Tečaj XVIÍI. gospodarske s k List nar Izhajajo vsako s reci o po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr V • 1 ♦ posi P posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr,. za cetert leta 1 fl kr. nov. dn 90 kr Ljubljani v sredo 22. februarja 1SCO Graška asekuracija zoper ogenj pretečenem smemo pričakovati, da bo ob kratkem 1 postava o polj letu 1859. y kar na svitlo dalo, se vidi, spodarjev k nji stopilo y to je skem policijskem redu, toliko potrebna in toliko zaželjena na svitlo prišla, ker le potem bo kaj prida. Splosne kaznovavne postave natanko dolocujejo, ktere da je fani iz novega 2237 go- budodfelstva se po njih pravilih kaznujejo in tudi postave iz Štajarskega 15T7, iz manjših pregreskov naznanjajo poredoma delà v njih zapo- lz dokaza, ki ga je vodstvo graške asekuracije ravno y Eoroškega 383, iz Krajnskega pa 277. padene; ravno tako je tudi zeleti, da bi poljsko pošk Bilo je Jansko leto 5569 pohištev zavarovanih za 3 do va nj bilo tank in posa m doloceno, da bi se milijone 339.950 gold, zavarovavne ali za 4 milij. 393.750 vedilo, kt krivične delà spadajo pod varstvo čuvajev gold, klasne vrednosti. Celo premoženje pa, ki je bilo pre- Vse poljske poskodovanja pa niso enake y nektere delajo tečeno leto pri imenovani asekuracii zavarovano, je zneslo vecjo škodo, nektere manjo, in tako morajo tudi k * ______i * 1 * V 1 • . * -mT 4 * . • v ~ . ^ ^ 59 milijonov 389.525 gold, zavarovavne ali 81 milijonov 221.000 gold. nov. dn. klasne vrednosti. Povernila je lani ta asekuracija pogorelcom vsem skupaj 198.076 gold, in 70 kr. nov. dn., in sicer: Šta- razlicne biti. Nova postava sicer določuje, da se ima poljska škoda pokoriti po razlicnih stopnjah s 25 kr. do 40 gold, nov. dn. v dnarjih ali pa z zaporom do 8 dni. Cesarske jarcom 114.313 gold, in 25 kr., Korošcom Kraj ncom pa 29.122 gold, in 45 kr. gosposke boj mogl tedaj na podlagi zanesljivih zvedencov 54.641 gold., pozvedovati škodo y da boj dolocevale kazen po pravi ineri y in tako, da ne bojo enaki prestopki v enem kantonu tako Letošnja tarifa za zavarovanje pohištev je postav- v drugem pa drugač kaznovani. Hitro kaznovanje poljskih ljena na 28 krajcarjev novega dnarja od 100 gold, prestopkov ali pregreškov bo cesarskim gosposkam mnogo (to je 17 kr. po starem dnarji). To plačilo se mora pa, delà naklonilo. One imajo z drugimi uradnijskimi deli toliko kakor vsako leto, tako tudi letos do konca prihodnjega opraviti, da jim dostikrat za imenitne obravnave časa pri mesca susca, to je, najzadnji čas 10 dní po uanjkuje. Ne bojo se lahko takih malih prestopkov tako sv. Jožefu oskerbnikom imenovane asekuracije odrajtati, so po več krajih Štajarskega, Krajnskega in Koroškega poprijele, da bi kazen krivega nemudoma dotekla, in S dba je v takih zadevah potrebna. Tudi so kantonske urad postavljeni. Kdor ta čas plačati zamudí, je sam kriv, ako pogorí in potem povračila škode ne dobí. » » mje, tako kakor so dan današnj ljene, od mnogih enj S pomočjo te asekuracije se je lánsko leto 481 po- stopk dlocene, da se je v resnici bati, da veliko takih pre f % • • V « X . » poskam ne bo na znanje pi hištev, ki so bile popřej s slamo ali pa z deskami krite, s sicer zasačenega poškodovavca dotičnemu žup . á «a« V # • i i Cuvaji imajo izroce ceglom pokrilo, 7 so jih s škerlmi, 7 s kositarjem y 46 pa vati y al kakor so županije sedaj osnovane y s sk od lami pokrili. Napravilo se je tudi 264 zidanih opažev, stora, kamor bi take ljudi zaperale ni majo ne pro-e beričev. ki bi 22 strelovodov in 108 varnih zidanih dimnikov; 124 po- jih h gosposki gonili. Ce bi pa cuvaj poškodovavca do cesarske hištev pa se je na bolji in prostorniši kraj přestavilo. gosposke spremljal, celi dan ali pa dva zgubljal, kdo bo novih Takim, ki so se pri ognji pridno obnašali in verlo pa ta cas straži Vidi tudi tega potreba gasili, je asekuracija 1018 gold, in 321 /2 kr. podarila. vse drugacnih zupanij Zavoljo takih in enakih vzrokov so Gospodarjem na Š taj a r skem, Krajnskem in Ko- komisije, ktere so se zastran nove srenjske postave po- roškem, za ktere je graška asekuracija prava pogo svetovale, veliko uradnijskih opravil županom določile Go relska bratovšina leto izkazek preteklega napravljena, podajajo „Novice" vsako tovo bi bili vsi poljski prestopki za obravnavo pri županijah leta z živo željo, da bi od leta do bolj primerni, ker je dostikrat treba, škodo prevdariti na leta več gospodarjev zavarovalo svoje pohištva in da kadaj mogli reči Vsi naši hišni posestniki dihajo brez dalj tu, kjer se je storila, kar se tù ložej stori kakor v or O osposkini pisarnici skerbí, ker imajo, ako jih utegne tudi nesreča ognja zadeti vse svoje poslopja zavarovane! y Iz vseh teh uzrokov moremo upati, da se bo poljska çla vse, kar poljski novi postavi zastran poljskih čuvajev postava še na dalje razsirila in obse policijski red zahteva. A (Konec.) Dobro se bo tedaj prile ako bojo poljski čuvaji res Ve- upeljani tako, da se bo takim tatvinam v okom prišlo, liko lahkoživcov in postopačev, veliko hinavskih samic se mesti 9 Da se m dobi bo resno delà poprijelo, ako boj dozdanje krive vidili ifljá Za mlačbo napravlj Od lanú. ě (Konec). je bolje, ako se lan mlati na lan se dene lepo raz ? poti zapeřte da so jim njih gernjen med dve lati, kî se s šravfi ali oklcpi skup stisnete 9 Vendar amo opomniti, da naprava čuvajev samo Obćne poljske postave moremo toliko bolj pričakovati, ker je ni se zadosti, take krivice odvraćati; treba je tudi, da se i n poljski prestopki z d a t n o nova postava večidel le samo od t k a z n u j ej v poljsko varstvo spadaj Ker pa druge razmere pa le malo zadeva m J gov > y nje ziva potreba ocitna in ker je nekdanje c. kr. ministerstvo kupčijstva že leta 1851 kaj dobro izdelano osnovo te postave vsem kmetijskim družbám v prevdarek in pretres dalo in je vsaka teh družb z veliko marljivostjo dodjala ali prenaredila marsikaj po potrebah vsake kronovine. Vred. zdaj se glavice po eni, in obernivši po dragi strani s cepcom Mašin za trenje je već sort; nektere gonijo ijadj omlatijo. Po mlatbi seseme iz lanú otrese, lan pa poravna druge se s konji gonijo ali so pa na vodi napravljene in v inajhne snope poveže, v take, ki se dajo z dvěmi pěstmi obseči in kterih se po 30 v en otep skup v slamnato po- vreslo poveže. 