MARIJAN MASTERL GRADNJA ŠKOFJELOŠKIH VODOVODOV V LETIH 1898—1902 1. STAiNJE PRED GRADNJO Da i)omo mogli pravilno ceniti trud nekdanjih občanov Loke in oko liških vasi za zgraditev posameznih "vodovodov, je 'nnjno, da se najprej spoznamo s taikratnim.i razmerami in takratno preskrbo z \odo. Prisluhnimo, kaj nam o tem pripovedujejo stari Kranjčani, Radovljičani in Ločani. Kranj: Zaradi slabe pitne vode je v 1898. letu 111 dni razsajala vročična boilezen — tifus, ki je ierjail mnogo žrtev v okoliških vaseh Kranja. Mesto Kranj šteje z dijaki vred 3000 prebdvailcev. Po štetju 51. decembra 1890 redijo v m^estu 426 glav živine. Na semanjih ali tržnih dinevih, ki so v Kraiujn močno lOibiskajni, je v mestu cesto po 1000 glav živine. Poleg jnalega vodovoda iz Save, ki pa ne preskrbuje mesta s pitno vodo, je to navezano le na štiri izkopane vodnjake, izmed kaierih je navadno vsaj eden pokvarjen ali v 'popravilu. To pa ni inič čudnega, ker so vodinjaki zelo globoki in jih pridne roke črpajo ^skaraij noč in dan. Prav tako trpe na pomanjkanju vode različne obrti in se isplošno 'toži, da te prav zaradi tega ne napredujejo. Od vodnjakov oddaljeni mestni predeli v primeru požara nimajo dovolj vode in gotovo je, da so tedaj gasiilci v nenavadno težkem položaju. Z gradnjo vodovoda bi torej koristili zdravju, izboljšanju gospo- darsikih razmer iin požarni varnosti. Rado v ] j i C a : Ne samo v mestih in trgih, itemveč že v najbolj zadnji vasici \ edo prebivalci, kako \'elike važnosti je dobra in zdrava pitna \'oda. Zato ise po\,sod trudijo, da i>i dobili takšno vodo k rokam. Le v Radovljici, ki se šteje za .mesto, je občinskemu odboru voda deveta briga. Tukaj je en sam občiinsiki ali mestni vodnjak na glavnem trgu, a ta je takšen, da bi ne bili dositi na slabšem, če bi iga ne bilo. Že injegove zunanje oblike bi se ^sramovali v vsaki boljši vasi. Leta teko in z njimi se vse izpreminja, ali na boljše ali na slabše. V Radovljici pa je še vedno dosti talkih, ki se boje vsake izprenienibe in si prizadcNajo, da bi se še nadalje ohranila blažena starodoibna zadovoljnost. S starim razikopanim vodnjakom pa so zado- \oljni le tisti Radovljičani, ki imajo doaiia lasitne \ odinjake. Toda drugi z njim me imorejo biti in v resinici itudi niso izadovoljni, ker ne drži več \ode. Ta ostane v njem le itoliiko časa kot v mlaki, namreč doikler dežiije. Potem pa mora »oigalnica« pri vodiijaku počivati. V prvdh dneh po dežju se še nacedi v vodnjak nekoliko talne 'tekoičiine in 'katera ženska zgodaj vstane, sme še upati, da bo dodDila škaf mokrote iz njega, če prej s korcem vode obnemoglemu vodnjaku omoči izsušeno grlo. Treba bo vsekakor začeti misliti na to, da bi se v mesto napeljala boljša voda. 109 Loka: V pnijaznean in priljubljenean letoviščarsikeaii kraju Loki je postalo vprašanje pitne votle zelo pereče. Tako v javnih kot v privatnih vodnjakih se že več let opaža, da postane voda ob deže\ nem vremenu kalna. Temu so vzrok netesni otltočni kanali, ki \odijo nesnago v posamezne \od- njake. Z nastopom deže\nega vremena nastopajo s tes.nobno gotovostjo tifusna obolenja in ito vsako leto v večjem obsegu. Prej .številni letoviščarji so prav zaradi pomanjkainja dobre pitne \ode, posebno pa zaradi tifusnih obolenj, pričeli Loko opuščati. L rš-ulinski dekliški i>enzioinat je zaradi tega izgubil svoj stairi »loves in je število gojenk močno padlo. Zavedni meščani vedno močneje goje misel zgraditi vodovod tudi iz naslednjega vzroka. \ sem je jasno, da bi \ primeru požara v zgornjean delu mesta nastopila zaradi občutne "višiinske razlike od Sore do vrha s'treh mestneiga trga pri gašenju precejšnje težave in da bi požar težiko zadušili. Kljub vsem tem v oko padajočim in škodljivim po.siledicam pa ostaja večji del meščanstva na nesrečo zvest istarim navadam dn so zadovoljni z vodo, čeprav jo niorajo prenašati v škafih po strmdh stopnicah visokih mestnih hiš ali pa plačevati za škaf prinesene vode 2 krajcarja. Prav itako ne kaže tudi občinski urad nobenih znakov, JK) katerih bi bilo soditi, da bo Loka v bližnji prihodnosti dobila svoj vodovod. Mesto šieje 2208 prebivalcev in redi 226 glav živine, za kaitere zajemajo vodo na 5 javnih in 42 privatnih vodnjakih. Za javne vodjijake so šteti: vodnjak na Glavnem trgu, vodnjak v Karlovcu, vodnjak jiri Kreniuerjevi sukiiarui (sedanja