilno besedo pri vseh zadevah, tičočih se ljudskega šolstva. Ako bi ta predloga obveljala, zadal bi se zlasti slovenskemu narodu srnrten udarec, iniel bi nedogledno slabe posledice za naše šolstvo in učiteljstvo. Slovensko učiteljstvo izreklo se je še pred nedavnim časom iz tehtnih razlogov za podržavljenje ljudske šole. Dokler nimarno združene Slovenije, dokler se v Avstriji ne izvede federalizem na naiodnostni podlagi, bilo bi našemu narodu podeželenje ljudske šole v obče velika nesreča. Kajti v tem slučaju izročila bi se razen na Kranjskem po vseh drugih slovenskih krajinah slovenska šola in po njej slovensko ljudstvo na milost in nemilost tujčevi peti. Gg. Ebenhoch-Dipauli in tovariši pa so šli celo tako daleč, da so v večini avstrijskih kronovin izročili ne samo narodno ainpak celo tudi versko vzgojo poljubni usodi, da le v nekaterih kronovinah zagotove svoji stranki oblast nad šolo in učiteljstvom — nad ljudstvom! Slovensko učiteljstvo, slovensko razuraništvo se inora odločno upreti taki preosnovi sedanjega šolskega zakona! Obračamo se torej do vsega v rZavezi slov. učit. društev" združenega naprednega učiteljstva, da zastavi vse svoje moči v obrainbo svojih pravic, v obrambo ljudskega šolstva in narodne izobrazbe. Namen nove šolske predloge je znan. Tovariši, tovarišice! Stopitno mej narod, pojasnimo mu pretečo nevarnost, združimo se z vsemi izobraženhni, zavednimi rojaki po vseh slovenskih krajinah na odločen odpor napram nakanam gg. Ebenhoch-Dipauli et Comp. Delujmo na to, da se vse razumništvo, vsi sloji slovenskega naroda obrnejo na merodajno mesto s peticijami, resolucijami ali protesti, da preprečimo uresničenje te predloge! Odbijajmo brez strahu sicer in odločno, pa stvarno in mirno sovražni napad! Saj branimo s tem sebe, svoje družine, svoj narod! In osamljeni ne bomo v tem boju. Vsak pošten rodoljub, vsakdo, komurše ni do cela zamrla ljubav do svojega teptanega naroda, kateremu ni narodnost in veralefrazain sredstvo, bode gotovo z nami.na na ši s t r a n i, v našihvrstah! Tovariši, tovarišice! Časi so resni! Na delo torej za stanovsko našo čast in pravico, na delo v prospeh našega šolstva, v prospeh naroda slovenskega! Direktorij wZaveze slovenskih učiteljskih društev" po Kranjskem, Koroškern, Štajarskem in Primorskem: ' Dragotin Česnik s. r.Luka Jelenc s. r. t. č. tajnik.t. č. predsednik. Šolski predlog. K Ebenhochovemu šolskemu predlogu se misli od strani čeških veleposestnikov predlagati dostavek, naj se šole organizujejo tako, da bodo ugajale večini šolo obiskujočih otrok glede vere in narodnosti. Kjer je več starišev druge vere ali narodnosti, se jirn bodo dovolile razne olajšave, če bodo hoteli za svoje otroke osnovati svoje šole. Pred vsem jim ne bode treba donašati za javne šole, ako bodo za svoje šole vsaj toliko donašali, kot bi rnorali za javne. Deželni zboii bodo smeli sklepati o tem, kako se poskrbi za šole narodnih in neinških manjšin. V posebno meševitih okrajih se bodo pa smele upeljati dvojezične šole, na katerih se bodeta oba jezika jednako učila, ako to sklene deželni zbor. Nam je ta nasvet jako všeč, a lebojimo se, da ga bi naši nasprotniki po svoje izrabili. Pri nas so razmere drugačne, kakor na"Ceškem. Koroški. in štajerski Nemci bi tak zakon, če se sklene, porabili le v to, da po Slovenskem, kjer je le nekaj Nemcev, osnujejo take nemške šole. Za slovenske narodne manjšine bi ne poskrbeli. Vpeljali bi pa dvojezične šole na Slovenskem, kjer bi ne mogli nemških. Skušnje pa nas uče, da take dvojezične šole so v resnici le nemške in je njih glavni, če ne jedini namen, utepatije nemščine. Proti Ebenhochori šolski predlogi je sklenilo jednoglasno tudi društvo učitelji« in odgojiteljic v Avstriji 7. vel. travna resolucijo. V tej se povdarja, da bi bila najobčutljivejše prizadeta odgoja deklic s poinanjšanjem šolske dolžnosti. Razen tega odbija resolucija predlogo tudi zategadelj, ker bi ista izrinila iz javnih šol skoro do cela ročna dela. Izpiti učne usposobljenosti za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so trajali od 3.