PROSTI RADIKALI, ANTIOKSIDANTI V HRANI IN NJIHOVA VI,OGA PRI OHRANJEVANJU ZDRAVJA Ladko Korošec VLOGA IN POMEN PROSTIH RADIKALOV Prosti radikali so lahko atomi, molekule ali ioni. Nastajajo pri cepitvi kovalentne vezi zaradi različnih vplivov: toplote, elektromagnetnega valovanja, itd. To so visoko reaktivne molekule z vsaj enim elektronom brez paľa. So rezultat normalne celične presnove, lahko pa tudi posledica dejavnikov okolja: UV Žarkov, kajenja, onesnaŽenega okolja in Žarkov gaama, itd.' Nekatere snovi in zdravila (citostatiki, alkohol, analgetiki, anestetiki, itd.), prav tako povzročajo nastajanje prostih radikalov, Prosti radikali so udeleŽeni pri številnih normalnih in patoloških procesih v telesu. Posebno pomembna je njihova vloga pri staranju, številnih boleznih, zastrupitvah, psihofizičnih obremenitvah in pri neustrezni prehrani, v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitaminov A, C, E, B-karotena, flavonoidov, itd.), nekaterih aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) in elementov v sledovih (Se, Zn, Mn,Cu)' Za obnävl1anje poškodovanega tkiva in za preprečevanje veriŽnih poškodb celic, ki nastajajo zaradi prostih radikalov, je pomemben antioksidantni sistem, ki varuje telo pred tovrstnimi poškodbami' Pomebno je poznati telesni antioksidantni status, da bi lahko zagotovilĺ primeren vnos antioksidantov. GLAVNE VRSTE PROSTIH RADIKALOV Najpomembnejši prosti radikali so superoksidni anion (.o2-)' singletni kisik (1o2), hidroksilni radikal ('oH), vodikov peroksid (lĄ2o2)' radikal dušikovega oksicla(No.) in peroksiini radikal (Roo')' V veriŽnih reakc'ljah poškodujejo celice z lipidno peroksidacijo, z oksidacijo proteinov. Povzročajo lahko tudi genetske okvare zaĺadi oksidacije DNK. Prosti radikali delujejo znotraj celice in tudi zunajcelično. Učinke prikazujeta tabela 1, tabela 2 pa bolezni in okvare' ki jih prosti radikali povzročajo. Shema'ĺ prikazuje nastanek prostih radikalov in poškodbe, ki nastane.io pri oksidaciji maščob' 68 Tabela 1. Mesta delovanja in uěinki prostih radikalov nBnesIč#ne nŤäščebnB lĺlsBäne aĺi tľĺgĺBceľidĺ pľosti ľaďĺkaÍl ł ł ł !dľop*rok*ĺdł oksidacija pigmentov, vitaminov, arom poškodovanje encimov + kisäk produkti razgradnje polimerizacija obarjanje proteinov, (ketoni, aldehidi, alkohola, kisline, hldrokarboni, epoksi) Shema 1: oksidacija lipidov v bioloških sistemih in v živilih Mesto Učinek Lipidi Peroksidacija maščobnih kislin, spremenjena propustnost membran Proteini oksidacija SH- skupin, aktivacija encimov (kolagenaze), inaktivaciia encimov (o.' -antitripsina) DNK cepljenje verige, povečana poraba NAD, motena sinteza ATP 69 Tabela 2. Bolezni in poškodbe tkiv zaradi zastľupitev ali zdravil' pri katerih so udeleŽeni prosti radikaIi PIjuča emfizem, cistična fibroza, karcinom, astma, azbestoza, cigaretni dim, normobarična hiperoksigenacija, inhalacija Soz, NO". O:r, bleomicin, parakvat Srce in ožilie ishem ija, i nfarkt, ateroskleroza, h ipertenzij a, kardiom iopatija, pomanikanie selena ( Keshanska bolezen) Ledvice vnetja, kron ično odpovedovanje ledvic, avtoi muna nefroza, aminoqlikozidi, teŽke kovine PľebaviIa ulkusi, hepatitis, ciroza, Crohnova bolezen, diabetes, karcinom debelega črevesa, kolitis, pankreatitis nesteroidni antipiretični analqetiki Osrednje