Tovarna kilobukov), vodnjak pni (špitalski cerkvi in vodjijaik na Studencu. Vodnjaki so po 'mestu nekaiko lepo poraz deljeni, le prebivalci Pod munamii niorajo po vodo na Glasni trg ali h Kronnerje\-i tovarni. Zato is o leta 1899 s ključavničarjeui Jakom Gašperinom na čelu skušali na mestu, kjer je sedaj Marijin kip, ^na lastne stroške izko pati vodnjak. Izkopali so ga do precejšnje g.lobinie, vendar do vode niso prišli in so ga zasuli. Za iposamezne javme vodnjake so biili odgovorni osknJi- niki. Talko je na primer v Jetu 1889 sikribel za voidnjak na Glavnem trgu Jože Pegam iz Karlovca, za kar je letno prejemal 10 fl. Vsalk mesec je moral »štirno« namazati, opraviti vsa manjša popravila in nabaviti ikonopljo, loj, stenj in olje za njeno razs\ etljavo. Kakor je iz števila ja^^nill in zasebnih vodnjakov razvidno, vode v Loki ni priimaiujkovalo, kot v Kranju ali Radovljici. Le vizdirževainje vodnjakov- in kvaliteta vode je bila venomer dvomiljiva. To pa ini čudno, saj so bili vodnjaki gldboki in sredi gostega naselja, kjer so odpadne vode kljub pazljivosti le vstoipale v vodnjake. Okraj:iio glavarstvo je leta 1891 raz glasilo, da je tre^ba vodo iz vodnjakov ina Glavnem trgu, Lontrgu, posebno pa v- Karlovcu pred uživanjem prekuhati. Kanlovški vodnjalk je (bil dalj čaisa izaprt, ker je bilo iigotoviljeno, da tečejo vanj odpadne vode iz miimo \ odečega kanala. Dr. Anton Air*ko, loški zdravinik, je v letu 1898 ugotovil, da je voda iz vodnjaka pri Krennerjevi tovarni smrdljiva in iza pijačo poipolnoma neuipora'bna ter nezdrava. Kemdčno-lbakteriološka preisikava vode iz vodnjaka na Glavnem trgu je 9. februarja 1899 (pozimi) pokazala, da vsebuje 1 m^ \-ode 700 bakterijskih kali in je bila spoznana za nepitno. Ignac Berčič se v času pred gradnjo vodovoda pri županstvu pritožuje, da mesar Tomaž Hafner na Brleoovi >štiirni« (pred iMarenkovšem) »pere čreva in vampe od telet« dn da teče mesnaga mazaj vanjo, konji pa da nočejo piti te vode. Istočasno navaja v pritožbi, da to vodo uporablja tudi pek Žužek. 110 Skrb mesenega urada v Loki se v letih 1880—1896 v glavnem kaže v tem, da so bild javni vodnjaki oskrbovani, sanitarno pregledani in da je bil v letu 1883 moderniziran vodnjak na Glavuem trgu. V obdobju pred zgra ditvijo loškega vodovoda sta bila v bližnji in širši okolici zgrajena le dva vodovoda. Prvi v Kamniku leta 1880 in drugi v Ljubljaini leta 1890. Do leta 1900 pa je bilo v vsej sedanji Sloveniji zgrajenih vsega 15 vodovodov. 2. SKUPNI VODOVOD ZA LOKO IN .STARO LOKO Z resfuim delom za zgraditev vodovoda se je v Loki pričelo v letu 1898, ko je bil župain notar Niko Lenček. Naročil je pni nadinženirju Franu Žužku v LjubJjatni tak vodovodni projekt, da 'bi naprava oskrbovala na slednja naselja: Povprečno število Kraj • Slevilo ffovt':.* i • j i. • prebivaicrv živine "^""J d.obnicc 1. Škofja Loka 2208 152 -4 — 2. Puštal 555 64 5 10 3. Stara Laka 654 227 37 — 4. Binkelj 97 5il 5 — 5. Vešter 134 45 5 — Skupaj 3328 539 116 10 Na pobudo občine si je inž. Zuždk 28. aiprila 1898 ogledal studence .pod Lubnikom in Gahrovom, ki bi prišli v poštev za vodovod. Ugotovil je, da je njihova skupna izdatnost okroglo 51 na isetkundo, kar bi zadoščalo potrebam Loke in sosednjih vasi. V poročilu županstva z dne 4. maja 1896 navaja, da je itemperatura vode iz studenca pod Lubnikoan +10", v studencih v Ca- brovem pa 9—10" C. Vse vode so bile videti na oko čiste in dobre po okusu. Vendair je predlagal, naj se vodo posameznih studencev predhodno še ke mično preišče. Glede stailnosti vode v studenoih je po geoloških prilikah (triadne hribine) sodil, da ibo verjetno zelo sitalina. Predlagal pa je periodično o{>azovainje predvsem v siuhih mesecih juliju in avguistu in v ziinskem času. Na dan pregleda studencev je dr. Anko oi>ozoril inž. Žužka, da imajo v Ijoki izdravo talno vodo in zatrjeval, da so to ugoito\iili kemiki na podlagi Ijreiskave \ode iz posameznih ^'odnjako'v sredi mesta. Ta zdiravnikova izjava iiui je S'pT0ižila misel, da 'bi loški vodovod zasnoval na podoben luačin kot je lju'bljainiski, ki s črpalkanni dviga italno vodo. Razlogi, ki so govorili v .prid taikemu vodov odu, so bile ugodine in cenene razpoložljive \'0idine moči Sel- ščice ali Poljanščice. Drugo prednost pa je videl v zadostini količiini talne vode v neposrednji bližini p>otrošaije. Zaradi