10. Najvažuiše opravilo, čisto in svitlo predivo lepe in Predivo se more, preden se mika, v merzlih shrambah delj časa hraniti, da so le suhi in moćne i predivo je potem še tanjše ta. enake barve si napraviti, je gojenje lanú y in sicer go cez kt vedeni in skoseni predivarji mikajo predivo še le po trenji, ko se je predivo zopet ted jenje ali mlajenje v vodi. Da se lepo godi, je pred vsem dovelj vlažnosti z zraka navzclo in bolj ločno postalo drugim treba, za čisto, ne blatno ali pa kalno in železnato kavnik ali vodo skerbeti; najboljša je za to rabo mehka voda iz ba- proti verhu drobno ošpičenih naprej greben mora po 5 pavcov dolgih Mi , od spodej njenih, z ojstrim jarjev ali rek, in kjer ni moč take imeti, bo tudi bolj terda robom previđenih jeklenih zob imeti, s kteriuii se predivo studenčnica dobra. Za to gojenje se v kakem pripravnem ne Ie poravna, temuč tudi razdeli in ličneje postane. Mikati kraji, kamor se lahko voda napelje in odpelje, štirivoglat se začne na koncih spodnjega povesma in se mika vedno vodnjak potrebne velikosti napravi, ki naj bo 2 sežnja dolg naprej proti sredi; toda se mora povesmo prav po lahkem in ravno tako širok, 5 čevljev pa globok in na vseh stranéh na mikavnik pokladati, in ma z levo roko vedno nekoliko z dilami obit in opažen tako, da se voda va-nj spuša in odnehovati; kdor se v tem dělo prav skerbno ne vede, odceja, spodnji pod se ma pa mora dvojin iz mužljarjev spravi precej še dobrega lakna v tulje in pezdirje. Mi ka v- napraviti. V ta vodnjak ali jamo se toliko vode spusti * da niki se tudi troje sorte nahajajo y to je * za slabeje, srednje je do verha poln; v 8 ali 12 dnéh postane voda rujava; in pa za prav tanko predivo na to se spasti, in vodnjak se koj z drugo merzlo napolne, - ktera se zopet v 12 orah odpustí. Zdaj še le naj tretja Po Franc Diebl-nu voda v jami ostane, da jame berbunke ali mehurčke Zdravilske skušoje poganjati in smerdeti. Od zdaj se mora lan dostikrat in * Cuk k (holcus sacharatus), kteri se po pridno pregledovati, če se mu že lesene štible kerhajo in slednje leta tako močno priporoča ne Ie za cuker, temuč _ M -____w « i |t i « • . % A ^ Mi koža leví; ali pa se vzame več lanenih bilk, se posuše in tudi za zivinsko klajo, je po mnogih skusnjah na Laškem potem med perstmi zmedejo; če se dajo lakna rade razde kodlj ako se presen (frišen) živini poklada i je to znamenje, da je lan dovelj godán. Ako ga de^j Ji ne škoduje. Dr. Papa liti m i m ■■ ■ casa pastiš, ti bo predivo prevoljno in premalo terdno. Zdaj odpasti vodo iz jame, pelji in potem koj drage frisne va-njo na dicina veterinaria kisline ; posusen laškem časniku „giornale di Me- razlaga strupenost sirkovo iz ogelj y , ki se napravi po vrenji cukra in se potem po vodi da se lan v zvezkih dobro poplakne in opere; raz- sirkovi razpusti; živina s sirkom vred to ogeljookislino po- stavi ga v stavke po 6 zvezkov skupej, da se otece y na vzije y ki ji m o t to ga razgerni y da se od vseh strani posuši, in shrani ga merzlo vodo umiva y > napravi. Bolni živini naj se glava z in dajejo naj se ji notranje oživljajoče na suh kraj. zdravila, kakor kafre itd.; pušati ji in sploh take zdravila mokrem vremena se zná lan iz jame pobrati, preden ki se navadno rabijo zoper vnetje, niso dobre zoper to je popolnoma godán y za kaj med sušenjem se bo tako po délai da bo godán. Nekteri pravijo, da to ravnanje prevec bolezen V I Kuhinska sol otegne tudi živini nevarna biti. Vi W ft < \ ^ \I U M VF{ ^ V U U m 4.1 V il WW ft I ft «J } vi V« % V « M V «A M ftij V t V f V V —- ------— — - ~ ^ — ^ w ^ —' • w • ■ M V v V« 1 U Vt Ml VIq delà prizadene; to je res, dokler ljudje niso popolnoma va- Neki gospodar je 6 funtov solí z otrobi in vodo pomešal in jeni y jim delo rocno spod rok ne gré. Ravno tako kakor v jami se dá lan tudi v te ko či vodi, v dosti globokih krajih, če le ni predereča, goditi. Napravi se namrec štirioglata, 2 sežnja dolga in ravno tako široka, 3 čevlje pa globoka kista iz lat, ki se spodej in ob stranéh s slamo zadela in opaži; v to kišto se dene lan jo dal dvema voloma in dvema kravama; vola se ništa do taknila slane pijace, kravi pa ste jo pile. Al že čez 2 ari ste zbolele obé: stokati ste jele, božjast se ja je lotila ..v . i . ... ... _ y V kriza ste omahovale drob jetra ogledali, so našli y v kratkem ste poginile. Ko so jiraa meso zlo rudeče, ravno tako tudi želodec in tanke čeva sèm ter tjè s kervijo žalite in , od zgorej se s slamo iu rantami pokrije in s kam-obloží, da se kakih 8 do 10 pavcov v vodo potopi. Ta kišta se s kako vervjo ali verigo h kakemu drevesu ali kolu pripnč, da je voda ne odplavi. V ti gojilnici se z gojiti njem snetjave, v možganih veliko kervi itd. Tako beremo v gori omenjenem živino-zdravilskem časnika. To nam je opomin, da vsaka tudi sicer dobra reč utegne škodljiva 9 biti, ako se je prevec živini dá. lanom ravno tako ravná kakor smo že poprej gori omenili; v mehki vodi je v 5 do 6 dnéh, v terji v 7 do 8 dnéh, v tekoči pa v 9 do 10 ali celó v 12 dnéh vremenu poprej, v merzlem pa pozneje. godán ; v gorkem Godni in dobro posuseni lan se more, předen se tare y delj časa hraniti, kar je za predivo tudi koristno. Zgodovinske řečí. O Polkonjih , Pesjanih in Pesoglavcih Prinesek k staroslovenski zgodovini. Spisal D. Ter ste oj ak. 11 Preden se lan tare, se mora dobro prešaš it Kaj dobro je, gerne se narnr y ako se to zgodi na sonca; razstavi ali raz na kakem sahem sončnatem kraj y da ga dobro pregreje. Ker se pa ne nahaja vselej in povsod (Konec.) Še drage narodne povesti iz one dobe moram takaj omeniti. v Po celi Savinski dolini vejo povedati, da je sv. Martin dolini besedo Božjo oznanoval. Ta goreči služabnik Sa barii, dnašnji S o b o t i c i (madj. tako dobro sušilo, imajo lanorejci posebne sušilnice (tako imenovane jame), na kterih lan s kurjavo suše; vročina Božji se je leta 315 v pa ne smé 35, k večjemu 40 stopinj gorkote po R. preseči, Szambately) rodil iu je umerl leta 400. Znauo je sicer bi bilo predivo premehko. Te sušilnice morajo na te- je 8kozi Milan, Akvilejo in Petov potoval k svojim starišem v Sabarijo, da bi jih h keršanski veri spreobernil. Mater y da menu duške imeti 12 I se t z dvojnima opraviloma; pervič po svojo in već svojih rojakov je pridobil za nauk Zveličaijev; al oče je ostal pagan. Kako pride ta povest v savinsko dolino? Brez dvombe po starih sporočilih. Zato je tađi ta svetnik v taki « kjer umno opravlja, se lan nikoli tako ne očisti in ne olići, kakor cerkve sv. Martina posvećene stojijo, najdemo sledove y ce tarejo se mu pervič leséni deli štibelj, ki predivo skup deržé; drugič pa se čisti predivo od pezdirja in tulj več je takih smetí v predivu, tem manj je vredno. Po navadnem trenji z roko, če se se tako pridno in veliki časti. Znamenito je, da povsod po Štirskem .. . «. 