živěevje številna nevrološka obolenja, demenca, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen' mišična distrofiia. multipla skleroza, inzult Oko siva mrena, degeneracija rumene pege, retinopatije novorojeněkov, fotonske in diabetične retinopatije, krvavitve v očesu Kota kontaktni dermatitis, porfirija, sončni Žaľki, ionizirajoča sevanja, maligni melanom, opekline, gubanje koŽe'fotosen zibilizacia (tetraciklini), dermatĺtis pratenzis Mišice mišična distrofija, multipla skleroza, fizični napori, intenzivni treninoi. ishemiia Drugo Al Ds/ARc, pľeeklampsija, staranje, vnetja' poškodbe, ishem ĺja/reperfuzij a, radĺacij a, revmatoid n i artritis, lupus, aloksan, hemokromatoza, sterilnost pri moških Kri Anemije, favizem, talasemija, malarija, primakvin, fenilhidrazin, sulfonamidi, zastrupitev s svincem, sepsa OtsRAMBA Z ANTIOKSIDANTI Različni oksidanti terjajo različne antioksidantne obrambne sisteme. Moteno ravnoteŽje med prostimi radikali kisika in antioksidanti imenujemo "oksÍdativn' sŕres''. Antioksidanti ga preprečujejo tako, da delujejo na različnih nivojih v oksidativnih procesih: 1. z lovljenjem prostih radikalov 2. zvezavo na kovinske ione 3. z lovljenjem peroksilnih radikalov 4. z odstľanjevanjem oksidativno poškodovanih biomolekul. Antioksidanti varujejo telesne celice pred učinkovanjem prostih radikalov z nekaterimi encimi: superoksidno dismutazo (SOD), s katalazo in glutation peroksidazo, z vitamini A,E,c, naprimer z beta-karotenom, bioflavonoidĺ ter mikrorudninami - selenom, cinkom, .... 70 Nekateri antioksidanti se sintetizirajo v telesu (glutation, ubikinol), druge pa dobimo kot mikrohranila s hrano (antioksidantnivitamini, kovine v sledovih). Epidemiološke študije so pokazale, kako pomembni so dejavniki prehrane za nekatere vrste karcinoma, za degenerativne bolezni, za kardiovaskularne bolezniali katarakto. Vodotopni antioksÍ danti 1. Vitamin C deluje v telesu kot reducent. Preprečuje maščobno oksidacijo holesterolov nizke gostote (low density lĺpoproteins _ LDL) 2. Glutation (GSH) je pomemben antioksidant in reducent. Sintetizira se iz glutamata, cisteina in glicina. Vsebuje SH- (sulfhidrilne skupine) in reagira z vsemi prostimi radikali ter zavĺra lĺpidno peroksidacijo LDL. Lipofilni antioksidanti 1. Ubikinon je kinonski derivat. Reduciran - ubikinol - je eden od najmočnejših antioksidantov. Zavira lipidno peroksidacijo, obnavlja vitamin E. Najpogostejša oblika je ubikinon koencim Qĺo. Največ ga je v srcu, ledvicah in jetrih, v oksidirani obliki pa v moŽganih in pljučih' V celicah je porazdeljen: 40 -50% vmitohondrijih 25 -30% v jedru 15 -20% v endoplazmatskem retikulumu 5 -10% vcitosolu. 2' Vitamin E je generično ime za Vse tokoferolne in tokotrienolne derivate. Alfa-, beta-, gama_, delta- tokoferoli in tokotrienoli se razlikujejo po številu in mestu metilnih skupin na obroču. Pri človeku je najpomembnejši alfa- tokoferol, ki mu sledi gama- oblika' RDA za odrasle moške in Ženske je 10 oz B mg/dan. lz prebavil se ga absorbira okrog 21o/o. 3. Karotenoidi in retinoidi so v cvetači, paradiŽniku, grenivki, fiŽolu, brokoliju, pomarančah in v mangu. AbsorbiĘo se iz prebavil v odvisnosti od količĺne maščob. Najpomembnejši karotenoidi so alfa- in beta-karoten (provitamin A) in kriptoksantin. Provitamin