razgovora o takšnem vodovodu je predlagal županstvu sestanek. Kakšno stališče je občina zavzela glede vodovoda s črpalnico, iii .nikjer razvidno. Verjetno predlog Ločanoiu ni bil preveč ipri srcu, ker je bilo v okolici mesta za tedanje potrebe še dovolj neizikoriščenih studencev, ki so omogočali izvedbo graviitacdjskih vodovodov. Kmetijislko-keiniijisko preizdcuščevališče za Kraiiijsko v Ljubljani je 10. septembra 1898 po naročiki mestne občine preiskalo vodo iz studenca pod Lubnikom. Zaključek izvida je bil. da je voda mehkejša (6.4» trdo.tne lestvice), vendar uporabna za pitje. Preisikava studencev v Gabrovem 27. oktobra 1898 pa je pokazala, da so izvrstni za pitje (trdota je znašala 9"). l11 Po opravljenih vodnih meritvah in predska\ah je inž. Žužek 11. novembri 1898 županstvu razložil svo] projekt, ki je izkoriščal studenec Luknja pc Lubnikom. Njegovo poročilo obravnava naslednje možnosti: Studenci pod Gabrovem (v Laza h): V koritu za vasjo Gabrov^ se nahajajo štirje studenci, izmed katerih enega uporablja \as Gabrovo vodovod, ki dovaja vodo po 600 in dolgih lesenih ceveh do javnega korit in v posamezna poslopja. Prvi studenec na poti iz Gabrovega je bil pregledu 28. aprila 1898 suh, drugi trije pa so dajali le 2 1 vode na sekundoj Dne 26. oktobra 1898 sio bili ipo večdnevnem dežju studenci vnovič izmer jeni ter so dajali .skupno v sekundi 2.581 vode. Temperatura studencev je tedaj znašala 8—10« C Studenci ^- Luknji pod L u b ii i k o m nasproti \- e š t e r - skega klanca: Ob vznožju Luibniika je pod skalovjem luknja, iz ka tere odteika Studenec. Pred leti je bila tam velika votlina, ikatero je voda popolnoma zasula s prodom, tako da vanjo ni več mogoče \ stopiti. Sedaj izmerjena širina je znašala nad 4.5 m. Ugotovitev, da po hudih nali\ih voda v tej votlini tako narase, da prične teči iz 8 do 10 m višje ležeče odjjrtine, je dokaz, da je v Lirkiiji rezerv oar \ ode, iz katerega bi se lahko v zadostni količini stalno zajemala dobra pitina voda. Ob hudi suši 28. avgusta 1898 je znašal odtok vode iz Luiknje 2.50—3.01/sek. Poznejša anerrtev je bila izvedena v mesecu septembru. Mestna bnizgalna je črpala vodo neprene homa 10 minut in je po poročilu rav:natelja Iv. Subica izčrpala 2001 vode, i. j. 3.33 1 \- sekiundi, %odna površina pa je padla le za 7 cm. Teinijeratura vode je znašalla 8—9" C. Inž. Žužek je izračunal tudi potrebno količino vode za projektirani vodovod. V okoliških vaseh (iPuSta'1. Stara Loka, Binkelj, Vešter) je bilo treba oskrbeti z vodo 1120 prebi\alce\. Za povprečno dnevno porabo vode je vzel 55 1 na osebo, kar je zaokroženo zneslo 61.6001. Za 2208 meistnih pre bivalcev pa je predvidel 801 dnevno na osebo (v nemških mestih ta čas le 631!). kar je -znašallo 139.1001. Za vseh 3328 prebivalcev je tako na dan potreboN al 200.7001 \ ode ali 2.32 na sekundo. Pri izdataiosti studenica v Luknji (3 1/sek.) je inž. Žužek izračunal, da bo ta vodna količina po zgoraj navedenih kriterijih za doščala za 4240 prebival cev, oziroma za 27 «/o po rast odjemalcev, kar bi ustrezailo dobi 80 let. Zadostne vodne količi ne in ugodni rezultati ke- miieno-bakteriološke pre- izkave studenca \ Luknji so inž. Žužka vodile, da je svoj vodovodni pro jekt zasnoval na studencu Luknja, čeprav ima ta Odbor vodovodnega društva. Od desne proti levi sedita Ivan vodui vir hlldoumišlki pO-Demšar in Matej Zigon, Maie Jo«ip Košir, Anton Homan, Ivan ir i • ^ j Mali, Gašper Mohar ia Franc Ziherl "lei"- Vodo IZ StudcHCa V 112 Luknji bi črpali v rezervoar,. ki bi bil postavljen Jia pobočju Lubnika. Črpalko bi gonilo vodno kolo na Selščici, kjer naj bi bil zato zgrajen poseben jez. Iz rezervoarja na Lubniku bi se voda pretakala po ceveh, položenih po okrajni cesti, v protirezervoar na mestnem gradu za uršulin- skini samostanom. Obenem pa bi se od gla^-nega cevja odcepile po sklenje nem sistema s hidranti. javnimi vodnjaki, napajalnimi koriti itd. cevi v posamezna naselja in v mesto. Pritisk vode v ce^eh bi znašal 5—4 atmosfere, kar bi zadoščalo, da bi dobil vodo iz vodovoda tudi zgornji del samo stana. 