1« . . v • . • « « « ___1_____1» ^ „ 1 • _ ______ I___ ^ ^ ^ - z mas i n a m paganskega solnčočastja. Paganski h keršanstva spre obernjeni Slovenci so v atribatih tega svetnika, kakor v konji, meču, go ski toliko razmer do svojega solnčnega boga našli, da so pri častji sv. Martina lahko staro božanstvo pozabili. Ra zun tega je čas, v kterem se sv. Martin časti, tudi bil prav přikladen, ker o ti dobi je bil velik praznik jesenskega solnčnega boga, kar se sadaj Martinovi kresi po slovanskih zemljah poterjujejo. ') Ljudje na dravskem polji tudi vejo povedati, da je sv. Martin na Hajdini krivoverce spreobračal. Haj din je farna ves s cerkvijo sv. Martina le pol ure od Petova deleč. Ze ime Haj din pričuje, da so tam živeli hajdi. Za pomene: „ethnicus, gen ti lis, p a ga n u su Slovenec nima besede, ampak rablja nerusko hajd ali latinsko pagán. Poznamovanje nemško za niverca (neverca) — „Haid, haidnisch" je ravno tako nastalo, kakor: „gen ti lis" iz gens, ethnicusiz e&vog, ker v visoki staronemščini hait, haiti pomenja: genus, sexus, persona, anglosaksonski: hade, nordiški: heidh, gens. 2J Na Hajdini so toraj bili hajdi, ktere je sv. Martin spreobračal, in znamenita je spet ta okoliščina, da se so-sedna ves veli: Nivérci. Iz življenja sv. Martina je znano, da je, ko je v Panonii živel, si goreče prizadeval krivo-verne Arijane spreoberniti ; al ti so ga s sibami bičevali in ga iz dežele iztirali. Da so v oni dôbi Arjani v Peto vu hudo razsajali, nam sporočuje cerkvena zgodovina. Imenuje se Juli Valens leta 378, kterije mesto arjanskim Gotom izdal. Povest od sv. Martina toraj dalje nazaj sega, kakor v 7. ali 8. stoletje. Tudi mesto, v kterem se je sv. Martin rodil, ima slovensko ime. V napisih se veli Savaria in Sabaria. Korenika Sav pomenja teči, zato Sava, voda, serbsk. sa vak, Abzugskanal. Glasnika v in b se večkrat zmenja-vata; primeri: javor in jabor, zato rnsk. saber = jezero, Sa ba, ime vode, Sa barci, rusk, rodič, kraj jezera. S a b a r i j a toraj pomenja mesto v vodném okrožji stoječe, to, kar Vodice, kar Achen, kar Mokrice itd. In v vodném okrožji je tudi res stalo. Soglasje topičnih imen, posebno imen rek in jezer, v Panonii in zakarpatskih slovanskih deželah je res veliko. V Panonii teče Sava, tudi v Rusii Sava, v Panonii Drava, primeri na Polj-skem Drava, ime reke, in Dravsko ime jezera, v Panonii Kolpa, tudi v Rusii Kolp, Kolpiska, Ko lpi ta, v Panonii je Mura, pa tudi na Sležkem reka z enakim imenom. Na starorimskih kartah se najde reka Bustricius v Panonii, in koliko B i stric imamo po severno- pa tudi jugo-slovanskih deželah. Najlepse slovensko ime pa je poznamovanje blatenskega jezera: Pels o. Pelso, metatiški pleso, pomenja v vseh slovanskih jezicih — jezero. Tudi na Koroškem je ta beseda znana bila, kakor pričujeta kraja: Gornje Pleso, doluje Pleso, ponemčeno: Innerteichen, in den âus- eeren Teichen. Iz vseh tukaj navedenih okolisčin pridemo do prepri-čanja, da so stari Pa non i bili Slovani, in da so se se ostanki pervotnih Slovanov ohranili skoz vés čas preselje-vanja narodov skoz Panonijo. Akoravno so jih tlačili hudo nemški in huno-avarski divjaki, so vendar proti koncu 6. stoletja iz severa pridši soplemeniki se našli kakosne trohice slovenske —ostanke in potomke pervotnih Sloven co v, kteri so za Rimljana šli pod imenom Norenci, to je, pre-bivavci nor (Niederungen, Thalschluchten) in pa P a non i — Panj ari, to so v pa nje, panuše oblečeni ljudje. J) Primeri lepi ćlanek: „Die St. Martinsfeier in Bôhmen" v „Sonntag8-Zeitungkí list 49 leta 1S59. Vredno je brati Stiefelhageoov pretres: „Die Uebergânge aus dem Heidenthum ins Chrietenthum" §. 37 njegovega izverstnega delà „Die Theologie des Heidenthums". ') Glej „Zeitschrift fur die Wissenschaft der Spraehe" von Hôfer IV. Band, II. Heft, str. 236. Pana 3) pomenja tudi mužo, sansk. panka (primori Pan* co va, ime v muži stojećega města) gotišk. fa ni, skandinavski fene, sumpfiges, niederes Land; zatega voljo je tudi mogoče, da ime Panonija, Panovina pomenja to, kar Lužice, Finland. O Pivki in Krasu. Marsikaj se je že pisalo o Pivki in Krasu v „No-vicah", in vedno bi se dalo še marsikaj povedati, kar bi utegnilo zadosti tehtno biti. Naj omenim najpoprej zemlj oslovno. Jezer, podobnih cerkniškemu jezera, se nahaja še mnogotero po no-tranjskih niškah in kotlih. Res, da ni vsaktero toliko veliko, M pa čudovit pritok in odtok vode je pri vsakterera bolj ali manj znamenit. Med takimi jezeri zlasti imenujejo Pa lisko jezero, unstran sv. Petra pri Palčjem, ki je lahko pol ure dolgo, in zdaj polno zdaj zopet suho. Tudi Pivka voda ima to znamenitost, da ne izhaja iz malih virov, temuč se nagloma iz tál prikazuje že reki podobna. Nekteri pravijo? da je ta voda s cerkniškim jezerom v zvezi; pa pivska stran sploh leži višje od cerkniške. Naj stopim nekoliko na zgodovinsko polje. Med Pivko in Krasom se po robu hribov sledijo enaki ostankt nekdanjih terdnjav in zabramb, kot se kažejo od Verhnike do Vipave. Nektere teh terdnjav spadajo sicer v novejši čas? kot Šilertabor nad Zagorjem, ki je bil dobra bramba ob turških napadih; enak tabor je utegnil tišti biti, ki je imel svoje mesto nad Knežakom. Pa vmes med tema dvema se nahajajo ostanki nasipov, ki bi zamogli spadati v celó star čas, morebiti predrimski, kakor je že nekdo hotel terditi. Za zdaj bi bil jez te misli, da take terdnjave so deloma tako utegnile veljati za Rimljane, kakor une pri Verhniki, Logatcu in Hrašici ; sploh so bile julske planine terdno ozidje za italijansko zemljo proti napadom od izhoda. Deloma so pa nasipi utegnili tudi starji biti, in služiti starim Japodom in Tavrisčanom zoper Rimljane, ki so protili jim od morja sèm. Po vsaki strani je taka reč vredna preiskovanja ; in prav bi bilo, ako bi zemljopisje vedilo od rimskih šanc v jniskih planinah, kakor vé od tacih med Renom in Majnom, med Donavo in Tiso. Še nekaj naj rečem o ljudogospodarskih rečéh. Toliko se je že govorilo in pisalo, družtva so se naprav-Ijale o pogojzdenji Krasa, da je kaj. Po moji misli je poprej treba družtva zoper odgoj zde nje Krasa. Kaj pomaga namreč kacih 100 dreves zasaditi, ko se jih ob enem 1000 poseká? Gospodarstvo z lesom je v teh stranéh na veliko drugačni stopnji, kakor drugod na krajnski zemlji. Pervič ne more noben mlad zarod po gričih porasti, ker vse šibínice objé drobná živina, ovce in koze; naj bi kdo tega branil, — al morebiti ravno ljudjé, ki veliko govor ijo o pogojzdenji Krasa, sami naj več storijo za odgojzdenje. Drugič mora vès stari zarod konec vzeti, ker se les neusmiljeno izsekuje, ne samo za domačo rabo, temuč tudi za daljno prodajo; ravno od tacih strani, ktere bi mogle drugim biti v poduk za pravo gospodarjenje z lesom, se dostikrat kaže malo dobrega izgleda. Neka cerkvica blizo Postojne se veli še vedno sv. AndrejavGojzdu, pa je zdaj že le v pustém skalovji! Tretjič izsekovanje lesa pa tudi za domačo rabo ne bo kmalo bolj varčno, dokler se v teh krajih ne vpelje dru- Blizo Laškega (Debra, Tufferj je ves v muži stojeća Pa-nece; soeedna se pa veli Lokauo — L oka