Druži pofres y Cile-o Zadnjiž smo paročali o strašni potresni nesreči, katera je zadela nekatcra mesta in kraje južnoameriške republike Čile. V strahovito opustošeno ozemlje je poslala vlada vojaštvo in razne druge reževalne orldelke, da ta. izkopali izpod rarvalin ranjene ter mrtve, katere cenijo na 100.000. Reševalr- dela še davno niso končana, že je sledilo prvemu potresnenm razdejanju drugo, katero je zadelo najbcdj poruženo mesto Concepcion in je bUo pri drugem potresu c* življenje mnogo vojakov ter reševalcev, kateri so bili zaposkni b sešdganjem mrU&v, ker jih ne utegnejo pokopavati radi smradu in iz bojazni pred izbruhom kužnih btdezni. Mesto Concepcion je bilo ustanovljeno leta 1511. Do 1752 sta ga večkrat unlčila potres in nx>rje, zato so prebivalci to leto sklenili mesto obnoviti 15 km od obale na bregovih, kjer ee danes kade njegove razvaline. Dvojna potresna nesreča, katera je udarila Cile, je poklicala v spomin minule neBreče, katere so se dogajale v teku 400 let, kar je Cile znan in odprt evropekemu sve- tn. V tekn 400 let je Wla čflenafea država opustoaena od 24 veKMh potresov, kateri so večkrat popolnoma spremerdli obličje njene obale. Najstražneiši potresi bo bili v Cile v kstih 1822, 1835, 1837 m 1939. Vsak potres je zahteval do 100.000 smrtnih žrtev. fie huj&i raadejanja kakor potresi povzroča po potresnih sunkib. nepopasuo silovito razburkano nx>rje. Lesta 1868 ee je ob potresu morje za četrt ttre umaknGo tri kilometre od tedan je obale, tako da so oetale na suhem vse lad.ie. Ko so valovi pridrvdi nazaj, so ladje, ka so bile v začetku potresa zasidrane ob obali, vrgli daleč v notranjost Neko čilensko bojno ladjo so nažli po potresu v hribovju dva kilometra od obale. Ob žavljenje je prifilo vse obalno prebivalstvo, razen tistega., ki je pobegnilo na ladie, katere so valovi potem posadili na suho. CQe je izrazito ognjeniška pokrajina, v kateri še danes deluje 40 veifkih ognjenikov. Na ivišji med njimi, Sahama, je visok nad 7000 metrov.