3. STAROLOšKI VODOVOD Dne 3. julija 1898 je imelo 50 posestnikov iz Stare Loka, Binklja in Virloga v Stari Loki zborovanje glede tireditve skupnega vodovoda iz Luknje, katerega je projektiral imž. Žužek. V vodovodni odbor so bili izvoljeni za Staro Loko graščak Kari Strahl, gostilničar Jakob Jelovčan in Jožef Žagar, za vas Binkeilj Franc Hafner, po domače Porenta, in za vas Virlog Martin Logonder, po domače Lenček. Na z;boru je bilo sklenjeno, da imenovaine vasi sodelujejo pri gradmji skupnega vodovoda pod nasled njimi pogoji: da bo voda zajeta iz studenca Luknja pod Lubnikom: da bodo cevi peljale od studenca po Vešterskem polju do okrajne ceste in ob njej sikozi Staro Loko v Škofjo Loko, od njih pa naj se odcepi vod, ki bo šel skozi Biinkelj v Vdrlog in po »gasi« zopet do okrajne ceste; velikost cevja za vasi Stara Loka, Binkelj in Viiiloig mora biti takšna, da bo pr©bi- \alcem zajamčene najmanj 601 vode za osebo ina dan, postavili pa naj bi tudi poseben rezervoar in na primernih mestih po vaseh uredili hidrante in vodna korita. Zbor posestnikov je sklenil prispevati mestnemu občinskemu uradu 150fl •za pokritje projektantskih stroškov, takoj ko bo dokončno določena smet vodovoda, in prispevati k gradbenim strošikom še oni del, ki ne bo jKikrit s podporo deželne A^ade, v višini, ki bo sorazmerna s številom prebi- \alcev navedenih vasi. Te prispe^'seh problemih, ki bi zadevali gradnjo isikupnega vodovoda. Ker se je izdelava tega projekta že preveč časa vlekla in zaradi kritič nega stanja preskrbe z vodo v Stari Loki, Binklju in Vestni, so ti pričeli v novembrn 1899 misliti ma lasten vodovod. Takratno stanje je v enem izmed poročil, naslovljenih na deželni odbor, graščak Kari Strahl opisal takole: »Vasi Binkelj, Virlog, Stara Loka trpijo, kar je obče zinano, pomanj kanje dobre pitne vode in to je posebno v Binklju občutljivo, ker morajo prebivalci te vasi dan za dnem voziti za sebe in za svojo živino vodo iz nesnažnega potoka. V istem položaju se nahajajo še posestniki v Virlogu. V Stari Loki je stvar le malo boljša.« Te žalostne razmere in počasno napredovanje izdelave projekta za skupni vodovod so bile povod, da je bila 25. novembra 1899 ustanovljena privatna družba za gradnjo vodovioda, ki bi oskrbela z vodo vasi Stara Loka, Binkeflj in Virlog. Usitaiiovilo jo je 37 posestnikoiv iz navedenih vasi. V načelstvo družbe so bili izv^oljeni: Kari Strahl iz Stare Loke kot načelnik in odborniki Franc Dolenc in Jože Žagar iz Stare Loke, in Matevž Jammik in Franc Hafner iz Binklja. Družba si je zadala nalogo, da bo vodovod 8 113 zgradila z la.9tnimi sredstvi brez podpore deželne ali vladne oblasti. Vsak član je ob vstopu plačal pristojbino, ki je bila določena od 40 fl. do 150 fl., kar je bilo odvisno omanjkanja vode v staroJoškem vodovodu do tega ni prišlo. S tem, da pa je vodovodni odsek stopil v stik s podjetji za gradnjo vodovodov v Gradcu, mu je Katarina Majhnič odstopila vodno pravico do studenca v Lazah (ki ga je kupila 21. julija 1900 od Jakoba Sinka iz Gabrovega) pod pogojem, da bo uporabljen za gradnjo mestnega vodovoda in če bodo preiskave pokazale, da bodo studenci zadostovali za preskrbo mesta. Toda tudi tega načrta loška občina ni privedla do realizacije. Ustrašila se je visokih gradbenih stroškov, ki bi jih povzročil skalnati teren v dolini pod Starim gradom, imenovani Kuhinja. Obenem pa so še vedno dvomili, da bi ti studenci lahko napajali mesto in grad. Zaradi tega in ker ni kazalo, da tudi iz kakih dnigili virov (izpod Križne gore) vodovod ne bo v doglednem času zgrajen, se je Katarijta Majhnič v avgustu 1901 odločila, da bo sama zgradila vodovod za potrebe samostana. Dne 19. avgusta je sporočila mestnemu uradu, da bo studenec iz Laz, ki ga je bila pred dobrim letom pogojno odstopila občini, uporabila za lasten vodovod. Načrte zanj je izdelal inž. Alojz Cadež. V septembru mesecu so jih iiršulinke že vložile na okrajno gilavaistvo, ki je 19. okto bra iz\'edlo komisijski ogled in gradnjo odobrilo. Otvoritev ^"odovoda pa je bila že 25. novembra 1901. 5. VODOVOD IZ IZVIROV POD KRIZNO GORO Razmeroma nizke količine vode istudencev v gabrovških Lazah in skalnati teren je Ločane odvrnil od prvotne namere, da bi za vodovod izkoristili vodo iteh studencev. V novemlbni 1900 pa so oidločiili, da bodo loški vodovod napeljali izpod Križne gore. kjer so l>ili ugotoA-ljeni močnejši studenci. Mestna občina je pri podjetju Kramer-Sprinar-Hertlein iz Gradca naročila zadevne načrte, 7. novembra pa sta si teren ogledala njegova zastopnika. Preiskava vode v studencih pod Križno goxo je pokazala, da je \oda zelo čista in ze"!