veo. Z besedo pan» primeri serbsk. pan i ca, Sampfvogel. * peči je malo, in v tistih se kari le po vorijo belo ali černo, kakor jim je drago. Kar eden zida, gačna kurjava ; redkem ; nasproti se na ognjišu vedno derva palijo od jutra do večera, in vsa družina krog sedi na klopéh, se od «prednje dru«" podera; tako je bilo in tako bo 5? Glas. Dalm strani peče, od zadnje pa zmerzuje. To je potrata derv brez dostojnega \ rida Hieing Domaće navade « Aga Ako Bog da, Narodna prićica. Turk je prašal Vlaha: ali gré jutri na sejm? „Grera, odgovori Vlah ako Bog da u Kako so si nasi stari pomnili mejnike? da4"'. vn Tudi jez grém y - Ko drugo jutro dao Vlase, naj da Bog ali naj ne napoči, vstane Vlah pa se napravi na sejm in memo hiše Po kem Štajarskem vejo stari ljudje praviti, turkove gredé pokliče Turčina: „„Prijatel! jez ne morem r> Aga! cujes, greva na kako so njihovi starši in predstarši mejnike stavili in pomnili sejm mu odgovori Turk Oni tega nikoli brez jaša n ok niso storili. Kadar sta dva me- nocoj mi je konj cerknil"". ejnike med svojo zemljo stavit sla, so mogli otroci clovek razpolagati ne more; Ako Bog kaj nece, s tem zato ima prav nas narod, da ž njima iti. Na določeuem městu sta skopala jamo 5 djala pri vsakem prihodnjem početji pravi „Ako Bog da", zakaj nekoliko apna noter ali kakih čepinj, in postavila kamen vse je v rokah Božjih; kar on dopusti, to se zgodi, naverh. Na to vse so mogli otroci dobro paziti in gledati, » Glas. Dalm." kj in kako je mejnik postavlj bil In zdaj sta zako pala mejnik in ga zatlačila tako, da se je zadosti iz zemlj vidil Na to vprašata otroke :. „Otroci ! ste li zdaj vidili, kadar bote veliki kj je 1 in ga bote vedili najti, kadar Nato sta otroke nas ne bo več, in ga pokazati sosedom?u dobro za uho vsekala in jih kečkala in tezala za lase, tako, da so zadosti imeli in da so se jim oči zalivale. To je bil dober pomnež mejnikov, ker se je v pamet přijel in za celo življenje ostal, kakor se zdaj ljudje večkrat pravijo od zgubljenih mejnikov: „Jaz pa dobro vem, da je til na poti mejnik stal; saj sem se marsikrat nad njim podtaknil in si pavec na nogi bil S Zakaj ženin in nevesta na svatbi ne smeta před polnočjo plesati ? Pogostoma se na Krajnske vid in sliši, da ženin in nevesta pred polnočjo ne pleseta. Zakaj ne? smo te dní na neki kmečki svatbi zvedili. Staro vražo namreč imajo, da ženinu cer kaj o » « ? ako pred polnočjo plesati začne, konji p nevesti pa k u r e t To dobro ima saj ta vraža, da ima več prida kot škode Za pođuk in kratek čas Kdo bi svetu prav storil? Slavni Esop v eni svojih basin pripoveduje, kako je nekdaj potoval neki ded s svojim unukom in oslom. Ded je jezdil Sreča ju množica ljudi, osla, unuk pa je šel peš za njim pa začne deda opravljati, kako mu more serce pripustiti, da njegov slabotni fantek za njim peš čaplja, on starec pa jezdi osla. Ko sliši ded zabavljico, stopi z osla pa posadi unuka na-nj Enmalo dalje potujeta tako; pa spet sre da čata drugo množico ljudi. Ti začnó zasmehovati unuka, mlad fantalin jezdari, stari mož pa peš za ujim koraci. Dedu to težko dé ker ni unuk tega kriv, in se vsede z unukom vred na osla. . Al komaj jezdita tako deset stopinj, že ju srečajo spet ljudje, ki na glas vpijejo: ali ništa zdrave pameti, da oba jezdita eno revno živinče. — Stari oče, ki bi rad celemu svetu ustregel, veli zdaj unuku, naj ž njim vred stopi z osla in da oba bota dalje šla peš za njim. Pa ki že se od deleč na glas spet ju sreča množica ljudi j krohotá, da druzega je prav storil? neumneza gresta pes, osel pa pražen Kaj ded zdaj reči mogel, kakor: Kdo bi svetu Svet je tak bil in tak bo ostal vekoma. Kar se enemu člověku zdi zlo y to Malo je y takih del, ki drugi misli, je dobro in lepo. bi jih, ce jih ena stranka hvali, druga ne grajala. Kadar se clovek duševno trudi s kako rečjo, naj nikar ne. misli na osla. Cas je pravi sodnik vsakemu. Delajmo in trudimo se za pravo, pa pustimo, naj ljudje go- Ravno ta navada bila še zdaj skem; nedavnej smo sami to slišali. To hominem". već krajih na Krajn-80 res pametniki „ ad Vred. Kratkočasnica Tik tak. Nekega lepega jesenskega dné oče Aleš, pošten in zveden kovač, pridši iz delavuice k obedu, nagovorijo svojo mladino tako-le: Le dobro se najejte, potem greste, ker je lepo vřeme in popoldne šole niiiiate, z materjo na polje krompir kopat; kajti slabo vřeme se nam utegne narediti in dolgo časa terpeti, razun tega imamo pa najraje, da ga hitro domů spravite, ker se mocno govori, da so pričele vkljub poljskih čuvajev zraven pravih rais tudi kerscene k njernu v vas hoditi. mati pa Po obedu poiščejo bratje in sestře matike, vile, vzamejo med tein nekoliko malice s sabo, ter se vsi od pravijo na pot. Kmali so na njivi pri raajhuera najetem pro storu, na kterem je njih krompir vsajen. Njihovo veselje, ki so bili le na těsno mestno ozidje navajeni, tù v prosti naravi sred plodnega polja, saj danes nekoliko delà kraetiških otrok varjali poskusiti, o kterem so se s temi večkrat v soli pogo-, si more le ta misliti, ki je sam že kaj enacega doživel. Urno se spravijo na delo ter se tako pridno vedejo, da je ob petih že ves krompir izkopan. Vsedejo se zdaj k malíci. Davno so bili že s to pri koncu in solnce se je že za gore skrilo, ko vozač še le s konjem pridirja, tako, da je popolnoma tenia, ko domu krompir pripeljejo, kterega koj pred vežjo na tla stresejo. Oče vozniku vožnjo plačajo, ki hitro sopet konja proti domu požene; domaći pa se lotijo krompirja, da ga nocoj saj v vežo spravijo. Mati jim za večerjo zraven podmeta novega krompirja v oblicah prista-vijo, ki jim zlasti danes, ko so se na polji dobro vtrudili, kaj dobro diši. Ko drugi dan ob desetih iz šole pridejo, jim velíjo mati krompir v klet nositi, in sicer debelega kakor drobnega posebej, z matiko posekanega, z vilami prebodenega ali na S deček, v posled njitega pa na stran devati. Ko pa Lojze, kacih 8 let star vidi, da se kup v veži vedno bolj niža, ia da pozneje ne bo mogel v zaperto klet, iz ktere bi krompir v kovačnico peč nosil, ne premišljuje dalje, kaj bi storil. „To in pa nič, da bi jez tu krompir tjè v en dan v klet nosil * potem bi ga pa nič peči ne mogelu sam sabo mermra » ter si napolni pri pervi priložnosti, ko so bili drugi ravno v kleti, polne žepe krompirja in hiti za hišo na vert, kjer že ni bilo već enoletnih rastlin. Tii si je bil popřej za zaklad krompirja na grêdi primerno jamo izkopal in jo tako umetno zadělal, da je nihče ni opaziti mogel, le toliko prostega je pustil, da je z roko noter seči mogel, kar je pa tudi z mahom še pokril. Gredočemu na vert, mu krompir iz prepolnega žepa na tla prićne leteti; rad bi ga bil koj pobral y toda pripogniti se ne more zavoljo prepolnih žepov in