A lahko dobimo iz jeter, mleka, jajc, rib in obarvanega sadja in zelenjave. Karotenoidi in retinoidi so učinkoviti lovilci peroksilnih radikalov, zavĺrajo lipidno peroksidacijo in preprečujejo oksidativne poškodbe' 4. Flavonoidi so številna skupina rastlinskih polifenolov. Glavni vir so rdeči, modri in rumeni pigmenti - barvila. Večina flavonoĺdov je v obliki karotenoidov. Glavni vĺr je sadje (aronija, borovnice, bezeg, jabolka, limone, pomaranče, grenivke, grozdje), zelenjava (belgijski radič, brokoli, cvetača, česen, korenje, krompir, lucerna, ohrovt' rdeča pesa, zelje, brstičniohrovt, ohrovt), zeleni čaj itd. 71 Dnevni priporočeni vnos Ílavonoidov je > 1 g' (1 skodelica zelenega čaja vsebuje 40 mg flavonoidov). V prebavilih jih mikroflora razgradi v fenole. Najpomembnejši so: kemferol, kvercetin, narigenin, rutin, hesperitin in hespeľidin. Rutin in hesperitin so imenovali vitamin P in je vplival na prepustnost kapilar. Kvercetin, rutin, miricetin in trokserutin zavirajo ksantin oksidazo. N aj pomembnejši u ěi nki antioksidantov Antioksidanti: . upočasnjujejostaranje . zmanjšujejokoncentracijeholesterola . zmanjšujejonevarnostateroskleroze r poma$ajo varovati pred srčnim infarktom in kapjo o pomagajozaviratiAlzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen o poma$ajo zavirati razraščanje tumorjev o pomagajo razgrajevati kancerogene snovi v telesu . Varujejo oči pred degeneracijo rumene pege, zaradi katere lahko nastane slepota o pomagajo varovati telo pred okvarami zaradi kajenja o poma$ajo varovatł pred kroničnimi boleznimi pljuč, kot so astma, bronhitis in emfizem . Varujejo pred delovanjem škodljivih snovi iz okolja Karotenoidi Karotenoidi so antioksidantna rastlinska barvila, topna v maščobah in jih dobimo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju in zelenjavi. Varujejo pred škodljivimi posledicami ultravijoličnih Žarkov in drugih moŽnih povzročiteljev raka, saj preprečujejo nastajanje nevarnih prostih radikalov' Danes je znanih šeststo karotenoidov, kakih 50 pa jih najdemo v sadju in zelenjavi. Vse več je študij, pri katerih je ugotovljena vzročna zveza med Vnosom beta-karotenov in zmanjšano pojavnostjo nekaterih oblik raka, kar prikazuje tabela 3. 72 Tabela 3. Rezultati epidemioloških študij B-karotena in različnih karcinomov Fljuřni karęinoĺn Serumski p-karoten Prehrambeni p-karoten Korenje in temna zelenjava oranžna/rumena ze!enjava B-karotenski nadomestki + + + + ol- ffiak n* ďojkah Serumski B-aroten Prehrambeni B-karoten + + Rak ľnatgľn[ineg* vľatu Prehrambeni B-karoten + Rak požEľalnika Prehrambeni p-karoten Pľehrambeni karoten Sadni karoten + + +/0 Rak žeĺodca Serumski p-karoten Sadje Sveže sadje in zelenjava Sadie in sveża zeleniava + + + + Rak širCIkega ňr*vesa Prehrambeni B-karoten Sadie in zeleniava + + + = povezava med vnosom/statusom in zmanjšano nevarnostjo raka, Q = ni povezave med vnosom in neÝarnostjo raka = povečana nevarnost raka Alfakaroten je prekurzor vitamina A. Pri Živalih zmanjšuje tumorje in učinkovito varuje koŽo, oči, jetra in pljuča pred prostimi radikali. Bogat vir sta korenje in buče. Betakaroten je predstopnja vitamina A. Z zaviranjem prostih radikalov preprečuje nastajanje raka, krepi telesni obrambni sistem, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze, srčnega