© dobra za pitje. Tudi količinslko so studenci ustre zali in je zato imenovano podjetje pristopilo k izdelavi projekta. Projekt je izdelal inž. A. Kari in je bil zasnovan za dobo 20 let. V tejn času naj bi se število prebivalcev ipri 1 */o porastu, povečalo od 2300 iia 2800. Vodovod je bil naanenjen izključno potrebam mesita in urSulinskega samo stana. Velika prednost teh studencev, kd izviirajo na vzhodnem pobočju Križne gore, je bila v tem, da ležijo na koti 442, kar je okoli 75 m višje kot samostan an 125'ra nad najvišjo točko v mestu. V sušnem času je bila izmerjena izdatnost studencev 61/sek., kar zinaša dnevno 518 m^ vode. Po projektu bi bilo izkoriščenih le 5 studencev z okiroglo 41/sek. Dovodna cev od glavnega zibiralnika do rezervoarja bi 'Lila dolga 4.14 km s svet lobnim premeroun 80 mm in bi pri padcu 9%o in vodni hitrosti 0.70m/sek. 118 dovajala mestu 5.54 1 vode na sekundo. Potekala bi od zbiralnika ob poti iz Moškrinja v Staro Loko skozi Binkelj. prečkala pri Frtunovcu okrajno cesto in prišla ob poti k elektrarni do Sore, jo prečkala 500 m nad Krevso- rjni jezom in vodila do Kranclja, 'kjer bi bil na najvišjem me-stu odcep \ samostan in v glavni rezervoar s prostornino 200m'. Dnevna potrošnja \ ode na prebivalca je bila predvidena na 601. Stroški za realizacijo tega projekta bi znašali 84.760 kron, načrt pa je veljal 120O kron. Proti temu vodovodu pa je 96 posestnikov starološke občine s Karlotn Strahloni na čelu vložilo na okrajno glavarstvo protestno pismo. V njem navajajo, da žal tvori 7 studencev, ki jih nameravajo zajeti za vodovod. glavTiie izvire potoka, ki teče skozi 'Moškrinj, Trnje, Binkelj, Virlog in Staro Loko in ga tod splošno uporabljajo, ponekod celo kot pitno vodo. Arbu tega imajo prebivalci Cavrna in Križne gore pri teh studencih zapi sane svoje pravice. Ta okoliščina, še bolj pa zdravstveni pomisleki zoper tako velik odtegljaj vode iz starološkega potoka, silijo podpisane, da ugo varjajo, pridržujoč si pra-\dco razložiti še naslednje in druge vzroke, ki ugovor iitemeljiijejo: Poteptane bi bile pravice prebivalcev Cavrna in Križne gore do \ode v poštev prihajajočih studencev: naselje Križna gora je odviisno od slabih kapnic in bi bili z odtegnitvijo vode občutno prizadeti prebivalci ter njihovo gospodarstvo, ki temelji na živinoreji; prebivalci Moškrinja, Trnja, Binklja, Virloga in Stare Loke uporabljajo vodo Potoka v vsej njegovii dolžini za ^se gospodarske potrebe, za namakanje, čiščenje, praitje, napajanje živine, nekateri pa tudi za kuhanje in pitje; kes je vodo staj Potoka že sedaj paleti zelo iniizek, bi odvzem izvirov še povečal pomanj kanje vode in povzročil nepopravljivo škodo, ker 'nimajo drtige vode raizen Potoka; ogroženo bi bilo zdravstveno stanje, iker bi oslabljeni vodni tok niti ob deževnem vremenu ne mogel reč odplaviti odpadkov ljudem in živini ne\arnih bolezenskih kaii, ki se ob nizki v^odi nabirajo v strugi. Janez Bergant, lastnik mlina v Stari Loki št. 75, je še posebej ugovarjal proti nameravani igraditvi vodovoda tudi zato, ker bi zmanjšal že tako slabo vodno isilo njegovega mlina in bi zaradi tega prišel z družino na beraško palico, ker mu je mldn edini vir zaslužka. Na koncu protesta so prosili, da bi okrajno glavarstvo njihovo prijavo in ugovor zoper nameravano gradnjo vodovoda iz studencev na vzhodni strani Križne gore upoštevalo, jih obve stilo o predložitvi prošnje za gradbeno dovoljenje zaradi vpogleda v načrte, nkrenilo, da bodo poizvani h krajevnim ogledom in pritegnilo v komisijo, ki maj ibi se sestala v času nizikega vodostaja, tudi okrajnega zdravnika, da bi to vprašanje presodil tudi iz zdravstvenih pogledov. Zaradi te intervencije je bila izdelava mačrtov- za križnogorski vodovod 14. decembra 1900 začasno ustavljena. IPOHOAIIO ISO bili naročeni 11. aprila 1901. V mesecu juliju, ko so bili načrti v pripravi, pa se je pojavil nov zastoj v obliiki tiskane okrožnice ^-sem županstvoan Kranjske, ki jo je J9. julija 1901 izdal Deželni odbor za Kranjsko. V njej je rečeno, da leži ij)ri Deželnem odboru skoraj 500 vodovodnih projektov in da je povsem brez smisla v bližnji bodočnosti vlagati 'nove prošinje, dokler ne bodo stare rešene. Projekti za križnogorski vodovod so ,bili v Gradcu izgotovljeni 51. avgusta in 12. septembra odposlaiiii občini. Toda še do danes so ostali nerealizirani. Vodni viri pa predstavljaj o vodno količino, ki bi jo kazalo še 'nadalje opazovati. 