mu še drugi hocejo iz žepa pasti. Toraj najprej te iz zepa y potem pa stresene v zaklad spravi, odide in se celi dan nič za zaklad ne zmeni. V saboto pa, komaj se ob desetih iz šole domů ver uivsi, je že pri svojem zaklada, iz kterega nekaj rompirjev gledale kmali beli dan, in že moremo spet povedati * da vzarae in z njimi v kovacnico letí, kjer bi jih bil čez dobro tadi gospod Miroslav Vilhar bo izdal iz bogate svoje uro spečene dobil. Al ker ga v noge zebe, se v ješi na zbirke zvezek slovenskih pesem, ki jih bo — tega smo si korita, ki ga imajo kovači za ogenj gasiti, vsede, da bi se tu pogrel in pećenega krompirja dočakal. svesti — obcinstvo radostno sprejelo. Natiskujejo se že v Milicovi tiskarnici in utegnejo biti kmalo gotove. Iz mične Oče in njih pomoćnik Janez, ki sta ga ze večkrat zbirke po zapopadku zelo različnih pesem smo si izbrali ■ •V « V V • « V • « Va. •• • . . .... _ _ _ - sèm pridsega nalasc s kako recjo dražila, ga tudi zdaj z dve, ki ju borno vprasanjem razdrazita, ali je bil morda tudi on med tistimi, ćastitim bravcom za pokusnjo. danes eno, drugi pot drugo podali kterim so danes v soli učnik nekaj gorkih na herbet na ložili? Ko se Lojze z vso zgovornostjo izgovarja, da njega ni kaj enacega doletelo, ampak, da so učnik le Kodrovega Petra in Bahačevega Tineta zares čudno kaznovali, ga ta dva dražljivo vprašata, rekši: No, povej nama, povej, kako pa je bilo; bova slišala, ali je res, kar nama je Borajt pravil. Lojze, ki je imel dober jezik in se mu je ta kazen nova in smešna zdela, res prične pripovedovati. Peter zleze namreč pod klopi, pod kterimi sèm ter tjè po vseh štirih lazi, dokler da ne pride do Pavličkovega Jožeta, kterega toliko časa za hlače vleče, da se ta, ki je ravno bral, nasmeja in pod klop pogleda. Učnik h klopi pridši Petra opazijo in mu spod klop prit! velijo, kjer mu nizek stol pripravijo. Počasi se Peter k stolu pornika in se zadnjie na-nj vsede. r> Oh! stoj, stoj „cigaň u mu učnik rečejo to bi bilo pregosposko za te; všedi se, ker rad po tleh lazis, na tla in deni noge na stol ; z eno roko se pa znas na tla opreti. Vsi se smejamo z učnikom vred in se čez klopi stegujemo, da bi natanko vidili novo kazen. Učnik vzamejo iz žepa okroglo skatlo in se hočejo z duhanom okrepčati, toda zdaj se spomnijo, da so včeraj popoldne Tineta po duhana poslali, kterega pa ni bilo več nazaj. Berž ga poprašajo, zakaj ni přišel potem v solo? Tine se spervega izgovarja, da je denarje zgubil; al kmali ga naženejo, da pove da si je rožičev kupil. „Aha, tako znaš ti u se zaderejo nad njim r> le 7 škoda, da ima ze Peter nizki stol za podnožje; pa naj bo tebe bom pa povikšal. Stopi na mizo; na tej pa le z etio nogo stoj; tu vzemi škatlo v roko in jo derži kviškoa. Vsi se iz celega gerla spet smejamo 55 Prave tiče se oglasijo oce, nazokano lulo z živim ogljem prižigaje imajo v soli u 55 Kako pa vprasa dalje Janez smejaje Lojzeta 55 Gotovo odgovori Lojze sta li bila dolgo tako?" bi bila dalje tukaj, ko bi ne bil nek součenec notri přišel, ki se pri tem pogledu, ki se ga ni nadjal, na ves glas smejati začne. Peter ga hoče pogledati, ker mu je pa roka oterpnila, se zverne stran in stol na-njega, tako, da je bilo cel „prekucius", na Ti 5 neta pa že težko na nogi stojećega ta ropot tako ostraši da mu škatla z roke na tla pade. Zdaj, zdaj smo se še le smejali, ker se je Peter izpod stola kobacal, in Tine s pe-resom na tleh ostali kupee duhana v nek papir pobiral ju bojo pri pervern pregrešku s palico ktere pustijo z je potem mogel prec stresti. Učnik ju zdaj v klop opombo, da do oslovské klopi spremljevali „No, no, to so besede íí se mu Jauez na to pripove dovanje nasmeja jih boš tudi ti čutil dobro si jih zapomni, ne bo dolgo > ko u 55 Jez že ne zdražen kaj mislis, da mu zaverne Lojze, s tem nekoliko srno za vsako reč tepeni; pa saj ali bi jih ti ne derzal namesto mene; poglej raji krompir 5 je že pecen, kakor pa, da bi mi zmiraj nagajal u 55 Le pol ure se pocakaj mu Janez reče vmes se boš ravno oddahoil". (Kon. si.) Slovensko slovstvo Župan. Postava nova podana 7 ? Zatoraj si volijo urno župana Pa kaj jim volitve koristile so Na vei bi natn sraka razlaga tako Zberejo med veda; al raedved je raerha Zarobljen in kosmat od pete do verha; Budil z godernjanjem prezgodaj jih je, In s tacami sodil, pravično al ne. In koj se oglasi jih sto: „Le-tá nam županil ne bo!" Zberó si jelena; pa on rogo vili, Prevzeten povsod med pervake se sili ; Z rogato glavico je pac darovan, 7 Al v glavi ošabni In spet se Oj malo mozgan jih sto: 77 Le-tá nam županil ne bo!" Zberó si rujavca, iz šume lesjaka, Na kterem krivična je sleherna dlaka; Kupaval je sam in prodajal je sam, Da z ljudsko kervjo si napolnil je hram In spet se oglasi jih sto: » Le-tá nam županil ne bo !" Zberejo si zajca; al zaječ neveden Za skerb in čast domovinsko ne vreden Ni poznal postave, se slednega bal Ponoči je kimal, podnevi je spal. In spet se oglasi jih sto: „Le-tá nam županil ne bo!46 Zberejo si kosa po tem gospodarja, Al kos pa prezviti povsod se ukvarja; Žvižgával jim vedno iz enih je strun, Skoz okence vsako potikal je kljun. In spet se oglasi jih sto: „Le-tá nam županil ne bo! tu Zberejo si osla; pa osel zabiti, Nobene po vseči ni znal oberniti; 7 Z usesi le miga in v prahu lezi Pa kjer se povalja, tam dlako pustí. In spet se oglasi jih sto : 55 Le-tá nam županil ne bo lu Zberejo si palčka; al on je skakavček, Natihoma léta priliznjen hinavček. Zvěřině je dražil, unemal prepir, Pobegnil iz loze je ljubljeni mir. In spet se oglasi jih sto: 77 Le-tá tud županil ne bo !" i Od tadaj zvěřina, tako zapeljana Po svetu širocem si išče župana; e pravega bo pripeljala na dom Prijatli! poročil al pisal vam bom! 7 Mir. Vilhar Ozir po svetu Nova turška postava zastran ženske obleke Ošabnosti in presilnega lišpa je zlasti med ženstvom čedalje več; skor bi smeli reci, da fabrike naše ženstvo delajo, to je tem išejo 5 le to oje kar fabrika naredi, jim je pri sereu za vse drugo jim je malo mar t Taka je na Turškem, taka v Parizu in na Dunaji, taka pa Slovenska Vila je pridna. Ni davnej, kar smo svojim tudi v Ljubljani, v Gradcu itd. Sultan je stopil tej razvadl bravcom veselo novico oznanili, da gosp. Cegnar bo po na noge. Nedavnej je namrec dal postavo zastran k naročilni poti izdal zbirko svojih pesem, po kterih so pri jatli domaće poezije že gotovo tako obilo segli, da bojo za bleke. Razglašena je bila po vseh mosêjah (cerkvah) tako „Stara reć je že, da se mora slednji vsega ogibati, kar je zoper lepo obnašanje, in da ima nad poštenjem svoje rodbine in družine čuti. Postave in šege vseh narodov so v vsakem časa na to gledale, da se lepo obnašanje in nravnost varoje. Ravno tako terja najvišji Izlamov