—14. vel. Iravna. Aprobirani so sledeči kandidati in sledeče kandidatinje. Za prvo skupino meščanskih šol: Z nemškim učnim jezikom s. Marija Anunziata Branchi in s. Brigita Oiažen, z nemškim in slovenskim učnim jezikom pa s. Bernarda Raktelj. Za drugo skupino meščanskih šol z nemškirn in slovenskim učniin jezikom pa s. Filomena Fabjan in s Maksimiljana Kolenc (z odliko). Za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom so prebili izpit: Gospodje Ivan Baraga, Franc Borštnik, Eagelbert Kavčič, Vincencij Krek, Ivan Stupica, Ivan Zupančič, gospica Terezija Mihelič ins. Hildegardis Lebar (z odliko), z neinškim učniin jezikom pa s. Ignacija Klump (z odliko). Specijalni izpit za nemški učni jezik na ljudskib šolah sta prebila gosdod Alojzij Bajec in gospodičina Marija Hanel, dopolnilni izpit za katoliški verouk gospoda Ivan Kremžar in Franc Makovetz, izpit za francoščino z neiuškiin učniin jezikom pa Angiolina baronica ManfroniManfort (z odliko), in gospodičini Elza Polaczek in Adelajda pl. Purschka. — Na c. kr. ženskem učiteljišču je zadobila učno usposobljenost za pouk v ženskih ročnih delih z nemškim učnim jezikorn s. Karolina Biščak. Prenos Kopitarjevih kostij. Ker se je na Dunaji opustilo pokopališče sv. Marka, na katerem sta pokopana slovenski učenjak Jernej Kopitai; in njegov učenec Srb Vuk Štefan Karadžič, je BMatica Slovenska". sklenila s poniočjo ,,Podpornega ¦ pisateljskega društva v Ljubljani" prepeljati kosti tega velikega Slovana prihodnji mesec y Ljubljano. Tragičen konec otročje igre. V Berolinu sta delavec Wilke in njegova žena pustila v soboto zvečer svoje tri dečke same doma. Dečki so si kratili čas na različne načine in naposled sta starejša dva najmlajšega, starega 7 let, obsodila v šali na smrt, in ga prav piaviluo obesila. Šala se je premenila v tragično smrt. Ko sta starejša fanta videla, kako se obešencu črni obraz, sta stralioma, mesto da bi dečka snela, zbežala iz sobe in se skrila. Ko sta se roditelja vrnila, našla sta otroka že mrtvega. Vasco de (Jania. Dne 24. mal. travna je štiristo let, kar je portogiški kapitan Vasco de Gaina s štirimi ladjami in 160 inožrni odjadral iz svoje dornovine, da najde morsko pot v Indijo. Podjetje se mu je posrečilo in s tem je bila Indija s svojimi neizmernimi zakladi pi'idobljena za Evropo. Vasco de Gama je našel pot, po kateri so prišle neštete milijarde v Evropo, a vzlic ternu slave štiristoletnico njegovega odhoda samo — geografi. Portugiški kialj Einanuel Veliki je dal Gami sredstva za to potovanje. Dne 20. vel. travna 2498. 1. je prišla ekspedicija v Kalkuto. Gatna je pozneje še dvakrat potoval v Indijo, kjer je umrl 1. 1524. Okrožnica. Redna okrajna učiteljska konferencija za učitelje utrakvistienih in slovenskih ljudskih šol Kočevskega okraja vršila se bode dne 30. rožnika 1897 ob 9. uri zjutraj v Ribnici. Dnevni red: 1. Predsednik otvori konferencijo in imenuje namestnika. 2. Volitev zapisnikarjev. 3. Opazke pri inspekcijah. 4. Razgovor o znanih ukazih. 5. Risanje brez stigem. Poročevalec g. nadučitelj K. Simon. 6. Razdelitev učne tvarine iz realij za posatnezne kategorije ljudskih šol. Poročajo gg. člani stalnega odbora. 7. Poročilo knjižničnega odbora, predlaganje računa in nasveti o nakupu novih knjig. 8. Doloeijo se ^olske knjige za prihodnje šolsko leto. 9. Volitev a) knjižničnega, b) stalnega odbora. 10. Nasveti ki se imajo saj 8 dni pred konferencijo pismeno doposlati stalnemu odboru v roke g. predsednika. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji, dne 13. vel. travna 1897. Predsednik Thoman m. p. Šolskopolitični časopisi. V kratkem bodo začeli izhajati bržkone trije šolskopolitični listi in sieer: ^Freie deutsche Schule" bode izhajala na Dunaju (XIX. Blaschgasse 1, Kahlenbergdorf). Urednik temu listu bo Rudolf Rehling. — Tovariš Salzlechner namerava v Dolenji Avstriji izdajati .Deutsche Sonntagszei tung". — Odsek šesterih udov nemško-avstrijske učiteljske zveze bo pa izdajal obširen šolskopolitičen list, ki bo izhajal v začetku po dvakrat na teden ter veljal 6 gld. na leto. Prva številka izide že dne 1. mal. srpana. — Šolskopolitični listi so dandanes neobhodno potrebni; tudi slovenski učitelji bi potrebovali tak list, ki bi se potezal jedino le za piavice in ugled našega stanu. To vprašanje bi se dalo tudi prav lahko rešiti in sicer, če bi postal jeden sedanjih naših glasil šolskopolitičen list, drugi bi pa prinašal zgolj pedagogiško vsebino. Mogoče bi se dalo dognati to že pri prihodnjeni zborovanji ,Zaveze" v Gelji, ki bo bržkone dne 8. in 9. kimovca. Cim več pojasnjevanja od naše strani, tim težje bo delo naših sovražnikov. Izpiti usposobljenosti na c. kr. učiteljišči v Mariboru so se vršili v majniškim obroku od 8. do 10. m. m. Za izpit se je bilo oglasilo 10 kandidatov in 1 kandidatinja za ljudske in 2 kandidata za meščanske šole in sicer jeden iz I. in jeden iz III. strokovne skupine. Izpit je prestalo 7 kandidatov in 1 kandidatinja pa jeden kandidat (gospod Fr. Gabršček, začasni glavni učitelj na c. kr. ženskem učiteljišči v Ljubljani) za meščanske šole (I. strokovna skupina); 2 kandidata za ljudske šole se že drugokrat nista potrdila, istotako 1 kandidat za meščanske šole. Za nemški in slovenski učni jezik je biln potrjenib 6 kandidatov za ljudske in 1 kandidat za rneščanske šole, 2 kandidata in 1 kandidatinja za ljudske šole pa samo za nemški učni jezik. Na c. kr. ženskem učiteljišču se začno izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ženskih ročnih del dne 21. rožnika t. 1. Iz c. kr. mestnegra šolskcga sveta. 0 redni seji c. kr. raestnega šolskega sveta z dne 19. t. m. smo dobili sledeče poročilo: Potem, ko proglasi predsednik sklepčnost in pozdravi navzočne člane, poroča zapisnikar o došlih tekočih stvareh in pove, kako so bile rešene. Sklene se, da je pustiti na ogled poslano Koprivnik Majcnovo: ^Začetnico za slovenske šole" krožiti krog vodstev vseh tukajšnjih javnih in zasobnih ljudskih šol. —• Učiteljici Franji Zemine na inestni dekliški osemrazrednici se pripozna III. službeno-starostna doklada od 1. vel. travna t. 1., katehetu Ivanu Smrekarju na II. raestni deški petrazrednici in na mestni dekliški osemrazrednici pa II. službeno-starostna doklada od 1. sušca t. 1. Sklene se priporočiti jednega mestnega učitelja pri veleslavaem deželnem odboru za podporo glede obiska druzega rokotvornega tečaja na Dunaji o piihodnjih velikih počitnicah; druzega učitelja pa visokemu c. kr. deželnernu šolskemu svetu za podelitev Metelkove ustanove. Visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu se imajo predložiti nasveti, kako bi bilo zdanjim razmerarn primerno šoli in šolskim oblastvom skrbeti za nravno zanemarjene otroke iu odstraniti nedostatke v tem pogledu. Na znanje se vzaine, da se bo letošnja okrajna učiteljska konferencija za nemške Ijudske in meščanske šole vršila v soboto dne 10. rnal. srpana t. 1. ob 8. uri zjutraj v telovadnici I. mestne deške petrazrednice. Katerih živali ne smemo moritn Na Francoskem obsegajo šolske knjige vsebino pouka o koristi raznovrstnih živali, ketere se čestokrat preganjajo in pokončavajo. Ondi se bere: Jež: Živi večinoma o lniših, majhnib glodavcih, polžih in