119 6. VODOVODNO DRUŠTVO IN LOŠKI VODOVOD IZPOD SV. LOVRENCA Z zgradit\ijo uršulinskega vodovoda so Ločani prisostvovali otvoritvi že drugega vodovoda v okolici Loke, ne da bi se loški vodovod premaknil za ped naprej. Izgledov za gradnjo vodovoda izpod Križne gore ni bilo veliko, še manjše pa upanje, da bo država ali deželna vlada financirala gradnjo •loškega vodovoda, ker se je za to podiK>ro potegovala tudi kranjska občina. I.očanom torej ni preostalo drugega, kakor da vodovod zgradijo sami, na tak način, kot so si ga postavili Staroločani. Vlogo Strahla sta v Loki prevzela trgovca Ivan Mali in -Matej Zigon. Pravilno sta precenila zmožnosti ^odovodnega odseka pri mestni občini in situacijo s k;riižnogorskim vodovodom ter ua svojo roko pričela iskati v okolici Loke izvire, od katerih bi po najkrajši poti bilo možmo pripeljati vodo v Loko. Primerne studence sta odkrila v šentlovrenški grapi in 15. sep tembra 1901 kupila od Martina Homana, Pahovca iz Podpulferice, vodno pravico. Analiza vode iz Žegnanega studenca pod Sv. Lovrencom, ki je bila izvedema 21. septeanbra 1901 na pobudo Mateja Žigona, je pokajzala, da je voda prav dobra za vodovod. Po teh U'spelih predpripravah sta Ivam Mali in Matej Žigom pričela snovati 'pripra\ Ijalni odbor za ustanovitev vodovodnega društva. V okviru državnih predpisov sta ob sodelovanju dr. Inillerja pripravila osnutek pravil društva, ki naj bi zgradilo vodovod z lastnimi sredstvi kot skupno nedeljeno last meščanov. Prizadevnost in odločnost teh dveh mož sta bili vsekakor odločilni za realizacijo loškega vodovoda in s iem za napredek in korist mesta Škofje Loke. Dne 17. novembra 1901 sta pobornika novega loškega vodovoda Matej Ziigon in Ivan Mali povaibila loške hišne posestnike v salom gostilne Ane Guzelj pri Balantu na skupen pogovor o ustainovitvi vodovodmega društ\a. Povabilu so se odzvali: Leo Lavrič, Gašiper Mohar, Franc Planina, Ervin Burdych, Ignac iGuzelj, Valentin (Debeljak, Konrad Peoher, Ivan Košir, Leopold Hafner, Franc Ziherl, Josip Guzelj, Ndko Lenček, Ivan Jaranik, Anton Homan, I. N. Koceli, Aniton Hafmer, Ivam Debeljak, Ivam Žužek in Franc Kašnian. Ti iso • v pripravljalni odbor za ustanovilev vodovodnega društva izvolili trgovca ilvama Malija in iMateja Žigona, peka Antona Ho mana, lekarnarja Ervina Burdycha, peka Ivana Zužika, gostilničarko Ano Guzelj in posestnika Vailentiina Debeljaka. Pripravljalni odbor je sklical 1. decembra 1901 ob 16. uri v gostilni Ane Guzelj ustanovno zborovanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število meščanov. Po živahno debati, v katero sta zlasti posegala predsednik pri pravljalnega odbora Ivan Mali in Ivam Subic, ravnatelj strokovnih šol v Ljubljani, so bila sprejeta predložena pravila novega vodovodnega društva. Sledile so ^'olit^•e načelstva in pregledovalcev računov, kaanor so bili so glasno izvoljeni za predsednika načelstva Ivan Mali, trgovec m posestnik na Mestnem trgu, za njegovega namestnika Matej Žigon, itrgovec in posest nik na Mestnem trgu, za člane Aiitoji Homan, gostilničar, pek im posestnik na Mestnem irgu, Ivan Demšar, kovač in posestnik v Kapucinskem pred mestju, Josip Košir, mlinar in posestnik v Kaipiueinskeni predmestju, Gašper Mohaa", kovač in posestiuk v Kapucinskem predmestju in Franc Ziherl, gostil ničar in posesrt.niik v Kapucinskem predmestju, za preglcdovalce računov pa 120 Napeljevanje sodovoilu po Spotlniciu trgu Anton Hafner, mesar in posesinik na Mestnem trgu, Leo Lavriič, posestnik in trgovec na Spodnjem trgu in I\ aui Okom. mizar in posestnik na Spodnjem trgu. Izvoljeno načelstvo je imelo prvo sejo 2. decemiibra 1901. Mali je poročal, da sta skupno z Žigonoan pridobila pravico zajeti iz Žegnainega studenca, oziroma iz drugih stadeTicev, ležečili v graipi pod Sv. Lovrencem, vodo v tolikšni minožini, kolikor bi je moglo teči skozi cev z notranjim premerom. Som. Vodno pravico sta lastnika pripravljena odstopiti vodovodnemn dru štvu v nepreklicno last in posest pod pogojem, da društvo zgradi iz teh studencev vodovod. V primeru, da bi hotela z.graditi vodovod mestna občina, pa Sli pravico pridržita zase. Na občijiski isej.i. ki je (bila 27. septembra 1901, so