ukaz, da se lepo obnašanje ohrani; on zapoveduje ženskam pre-grinjalo (šlajer). Vsaka turska žena ima tadaj dolžnost pregrinjalo nositi, kadar gré kam, pa tudi véra ji to zapo-veduje. Al vendar se nahaja mnogo žensk, ktere zoper postavo in lepo zaderžanje nosijo silno tanke pregrinjala in ferredje, to je, oblačila iz take robe, ki se za žensko obleko nikolj ni jemala. Tako nespodobno oblečeno hodijo po ulicah pol pregernjene, se vedejo nespodobno, zahajajo na očitnih sprehajališih med možke in deiajo marsikaj, kar je po postavi ojstro ojstro prepovedano. To vse nasprotuje pa tudi nravnosti in spodkopuje prernoženje družin. Prihodnje imajo tedaj vse ženske, kterega kolj stanů, kadar grejo iz hiše, debele pregrinjala nositi, skozi ktere se njih obličje ue dá spoznati, feredje pa morajo biti suknjene, iz angorske volne, ali dražih enacih snutkov, in sicer brez štikarije, port ali kakega druzega lišpa. Zunaj hiše ne smejo v nogovicah in šlapah hoditi, ampak čadike (nekake skornje iz rumenega usnja, kakoršne nosijo v jutrovih deželah sploh možkL in ženske) ali kako drugo pripravno, spodobno obutev naj nosijo. Kadar grejo kaj kupovat, jim je ojstro prepovedano, v štacuno stopiti, ampak zunaj imajo tako dolgo ostati, kakor dolgo je treba, kaj kupiti. Na sprehod smejo samo v take kraje iti, ki so ženám odločeni. Ojstra kazen bo zadela vsako ženo, ktera se zoper postavo in lepo obnašanje pregreši. Noben gospodar ne sme imeti kónj in kočij, kteri njegovo prernoženje presegajo, in za kočijaže se ne smejo taki jemati, kteri bi utegnili ženam nevarni biti. Tudi možki se imajo spodobno in postávám primerno obnašati, zlasti na očitnih shajališih, cestah in sprehajališih. Vsaktere nespodobnosti naj se varujejo in naj ne pijó žganih pijač ne domá ne zunaj doma". Dopisi. Na Ptuji 6. febr. J. Z. Mnogo zasluženi gosp. Ivan Kerpan, bivši predstojnik mariborške gimnazije, že več let na Ptuji stanujoči in občno spoštovani zavoljo svoje izverstne učenosti, so po doveršenem 50. letu svojega duhovništva drago novo sveto maso v staroslavní mestni cerkvi sv. Jurja se 8 tako krepkim glasom zapeli, da malokteri mlad duhoven tako. Ponosna naj bo cela Slovenija, ktera je tako čverstega sivostarčka doživela; ponosijo pa se naj posebno njihova lastna mamica, ktera so tako modrega in močnega sinka izgojili, da jih v sivi starosti nadušenost za vse koristno in krepka beseda v bogoslavljenji zapustila ni! 0 njihovih zaslugah govoriti se ne prederznem; saj so dobro znane; le toliko opomním, da so slavni jubilant izversten latinec, gerk, lah, francoz, nemec in španjolec, da pa tudi prav dobro slovensko umejo, preradi „Novice" beró, veliko veselje o napredovanji slovenske omikanosti imajo, — da ob kratkem rečem : veri domorodec so, kterega naj nam Bog še mnoge leta ohraniti blagovoli. Lepi te svečanosti so se pridružili prostovoljno prečastiti duhovni župniki in pomoč-niki iz bližnjih okolic, da bi s svojim občno spoštovanim in ljubljeuim učiteljem milega Boga zahvalili za toliko milost in dobroto. Visokočastiti gosp. nadžupnik in dekan mestne fare, gospod Jakob Staudegger, svetovavec lavantinske in sekovske škofije, znani imenitni dobrotnik mnogih hvale-vrednih zavodov, čeravno že tudi blizo jubilant, so s krepko in serčno besedo tako uiično pridigovali, da je marsikte-remu poslušavcu beseda serce prešinila; po doveršeni službi Božji pa so lepo kerdelce zbranih imenitnih mestnjanov in uradnikov, kakor tudi vseh onde poslovajočih duhovnov v svojo gostoljubno stanovanje vzeli in jih prav pošteno postregli, in tak zlato gostovanje z zlato milodarnostjo avenčali. Živio ! Iz Ljubljane. 13. t. m. je imela krajnska h rani lni ca (sparkasse) svoj véliki letni zbor v pričo Njih eksc. deželnega gospoda poglavarja grofa Chorinsky-ga. Z ogovora višjega njenega predstojnika gosp. Janeza Šlaker-ja posnamemo svojim bravcom najimenitniše reci zastran gospodarstva te družbe v preteklem letu, v kterem je hranil-nica še očitniše kakor druge leta pokazala, na kako terdnili nogah da stoji, in djansko poterdila vse, kar so ji na čast „Novice" takrat govorile, ko so prigovarjale ljudem, naj nikar ne verjamejo oplašenim mevžam in lažnjivim sle-parjem. Vendar so bili, kakor gosp. predstojnik v svojem ogo-voru pravijo, vsi opomini le bob v stěno: v 6 mescih so lani oplašenci vzeli 355.000 gold, nazaj, in s tem si škodovali sami sebi, ker so prišli ob obresti (činže) ali pa svoj dnar izročili nevarnim rokam; škodovali pa so tudi hra-nilnici, ker je mogla mertvo ležeči dnar vedno pripravljen imeti, da ga je mogla vsaki dan poverniti ljudem. Ali je ta skušnja kaj spametovala ljudi, bo prihodnji čas učil; Bog daj pa, da bi takega časa več ne bilo! — Kakor rajtenga kaže, je lani 5039 ljudi položilo 575.636 gold, v hranilnico, 4733 je pa 503.750 gold, nazaj vzelo. Obrest (činžev) po 4 od 100 je plaćala lani svojim deležnikom v vsem skupaj 104.067 gold. 17 kr., od kterih so si pa deležniki le 11.063 gold. 42 kr. izplačati dali, — 93.003 gold. 75 kr. so pustili v hranilnici, da jim obresti spet obresti nesó. V vsem skupaj je bilo v hranilnici lani za 2 milij. in 817.958 gold, in 31 kr. dnarja naloženega, tedaj za 164.789 gold, in 75 kr. več kakor predlanskim; pa bi ga bilo gotovo še veliko več, ako bi ne bil omenjeni lanski hrup tega kriv. Hranilnici lastno prernoženje je narastlo lani na 267.541 gold, in 57 kr.; že to premožeuje daje vsem, ki imajo pri nji svoj dnar naložen, varnost za 9 od 100. Predlanskim je 11.161 ljudi svoje prernoženje v hranilnici naložilo; lani ga je přineslo na novo še 1689 ljudi, nazaj vzelo ga je 1884. Kaj pa je hranilnica počela z vloženimi kapitali? Rajtenga kaže, da 1 milijon in 196.603 gold, ima naloženih s pupilarno varnostjo na hišah in zemljiših, v za- stavnih obligacijah dunajské banke ima 646.850 gold., ki so zagotovljene na 349 hišah in 760 zemljiših; čez 900.000 gold, ima v drugih obligacijah, 65.000 gold, ima izposojenib na zastave, hiša njena je vredna 37.000 gold., gotovega dnarja pa je imela konec leta 117.021 gold. — Z ljubljansko hranilnico je pa tudi združena zastavilnica, kamor Ijudje mnogih stanov, ako jim dnar mine, nosijo to in uno reč v zastavo, da dobé kak goldinar v sili. Od vseh Svetih 1858 do vseh Svetih 1859 je hranilnica posodila na 23.996 zastav 89.288 gold., in ker je že pred imela na 15.970 zastav 73.983 gold, izposojenib, je lánsko leto skupno izposojilo na 39.966 zastav zneslo 163.271 gold. Ker pa so Ijudje med letom 27.789 zastavljenih reci řešili, je imeia o vseh Svetih lanskega leta še 12.177 zastav, za ktere je izposodila 58.052 gold. In tako kaže rajtenga od konca do kraja dobro gospodarstvo naše hranilnice, ktera popolnoma zaupanje zasluži in pri