napada in kapi ter varuje pred nastajanjem sive mrene. Največ ga je v sadju in temno obarvani zelenjavi, v bezgu, aroniji, rdeči pesi, v marelicah, sladkem krompirju, brokoliju, dinji, bučah, korenju, mangu in špinači' Likopen je karotenoid, ki daje paradiŽniku, lubenici, rdečim grenivkam in drugemu sadju ter zelenjavi rdečo ali temno barvo in dokazano zavira ľast rakastih celic prostate, pljuč in koŽe. 73 Lutein je učinkovit pri zaščiti oči in upočasnjuje degeneracijo rumene pege. Veliko ga je v špinači, ohrovtu, brstičnem ohrovtu ter v temni zelenjavi. Zeaksantin podobno kot lutein varuje pred degeneracijo rumene pege in pred različnimi oblikami raka. Zeanksantin je v vodni kreši, ańĺčokah, v listih cikorije, v zelenih delih pese in v špinači. Flavanoidi Ti antioksidanti so vodotopna barvila v zelenjavi, sadju in Žitih' (Biološko aktivni antioksidacijskiflavonoidi so bioflavonoidi.) Flavonoidi v rdečem grozdju so učinkoviti pri preprečevanju oksidacije holesterola LDL. Katehini sodijo v druŽino polifenolnih flavonoidov' Zavirajo rast stafilokokov, zniŽujejo količino holesterola v krvi, preprečujejo zobno gnilobo, boleznidlesni, pogostnost Želodčnega in pljučnega raka, preprečujejo okvaľe DNK in zavirajo razvoj ateroskleroze. Katehini so v zelenem čaju, najdemo pa jih tudi v grozdju, grozdnem soku, rdečem vinu, aroniji, borovnicah in v bezgovih sadeŽih. Nosečnice in doječe matere ter bolniki s srčno aritmijo, ne bi smeli piti več kot dve skodelici zelenega čaja na dan, ker vsebuje veliko kofeina' Resveratro! je pomembni polifenolni flavonoid. Zmanjšuje nevarnost srčnega inÍarkta in kapi, ker zavira nastajanje krvnih strdkov in holesterola LDL. Pomaga zavirati nastajanje rakastih celic. Resveratrol najdemo v lupini in pečkah grozdnih jagod. Skupaj s katehini in antocianom, ki dajejo temno vijolično barvo rdečemu grozdju, je vzrok za francoski paradoks. Proantociani in antociani (oligomerni proantociani) učinkovito varujejo Žile' Topni so v vodi in onemogočajo proste radikale v krvi pri povečanem telesnem naporu. Tabela 4 prikazuje hrano, ki pomaga zniŻevati pojavnost raka. Nevarnost visokih odmerkov Nevarnost pri zauŻivanju vodotopnih antioksidantov ni velika, saj se iz telesa izločajo z urinom' Pri tistih, ki so topni v maščobah pa obstaja nevarnost akumulacije, zato moľamo biti pri nihovem Vnosu previdni. Podatkov o škodljivih stranskih učinkih vĺsokih odmerkov vitaminov E in C (vitamina E > 600 lE/dan, vitamina C > 1 g/dan) ni, zato naj dnevni preventivni odmerki vitamina E ne bodo večji od 400 lE in vitamina C ne več kot 1 g' Za beta-karoten velja, da so dnevni odmerki do 10 mg varni in ne povzroöajo neželenih stranskih učinkov. Ugotovili so, da je pomembno tudi razmerje med antioksidantnimi vitamini. Priporočljivo razmerje med vitaminoma E in C ter beta karotenom je 1'.2:0,1 (30 mg vitamina E: 60 mg vitamina C : 3 mg beta karotena). 