ogrcih. — Ne ubijajte ježa! — Krastača: Prava pomagalka kmetovalcu. Vsaka požre 20-40 žužkov na uro. Ne pokončavajte krastač! — Krt: Žre neprenehoma ogrce, bube, gosenice in druge poljedelstvu škodljive žužke. Nikdar se še ni dobila rastlinska snov v njegovem želodcu. Ne pokončavajte krta! — Vsaka dežela ima vsako leto milijone zgube, zaradi žuželk. Ptidi so rojeni sovražniki istih. katere zamorejo z nedosegljivo vstrajnostjo s pridom pokončavati. Oni so velikl pnkončevalci gosenic, tedaj pornagači kmetijstva in sadjarstva. Ne preganjajte ptičev! — Bolhači in travnica: Oni so najboljši prijatelji poljedelca in vrtnarja, ker listne ušice. katere rastlinarn škodujejo, v velikih množinah pokončavajo in žro. — Ne pokončavajte jih! Tudi kuščaric ne pokončavajte. Resnica je, da so kuščarice požrešne ropne živalice; žive se le o škodljivib mehkužcih, bubah, gosenicah, muhah in brošeih; nekaj tudi o črvih in polžkih. Požrešnost teh živalic je pravi blagoslov za poljedelca. Korist teb živali je tako velika, da nekateri prirodoslovci priporočajo naseliti kuščarice kot pokonrevalce vse golazni v vrte in polja. Jos. Korošec. Naznanilo. Z današnjo številko je postal naš odgovorni urednik ob jednem tud1 izdavatelj „ Učit. Tov."; Slovensko učiteljsko društvo pa ostane lastnik in založnik. Učiteljski koledar. — Založnik g. A. Gabršček v Gorici nam naznanja, da je priredil 1000 iztisov koledarja, a doslej je razprodanib komaj 450. Ker je pa prošlo že 5 mesecev in da bi veliki deficit vsaj delotna pokril, je znižal ceno na 1 gld. Zdaj se ne inore nikdo izgovarjati, da koledar je predrag. Zato vsi po njem! — Založnik je nakupil za tisek povsein nove črke in toliko, da stoji ves stavek; potrosil je nad l_OOgld. Ako ga učiteljstvo proti na cedilu, da ne bo mogel naprej, bo zguba vendar preobčutna. Zahrala. Slavni ^odbor okrajne posojilnice v Kamniku" podaril je blage volje tukajšnji šoli 5 gld. in slavni odbor »Narodne šole" poslal ji je mnogo raznovrstnega šol. blaga, za kar se v irnenu učiteljstva in šolske mladine najtoplejše zahvaljuje. V Domžalah, dne 12. svečana 1897. Frančišek Pfeifer. Zahvala. Slavna okrajna posojilnica v Kamniku je blagovolila podariti tukajšnji šoli znesek 10 gld. Za ta velikodušni dar se najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo v Zalogu, dne 17. svečana 1897. Jakob Slapar, šolski voditelj. Zahvala. Slavna BPosojilnicau v Krškem blagoizvolila je podariti tukajšnji šoli 200 kom. pisank. Za ta dobrohotni dar se podpisani v imenu šolske mladeži prav toplo zahvaljuje. Nakloni Bog še več jednakih dobrotnikov na.ši revni šoli! Šolsko voditeljstvo v Vel. Trnu, dne 13. prosinca 1897. J. Osana, pom. učitelj. Zahvala. Slavna ^Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice" podarila je naši šoli velikodušno darilo v znesku 15 gld., kar se bode porabilo deloma za nakup samoučil revnim učencem, deloma pa za izdrževanje šolskega vrta. Podpisana se za ta blagi dar preiskreno zahvajujeta z vsklikom: ,,Bog plačaj tisočkrat", kar se rnilej dobrotniei i za prihodnjost v blago naklonjenosti iskieno priporočata. Za krajni šolski svet in šolsko voditeljstvo na Dobrovi, dne 4. vel. travna 1897. Franc Birtič, predsednik. Matija Bant, šolski voditelj. Zahvala. ,Narodna šola" blagovolila nam je za mali znesek poslati dokaj pisalnega ia risarskega blaga. Za ta blagi dar se izreka tem potorn najprisrčnejša zahvala, osobito še slavni Kamniški posojilnici, ki je darovala v ta nainen 10 gld. Komenda, dne 11. sušca 1897. /. Mesner, voditelj. Zahvala. Slavna okrajna posojilnica v Kamniku darovala je šoli v Tunjicah 5 gld., za kateri znesek se podpisano šolsko vodstvo iskreno zahvaljuje. Šolsko vodstvo v Tunjicah, dne 12. svečana 1897. Jos. Pintar, šolski voditelj.