kteri, — kakor smo ze veckrat rekli — skor nič druzega ne pogrešamo, kakor samo to, da svojih dnarjev premalo posoja na kmetije. — Zdaj pa se nekaj novega. V tem zboru je bilo sklenjeno, da bo hra-nilnica, kjer ni drugej pripravnega prostora nasla, na zidala na svojo lastno hišo na sejmišu še dvoje nadstropij in prizidala na levem koncu proti strelišu še toliko, kolikor ima tam praznega prostora. Ker bo tako hranilnica zidala na svoji zemlji in pod staro streho, bo za to dozidanje obernjeni kapital dobro naložila, zraven pa město o le psala z mogočnim poslopjem na lepem prostoru. Pri tej priliki prosimo tistih 6 gospodov, ki so bili v „zidarski odbor" izvoljeni, naj pri osnovi druzega ali tretjega nadstropja ne prezrejo mnogokrat že raz-odete želje, da bi tù realna šola (nižja in višja^) kaj pripravno mesto imela. Ker se pri novih stavbah dá marsikaj tako aravnati, da utegne na več strani prav biti, bode bistro- 63 omeo mojster z ozirom na to V ze lahko pravo zadeli brez Postní imenik kaže, da izhaja letos v našem ce Se draga za učitelje krajn- sarstvu okoli 284 ćasnikov, in sicer 90 političnih škode za eno ali drago. skih ljadskih šol prevažna reč, ki so jo sprožili Njih pa nepolitićnih. i 191 kakor ;,Volks ekscelencija gosp. deželni poglavar, je prišla v tema zbora — Tista novica, da je neki Camerini iz Ferare na v prevdarek: naj bi namrec hranilnica iz svojega last- šernu cesarju 60 milij. frankov zapustil, je, nega premoženja darovala primeren kapital, ki bi se freuud" piše, prazna; Camerini je zapustil 3 milij. škudov , in le izpolnjenje te oporoke ce- obračal udova m in otrokom amerlih učiteljev v pomoc, propagandi rimski Nadjati se je, da po izgledu štajarske hranilnice bo tudi sarju izročil. krajnska storila kar bo mogla. Da pa se to določi » bo vzelo vodstvo hranilnice to reč popřej v prevdarek. Pervo placilo z 8 milijoni gold, v srebru, ki ga ima Sardinija za odškodnino lombardiškega deržavnega Iz Ljubljane. Naj povzamemo tudi iz zbora, ki so ga dolgá avstrijanski vladi plaćati, je francozka vlada 10. važniše sklepe. imeli mestni odborniki 16. dan t. m., Na predlog gosp. župana-namestnika je bilo sklenjeno, Njih dan t. m. odrajtala. Kakor „Oester. Zeitung" • ▼ pise i je komisija, ki Veličanstvu prošnjo pokloniti za obstanek deželnega po- vsled cesarjevega povelja ua Dunaji prevdarja deržavne glavarstva v Ljubljani; spominek Radecki-tov se stroske iu dohodke, s svojim delom že tako deleč, da ima s primerno slovesnostjo odkriti na sv. Jožefa dan; se sme pričakovati, da bo do konca prihodnjega mesca kon se je s zastavljenimi 3000 gold, zave- čala svojo nalogo. teržaška družba, zala gaznoosvećavo v Ljubljani napraviti, bo zgubila Iz Zagreba. Glede na veliko revšino naHorvaškem svojo zastavo, ker ne more mož beseda biti; magistrat se in Slavonskem so cesar po sklepu od 10. dneva t. m. je obernil d rugam, da Ljubljana vendar kadaj dobi gazno na prošnjo tukajšuega bana dovolili, naj se v pripomoć naj- pritožba zavoljo St. Jakobške sole je bila revnišim 30.000 gold, iz deržavne kase vzame in v posojilo razdelí proti temu, da bojo v 6 letih posojilo deržavni kasi osvecavo ; poravnana; ternovska farna sola naj se uravná po do 1. maja zadobí v drugih deželah veljavna ce-boljšek iz mestne kase dovoljen; — prošnja protestantiške sarska gojzdna postava s nekimi premembami tudi v tičnih šolskih postavah; dvěma učiteljema je bil po- povernili. občine, naj bi glede na to, da tudi protestantiški pre- v oj aškiv Granici svojo moč. bivavci plačujejo za katoliške šole in z všemi mestnjani Iz Ceskega. Kakor na Marskem tako bo menda tudi vred nosijo mestne bremena — mestna kasa darovala na tukaj nehala tarifa mesa in kruha; mestni odborniki v leto 100 gld. v pripomoć učeniku slovenskega jezika, Pragi so predložili deželnemu poglavarstvu ta nasvet. si ga želi tudi nemška protestantiška sola udinjati za Iz Linča. Deželni poglavar svari v oklicu te dni raz svoje učence, je bila uslišana nekterim posestnikom glašeneru pred barantijo s srebernim in kupren im (3TUJÇ UVVUtV 4 JW UllO UÎSlIOaUa y - llVniVl Uli pUOVOlUinOUI ^»^mv/^vh* mmi Mtll/ljV o o i v u v i u i iti i u a u p 1 V 11 1 U1 mes tni h gostivnic, ki so bile lani z vojaki in vojaš- drobižem, ker je slišal, da je ažiotaža s tem dnarjem v kimi konji čez pravično mero obložene, je bilo primerno nekterih dezelah ze spet zlo zlo navadna. Benetke. Novi deželni poglavar vitez Toggenburg je přišel 16. t. m. v naše město in bo brez pomude zacel prenaredbo deželnih gosposk od konca do kraja, ker je povračilo dovoljeno. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Ministerski ukaz oklicuje, da tistim, ki so za leto 1860 napovedali, da se hočejo od vojašine odkup i ti, je na prosto voljo dano: ali takso do 1. sušca plaćati ali pa poprejšno napoved do ravno tega časa pre- klicati. Dunaj Ne davnej je prišla koroska deputacija na presvitlega cesarja v imena cele dežele prosit, naj se železnica koroska hitro dodělala. Potem so se podali poslanci k gospod ministra dnarstva, ki jim je rekel, da letos se še ne bo moglo dosti storiti, da pa v letu 1862 bo cela železnica iz Marburga v Celovec dodelana. očitno, da kakor je zdaj ne more dalje biti; na laške urad-nike se ni povsod zanašati. — Ker so dosihmal vse priza-deve spodletele, novega mestnega župana izvoliti, bo berž ko ne vlada cesarskega komisarja namesto njega izvolila. Milan 15. febr. Danes popoldne je kralj sardinski přišel z velikim spremstvom v Milan, kjer misii več dni ostati. Pravijo, da se bo tù zdaj nova razdelitev sardinské deržave v 5 dežel z ravno tolikimi I I H glavnimi mesti Koliko ljudje v našem cesarstvo v m terij dnarja zastavijo, kaže ravnokar na světlo dani loterijski pregled, iz kterega se vidi, da so leta 1858 vsi vkupaj čez doversila. Namesto navadnih veselíc na pustni torek misli neka ta-kajšna stranka Benečanom v milovanje véliko černo maso napraviti, h kteri ima vsak v černem oblačila priti. Povabila je poslala tudi v Benetke, Terst in Istrijo. Turin. 