74 Zivila PriporočIjiva Prepovedana źiÍa polnovľedna moka in Žita polnozrnat kľuh, z malo maščobe in sladkoria slaščice, biskvĺt, koľuzna pokovka itd. zelenjava in sadje viri beta-kaľotena: aronija, rdeča pesa, korenje, borovnice, marelice, špinača, robidnice, paradiŽnik, buče viri vitamina C: pomaranče, grenivke, rdeči in zeleni poper, jagode, brokoli folna kislina: pomarancče, banane, temna zelenjava, beluši kriŽnice: brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, cvetača dolgo in pri visoki temperaturi kuhana zelenjava, zelenjava z veliko maščobe: avokado, arašidi, praŽen krompir, bučke, gobe, čips, sladkikrompir mIeěniizdelki posneto mleko, mleko z 1o/o maščobe, jogurt zmalo maščobe, skuta, mocarela polnomastno mleko ali 2o/o mleko, smetana, maslo in margarina, polnomastni siri, sladoled, kreme, tolěena smetana meso in nadomestki pusto meso (goveje, telečje, svinsko, jagnjetina) Pišěančje meso brez koŽe, ribe in školjke, suhi Íiżol, qrah, leča perutnina s koŽo, mastno meso, klobase, paštete, domače gosi in račke, prekajeno meso masti, olja in sIaščice sadje namesto slaščic, slaščice z rnalo maščobe in sladkoria, qraham krekerii slaščice, bogate z maščobo in sladkoľjem, solatni prelivi in omake Tabela 4. Hrana, ki pomaga zniževati pojavnost raka (Prirejeno po Food Ghoices to Help Reduce Your Risk of Cancer, Familydoctor.org. American Academy of Family Physician' 2000:í-3 ZAKLJUCEK V zdravem organĺzmu so prosti radikali v stalnem ravnotežju z antioksidanti. Njihovo nastajanje je omejeno in različni mehanizmijih sproti odstranjujejo. Ko se ravnoteŽje poruši (oksidativni stres), pride do degenerativnih sprememb in do različnih bolezni. Poznavanje vloge prostih radikalov pri posamezni bolezni lahko poĺnaga kar najbolj optimalno preprečevati degenerativne spremembe, staranje ter omogoča zdravljenja boleznĺ. UravnoteŽena prehrana vsebuje dovolj antioksĺdantnih snovĺ (vitaminov, aminokislin in elementov v sledovih), vendar mora bititudiabsorpcija iz prebavil primerna. 75 Pri raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času, se potrjuje vrednost, kijo imajo vitamini, minerali in druge biološko aktivne snovi v hrani za zdravje in dober telesni ter duševni razvoj. Z njimi varujemo telo pred boleznimi srca in oŽilja, pred vsemi vrstami raka, pred astmo, boleznimi ledvic, multiplo sklerozo in mišično distrofijo, pred boleznimi oči in katarakto, pred vnetji in razjedami prebavil, sladkorno boleznijo, nevrološkimi boleznimi, Alzheimerjevo in Farkinsonovo boleznijo, pred vnetji sklepov in vezivja, pred staranjem, hkrati pa povečujemo telesne in umske zmogljivosti.V običajnih razmerah dobivamo dovolj teh snovi z zdravo in uravnoteŽeno prehrano, bogato predvsem s sadjem, zelenjavo ĺn Žiti. V sodobni civilizaciji človek ob napornem študiju in delu Živi vedno bolj naporno in večinoma tudi pod stresom. Zato potrebuje več vitaminov in mineralov ter drugih varovalnih snovi, kot pa jih lahko dobi le s hrano.Ta velikokrat vsebuje preveč kalorij, nepravih maščob, soli, konzervansov in drugih škodljivih dodatkov, poleg tega pa med pripravo in dolgim čakanjem v posodah hrana izgublja bistvena hranila. Telo dobiva največ varovalnĺh snovi iz sveŽega sadja in temno obarvane zelenjave, še posebej pa veljajo za bogate jagode, aronija, borovnice, rdeča pesa, črni ribez, bezeg, korenje, lucerna, paprika, mango, grenivke, pomaranče, česen, češnje, leča, soja in druge stročnice. Pripravki, ki imajo visoko antioksidativno uöinkovitost, vsebujejo ekstrakte aronije, rdeče pese, matični mleček, med in dodane vitamine C, E in A. Pri nas izdeluje Medex lnternational Redapin A,c,E kapsule s sokom