se bili namreč zaradi težav s križnogorskim vodovodom občinski možje Ž€ pričeli zanimati za kakovost in izdatnost studencev v šentlovrenški grapi in ukvarjati z mislijo, da bi iz njih napeljali vodovod. Pogoje, ki sita jih stavila Mali in Žigon, je načelstvo vodovodnegči društNa sprejelo in sklenilo zain teresirati za gradnjo podjetji G. Rnmpel z Dunaja in Kramer-Sprinar- Hertlein iz Gradca. jNa drugii seji 11. decembra 1901 je bilo že odločeno, da se načtrti naročijo pri podjetju G. Rumpei za pogojeno vsoto 300 fl. Ome njeno podjetje je do tedaj pri nas zgradilo že vodovod v Mariboru in v Novem mestu. V Loko je proti koncu meseca prišel zastopnik podjetja inž. J. Zuber, ki je opravil igeodetske meritve in obljubil, da bo projekt za vodovod končain v začetku februarja 1902. Na tej seji so določili tudi viišino pristopnine, ki se je gibala med 50 in 100 fl. Za novo ustanovljeno vodovodno društvo pa se je medtem pričelo zanimati okrajno glavarstvo v Kranju. V januarju je okrajni glavar Pire 121 zahteval od loškega žup)a,na poročilo, če je vodovadno društvo res ustanov ljeno, če ima potrjena pravila in še ima občina pri njem kaj besede. Loški župan Lovro Sušnik je odnose mestnega županstva do vodovod nega društva okrajnemu glavarju opisal takole: »\odovodno društvo vse je v resnici ustanovilo, vendar zadruga še ni registrirana in pravila Se niso izdana. Ysd občinski odborniki so m.nenja, naj bi se vodovod prevzel v občinsko oskrbo. Z ustanovitelji vodovodnega društva Malijem in Žigonom je bil že sestanek, kjer sta med drugim pojasnila, da je v osnutku pravil odstavek, ki občini po petih letih omogoča prevzem naprave v svojo oskrbo proti povrnitvi vseh gradbenih stroškov, ugotovljenih na podlagi doku mentov.« Sušnik dalje pojasnjuje, da bi občina gradnjo vodovoda že davno vzela resno v roke, če bi posedovala dokaze o zadostni moči studenca v šentlovrenški grapi. Dokler tega dokaza ni, z delom ni varno pričeti. \ pri meru, da bodo studenci zadostovali za potrebe Loke. bo občina to vprašanje že spravila v pravi tek, pa bodisi na ta ali na oni način. Medtem 'ko so občinski možje živeli v prepričanju, da šentlovrenški stu denci ne bodo zadostovali za potrebe Loke, je bil na Dunaju dokončan projekt \ in ga je vodovodno društvo sprejelo že v drugi polovici februarja 1902. Ne zaupljivost v izdatnost studencev in tako do celotne naprave, ki so jo izražali predvsem občinski možje, je projektant v svojem tehničnem poro- , čilu takole izpodbijal: Pozimi 14. januarja 1902, ko je izdatnost izvirov najmaTijša, so daJi trije studenci 4.65 1 na seskundo ali na dan 4.017.5 hI. Pri 2.000 kor'stnikih vodovoda znaša tedaj dnevna potrošnja vode 200 1 na osebo, v bolj naprednih srednjeevropskih krajih pa se suče povprečno med 50 in 701. Za takojšnje potrebe mesta je projektant predvidel 252 m^ dnevne potrošnje vode ali 1261 na osebo, za nadaljnji razvoj kraja pa je namenil še preostalih 150 m' razpoložljive vode, iin to ipredvsem za potrebe bodoče mestne klavnice, Puštala in Stare Loke, karteri je v tem času v lastnem vodovodu že primaujkoAalo vode. Vodovod je od šte\ilnih izvirov izrabljal le tri najuglednejše na južnem pobočju iGabrovega, ki so pritekali v zbiral nik. Od taid do potrošnikov in rezervoarja z vsebino 150 ni^ ob Grajski poti je voda tekla gravitacijsko po 2.77 km dolgem cevovodu s svetlobnim pro filom 90 mm. Višinsika razlika med zbiralnikom in rezervoarjem je znašala 22.67m in je bila /pri polnjenju rezervoarja predvidena vodna hitrost •0.75 m/sek., dotok vode pa 4.93 1/sek. Razdelilno omrežje je bilo položeno le v starean delu mesta na desnii strani Selščice in v krožnem sistemu. Edini slepi krak je vodil od Jesharne preko Kapucinskega mostti aia levi breg Selščice do gostibie Novi isvet in do hotela Štemarje. Vseh cevi je bilo po projektu položenih 5.030m. Ob prejemu načrtov je bila zadruga tudi že registriraina. Konec febru arja 1902 so bili tako idaini vsi pogoji, da je vodovodno društ\-o lahko zaprosilo za komisijski ogled in izdajo gradbenega dovoljenja. . | Ugotovitev, da stoji vodovodtio društvo tik pred realizacijo vodovoda, je močno presenetila mestno občino. Župana Lovra Sušnika je glede na obljube okrajnemu glava'rst\'u pr\ič resno zaski^belo, da bo vodovod ušel iz občinskega delokroga. Vodovodnemu odseku pni mestni občini je naročil, na skliče 20. februarja 1902 sejo, kaanor naj povabi tudi predsednika vodo vodnega društva Ivana Malija. Skušal je najti sporazum, po katerem bi vodovodno drušlvo takoj odstopilo vodovod, vodno pravico, načrte in vsa od pogoji, da mora vsakdo, kdor hoče naipeljati vodo v svojo hišo, najprej postati član vodovodnega društva m plačati 2 kroni pristopnine, pripa dajoči delež 100 kron pa v obdobju petih let. Vso napeljavo morajo člani iz Puštala izvesti na lastne stroške. Vsa zadevna pogajanja pa je tedanji jiuštaliski župan Luka Daganin z dopisom 13. maja 1902 ustavil, ker je menil, da pogoji niso sprejemljivi. Na naslednji seji vodovodnega društva 28. maja je bil postavljen grad beni odbor za gradnjo \odovoda v naslednjem sestavu: Ivan Mali kot načelnik. Matej Žigion kot njegov riiatmestnik. Ainton Homan ikot odbornik in stavbinski pristav iz Krarnja inž. J. Geilhoffer kot strokovni izvedenec. V tem času so bila gradbena dela že \ polnem teku. Prve ce\d so pričeli polagati že 10. junija v smeri od Kapucinskega mostu proti Balantu. Toda županstvo je sredi gradbenih del vnovič poskusilo prevzeti gradnjo vodo voda v svoje roke. Zupan Lovro Sušnik je 8. junija poslal načelniku vodo vodnega društva Mali ju pismo, v katerem mu pojasnjuje, da bo oljčinska seja ponovno obravnavala prevzem vodovoda v občinsko upravo, in prosi za predložitev pogojev, pod katerimi bi vodovodno društvo bilo priprav ljeno odstopiti viodovod občini in pod katerimi je podjetje prevzelo izdelavo vodovnoda, ter višino dosedanjih stroškov za \'odovod in hidranite. Mali je županu 10. jtinija odgovoril, da društvo odklanja prepustitev \odovoda ob>čini. Skliceval se je na člen 3i8. izadružnih pravil, ki pravi, da lahko občina vodovod prevzame šele po preteku prvih petih let, zato takojšnja prepustitev ne bi bila skladna s pravili. Pripomnil je, da je vodna pravica do studencev, ki bodo napajali vodovod, njegova in Žigonova last, ke^r sta vodovodnemu društvti dovolila le uporaibo vode, lastninsko pravico pa sta si pridržala. Glede pogodbe s podjetjem je Mali sporočil, da se je zavezalo zgraditi vodo%od za 48.099.97 kron s pogojem, da je treba k tej ceni za vsak m' izkop« v skali doplačati še 7 kron. Navedbo dosedanjih in pred videnih društvenih stroškov pa je Mali odklonil. 124 Zanimivo je tudi stališče do novega vodovoda onih plasti prebivalstva, ki je bilo v finančnih težavah, in ooiih, kji so imeli lastne vodnjake. Vzrok, da je večina prebivalstva ostala zvesta, starim navadam in zavzela ociklo- uilno stališče do vodovodnega društva, je bil padec blagostanja, ki ga je povzročila gradnja gorenjske železnice, ki se je Loke ognila. Prebivalstvo se je zato razumljivo otepalo novih davkov in sii po svoje tolmačilo priza devanje občine za prevzem gradnje vodovoda. Županstvu so 9. juniija 1902 poslali prošnjo s podpisi 95 posestnikov, kjer med drugim ugotavljajo: /Škofjeloški da%koplačeva'lc!i imajo že sedaj veliko občinsko breme, katero morejo po 45% obč. naklad plačevati iji \eliko jih je. da ko eksekuter })rinese davke za plačati še iz a sol nimajo! Kako pa bi potem plače- ^ali, kjer bodo naklade toliko višje. V škiofji Loki rmamo čez 50 javnih in zasebnih vodnjakov, ter mi veliko večino davkoplačevalcev ne potrebujemo vodovoda, vodovod naj imajo kdor ga potrebuje ali hoče imeti, nikakor mi. Nas 80 "/o davkoplačevalcev ni za vodovod, ampak naj ga ima društvo.« Na občinski seji dne 11. junija 1902 je bilo ponovno sklenjeno, da j)revzame občina vodovod v svojo upravo in županstvo je vprašalo Malija in Zigana, pod kakšnimi pogoji odstopita občini uradno pravico do stu dencev v šentlovrenški grapi, la dva sta odgovorila, da «ta si ob odstopu teh pravic vodovodnemu društvu pridržala pravico, da se jima v primeru izrooit\e vodovoda v last in mporabo mestni občini izplača 10.000 kron. Pripravljena pa sta od te zahteve odstopiti, če si mestna oljčina izposluje za gradnjo \odovoda od deželnega odbora izdatno podporo, ki bi bila za dostno jamstvo, da bo vodovod res zgrajen, ker nočeta, da bi jima kdaj Ob otvoritvi vodovoda je bil na Mestnem trgu mrejeii vodomet 125 očitali, da sta oškodovala občinske koristi. — Jasno je, da sta s takimi za htevami hotela zavarovati gradnjo vodovoda v okviru vodovodnega društva. Kljub nesporazumom med občino in vodovodnim društvom,