rdeče pese in Gelee Royal fiole, ki vsebujejo antioksidantne vitamine A,C, in E, med, matični mleček in sok aronije. Naj na kratko opišemo tri z antioksidanti zelo bogate rastline: rdečo peso, aronijo in kurkumo. Rdečo peso - Beta vulgaris - so Že Grki in Rimljani uporabljali v zdravilstvu kot učinkovit antipiretik. Pospešuje nastajanje rdečih krvničk, dokazano zavira razvoj malignih tumorjev in levkemije, varuje pred poškodbami ionizirajočega sevanja, uravnava krvni tlak in uničuje bakterije ter viruse. Vsebuje betain in antocian betanin. Betain uporabljajo tudi za zdravljenje boleznijeter in Žolča. Rdeča pesa vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine, antociana betanin in betain, glutamin, asparagin, provitamin A, vitamine 81, B.2, nikotinsko kislino, vitamin C, vitamin K in rudnine - kalij, natrij, kalcij, magnezij, Železo, fosfor, Žveplo, jod, baker, in mangan ter sledove rubidija in cezija. črnopIodna aronija - Aronia melanocarpa je grmovnica iz druŽine roŽnic (Rozaceae). Njena rastišče so na slabši zemlji v severni in severovzhodni Ameriki, Novi Škotski, po letu 1973 pa so jo začeli gojiti v Severnih delih Rusije, Poljske in Skandinavije. Odporna je proti rastlinskim boleznim in podnebnim razmeram, zato je ni potrebno varovati z insekticĺdi. Njeni sadeŽi so bogati s topnimi vlakninami, 76 bioflavonoidi, antociani, tanini, hesperidinom, rutinom, kvercetinom ter rudninami (kalij, natrij' kalcij, flour, Železo, mangan, molibden, jod). Vsebujejo tudi beta karoten in vitamine A, 86, 82, B9, C in E. Ti antioksidanti zmanjšujejo toksičnost ioniziĘočega Žarčenja, preprečujejo kancerogene učinke cigaretnega dima in drugih snovi in tudi toksične spremembe na jetrih, ledvicah in srcu. Zaradi visoke vsebnosti nikotinske kisline, antocianov in bioflavonoidov delujejo ekstrakti aronije tudi proti aterosklerozi in so antitrombotično aktivni. Vplivajo na imunsko odzivnost in zavirajo maligne celice. Kot kelati veŽejo teŽke kovine in zmanjšujejo njihovo toksičnost in preprečujejo kopičenje svinca, stroncija, Živega sľebra in kadmija v telesu. Aronija oziroma ekstrakti iz njenih zrelih plodov niso čudeŽno zdravilo, so pa izjemen naravni vir pomembnih in nujno potrebnih mineľalov, vĺtaminov in antioksidantov, ki omogočajo bolj zdravo Življenje ter preprečujejo nastajanje degenerativnih bolezni oŽilja in notranjih organov. Prav zaradi teh lastnosti je priporočljiva za Vse tiste, ki so izpostavljeni močnejšim psihoÍizičnim naporom, ki trpijo za kroničnimi, degenerativnimi boleznimi in za mladostnike in otroke v intenzivni fazi razvoja in rastĺ' Kurkuma spada med ingverje. Daje značilno barvo in okus kariju. Vsebuje kurkumin (sodi med kurkuminoide), ki je močan antioksidant s protirakavim, antivirusnim in z imunosupresijskim učinkom, kakor so dokazali in vitľo in na Živalih' Uporabljajo ga pri prebavnih teŽavah, boleznih jeter in Žolča, pri koŽnem raku, revmatoidnem ańritisu in lokalno pri keratitisu, uveitisu, konjunktivitisu, kozah in noricah. Kurkuminoid zavira biosintezo levkotrienov po lipookdigenazni poti in zmanjšuje tvorbo prostaglandinov. Z delovanjem na tumorski supresijski gen p53 povzroča planirano celično smrt (apoptozo) številnih karcinomskih celic in zavira inhibira angiogenezo. Pri podganah in miših je učinkovit proti karcinogenezi koŹe, debelega črevesa, Želodca in dvanajstnika. Kurkumin zavira ciklosporinsko rezistentne T-celice in je pomembno imunosupresijska pomoŽna snov pri zdravljenju raka. ZniŽuje antigen p24 Že pri odmerku 2,5 g kurkumina na dan (7 dni zapored), kar so ugotovili na 60 bolnikih okuŽenih s HlV. Zavira tudijetrni encim citokrom CYP1A1. S poznavanjem delovanja antioksidantov v hrani, z določevanjem stopnje oksidativnega stresa in vpliva prostih radiokalov na razvoj različnih bolezni se odpirajo široke moŽnosti uporabe naravnih antioksidantov pri preprečevanju bolezni in pri njihovem zdravljenju. 77 LITERATURA 1. Agarwal C, Sharma Y, Agarwal R. Antocarcinogenic effect of polyphenolic funclion isolated fľom grape seeds in human pľostate carcinoma DU 145 cells: modulation of nitrogenic signalling and cell-cycle regulators and induction of G1 arrest and apoptosis. Mol Carcinog 2000;28(3):129-38. 2. Bĺelsalski HK, Böhles H, Esterbauer H, Fürst P., et al. Antioxidant vitamins in prevention. Clin Nutrition 1997;16:151-5. 3. Elmstahl S, Johansson U, Berglund G. Fruit and vegetable consumption in relation to risk factor for cancer: a report from Malmo Diet and Cancer Study. Public Health Nutr 2000; 3(3):263-27 1 . 4' Halliwell B. Gutteridge JMC. Role of íree radicals and catalytic metal ions in human disease: An overview. V: Methods in Enzymology, Volumen 186, Oxygen Radicals in Biological System, Part B, Oxygen Radicals and Antioxidants /Packer L, Glazer AN ed.s), Academic Press lnc 1990. 5. Kamarič L, Šuput D. Prosti radikali. V: Patološka fiziolog'lja, izbrana poglavja Ur.; Ribarič S, Medicinska Íakulteta, lnštitutut za patološko Íiziologijo, 1995:19-36. 6. Kanter MM, Nolte LA, Holloszy JO. Effects of an antioxidant vitamin mixture on lipid peroxidation at rest and postexercise. J ApplPhysiol 1993;74:965-9. 7. Kathryn LG, Gralg DS. Turmeric. Am J Helth-Sys Pharm 2000;57(12):1121-2. 8. Klaassen CD.: Casarett & Doull's Toxicology, The basic science oÍ poisons, New York: McGraw-Hill, 1996: 65-6, 446, 714-21. 9. Lang J, Gohil K, Rothfuss L, Packer L. Exercise training effects on mitochondrial enzyme activity, ubiquinones and vitamin E. ĺn "Anticarcinogenesis and radiation protection", New York: Plenum, 1 987 :253-7 . 10. Norrish AE, Jackson RT, Sharpe SJ, Skeaff CM. Men who consume vegetable oils rich in monounsaturated fat: their dietary patterns and risk of prostate canceľ. Cancer Causes Control 2000;1 1(7):609-15. 11. Tanaka T, Kohuo H, Murakami M, Kagani S, El-Bayoumy K. Suppressing effects of dietary supplementation of the organoselenium 1-4-phenylenebis(methylen)sele- nocyanate and Citrus antioxidant auraptene on lung metastasis of melanoma cells in mice, Cancer Res 2000;60(14):3713-6. 12. Terry P, Lagergren J, Ye W, Nyren O, Wolk A. Antioxidants and cancer of the oesophagus and gastric cardia. lnt j cancer 2000; 87(5): 750-4. 13. Wenzel U, Kuntz S, Brendel MD, Raniel H. Dietary flavone is a potent apoptosis inducer in human colon carcinoma. Cancer Res 2000;60(14)3823-3. 14. Zaizen Y, Higuchi Y, Matsuo N, Shirabe K, Takuda H, Takeshita M. Antĺtumors effects of soybean hypocotyls and soybeans on mammary tumor induction by N-methyl-n-nitrosourea in F344 rats. Anticancer Res 2000;20(3A): 1 439-44. 78