12. dan t. m. je sardinska vlada pogodbo sklenila za 6000 kónj. Rim. 9 milijonov in 500.000 gold, v loterii dob Ker je mala loterij to leto cistega dohodka donesla in lo skupaj ni manj bilo kakor 4 milijon< so ljudje v tem letu okoli 20 milij zastavili. kim kasam čez 6 milij in loterij ni h strošk< gold. vsem Mnogim Aimcom so ojstre strune, ki jih je francozki general Goyon napěl, zlo zoperne; noc in dan hodijo po městu močne patrole, ponoći so še dvakrat moč-nejše; vsakega, ki ga srečajo, pozdravljajo kakor v leta t je iz tega ocitno da 1849 * z ojstrim: „qui vive?" (kdo je?) Govori se ? da gold, v loterij Ker celó ta na postave naših šol ne tako vezana šola želi slovenšćini pravična biti, je le čudno, da v gosp. Wald- herr-jevi soli, za ktero veljajo vse cesarske šolske postave. je rimska vlada pri nekemu velikemu dnarničarja v Pariza 50 milijonov frankov najela. Napolitansko. „Vihar, ki grozno pretresa zgornjo ia srednjo Italijo, bo javalne Napolitansko zgrabil" někdo v „Allg. Ztg. a pise Napolitanec hoče Napolitanec ostati in mu ni mar za vortoglavnost laško ; dnami stan napoli- » menđa še ni k tema spoznanja prišla, da je slovenski tanskega kraljestva je tako srecen, da se nobena dezela na jezik jezik deželni in da ga vsak potřebuje, ki v deželi prebiva, da tedaj ni dosti in da je zoper postavo, ako se v vsakem razredu na teden le ena ura določi za ućenje tega jezika! Tudi v gospod Marovi nedeljski soli, ki je na- Z0Per nJ° more raeriti z Napolitanskim, in kjer podložni ne plačujejo velikih davkov, tam se vladi ni bati, da bi se vzdignili « . da Ali je pa tudi vse res tako? menjena tukajsnim štacunarskim učencom, bi bila živa potreba, da bi se fantje vadili slovenskega jezika, da bi znali kra Francozko. Iz Pariza 15. febr. Deržavni zbor 5 ki se bil imel že ta mesec tukaj začeti, je odložen do marjem, kakor se spodobi, saj kadaj po domaée „rajtenge" j sušca, ker dotistihmal, misli Napoleon, »o v angležfceai pisati ali jim odgovor na pisma dati, ki se jim pisejo, da se j---—j - « v v |/*w au ^ & y n m j i im vj v ^ u km iu jim naši domaći ljudje ne bojo smejali, ako jim posljejo ka košne križe kraže na deželo ali pa jim odgovorijo v neznanem jeziku. UWUVM, »V. ► - ■ -------7---------1------7------O g V 0 deržavnem zbora, ki francozko-savojski polïtiki ni me pri HHftazen, že gotovo: ali bo minister Pal mers ton, njegov pri- Vred. jatel in podpornik, š e na ćela angležkega ministra ostal ali 64 pa bo padel. Ako Palmerston v Londonu zmaga, bo Napoleon vse drugač stopil pred francozki deržavni zbor, kakor če pade. In zato je odložil zbor do 1. sušca. Okoli Sa voje in Nice se suče zdaj najbolj politika francozka; al kakor smo že rekli — premedeni Napoleon noče na vrat na nos reci: Savoja je moja! Gotovo je nek, da je kralj sar dinski pripravljen Savojo in Nico odstopiti Francozom, in tudi Cavour nima nic zoper to, ako le sicer dobro menjo naredi; zato mislijo v Parizu, da do 20. su s ca valo po vodi, odkar je pismo francozkega ministra Thou-venela znano, ki ga je kot odgovor na papeževo pismo do katoliških škofov (encikliko), 12. dan t. m. poslal fran-cozkemu poslanců v Rim. V tem pismu razklada minister „dobrotě", ki jih je francozki cesar od leta 1849 do današnjega dne skazal papeževi vladi, ktere bi že davnej več v Rimu ne bilo, ako bi cesarja Napoleona ne bilo; cesar sv. očetu dobrih v ni ienjal pravi omenjeno pismo dalje spomin ravno tis tega dneva, ko je Napoleon I. leta 1815 iz pregnanstva na Elbi sopet v Pariz přišel — bote Savoja in Nica že francozke in mladi princ, ki dozdaj še 9 nobenega naslova nima, bo tišti dan prejel ime „grofa ni cajskega naj si sam sebi * *C£. reci" — « Ako je vse to res in berž ko ne je to ze je čudno slisati, kar je minister angležkemu zboru rekel, namreč: da vse tako narejeno Russel 17. dan t. ni. Napoleon ne bo zastran Savoje iu Nice nič storil, za kar bi popred velikih vlad ne poprašal, in da nikoli ne bo na zedinjenje Savoje s francozkim cesarstvom mislil, ako Sa voj ci sami tega ne želé. svetov dajati za potrebno vladno naredbo; ker pa Romagne ki se je zoper njega spuntala, noče iz svojih rok spustiti pripiše, ako se zgodé še „čedalje huje to je z drugimi besedami rečeno: francozka vlada zoper papeža spun-Ko Thouvenelovo pismo dalje papeževi vladi očituje, „da zgolj posvetno reč mesa z vero, čeravno večje ali manjše posvetno posestvo nima z vero čisto nič opraviti ne bo branila, ako se še druge dežele tajo. ? sicer bi papeži nekdanji z majhnim posestvom ne bili to kar so sedanji z večjo lastníno", in še dalje pravi, „da avstri- Ko pa sedaj Švicarji vidijo, da se cesar Napoleon, čeravno še skrivaje, vendar na vso moč poteguje za Savojo, se tudi oni za en kos oglašajo, ker terdijo, da dva njena kantona, to je Faucigny (beri F o si nj) in Chablais (beri Sablé) bi prav za prav se imela Švajci pridružiti, ako se Savoja od Sardinije odcepi, in poli-tiški modrijau Bard si prizadevuje dokazati, da imenovanima savojskima kontonoma dosti bolj kaže, se zvezati s švicarski m i kantoni kakor pa priti pod francozko vlado ali pa janski cesar Franc I. leta 1814 in kralj napolitanski sta v pogodbi 11. januarja 1814 tudi zmanjšanje papeževe deržave zahtevala", pride med drugim še na to sila prederzno besedovanje, da avstrijanska vlada je kriva punta v Romagni, ter pravi, da „tišti dan, ko je avstrijanska armada zapustila Romagno, se je punt tam začel; ko bi bili Av- strijanci v Romagni ostali kakor so Francozi v Rimu bili lahko zadušili vse ondotne prekucije a 9 bi Pa kaj bomo še ostati pri Sardinii 9 ker 9 če bi se s Svajco zvezala 9 bi še dalje razkladali, kar to pismo zapopada. Dosti je zati, da se v Parizu ni za sv. vsako leto 1 milijon fronkov davkov manj plačevala kakor v zavezi s Sardinijo, in 2 milijona manj kakor v zavezi francozki, zakaj sardinska in francozka armada imate toliko vojakov, da se tretji del vseh davkov za-nje potroši; v Švajci pa ni vojakov, in zato ni toliko stroškov in tudi ni potreba toliko davkov; tudi uradnikov je Je malo v Švajci , poka- očeta nič na bolje obernilo in da se čedalje bolj spolnujejo brezbožne pravila tište knjižure „Papež pa kongres", ki je rekla: n če manj zemlje 9 večji je vladar". Serbija. Z Bel i g r a d a. Neke nespodobne vojaške homatije so verlega kneza Miloša primorale, da se je odpovedal višjemu armadnemu poveljstvu. 9 ker soseskini možje brez plačila veliko služb opravljajo ; davki, ktere v Švajci odrajtujejo, pridejo ljudstvu samemu v prid za sole, ceste, bolnišnine in druge koristne naprave ; na Francozkem in Sardinském pa, kjer je vedno armada na V Žitna cena v Kranji 13. februarja 1860. nogah, se obresti davkov za vojsko porabljenih spremené v smodnikov dim, v železo za orožje in v mertviša; veliko davkov pa gré še na sto drugih potrat, ki jih te deržave imate; in kaj so nasledki tii in tam? V Švajci so imeli leta 1857 12 milijonov fronkov premoženja v deržav-Ijanski kasi, Vagan pšenice domaće 5 fl. 80. banaške 5 fl. 94. reži 4 fl. 10. j e cm e n a fl. ovsa 2 fl. 95. 4 fl. 6. ajde 3 fl. 60. ko raze 5 fl. 20. prosa s o rs i ce dolgá 18. februarja 1860 pa nic; na Francozkem nasproti so leta 1858 imeli 8458 milijonov, na Sardinském pa 888 milijonov fronkov dolgá. Ako tedaj imenovanima kantonoma pride na zbero, pod ktero vlado se hočeta podati, se lahko ugane, kam da se bota nagnila, in tako Napoleonu tudi od 5% nar.posojiloodl. 1854 „ Kursi na Dunaji v novem denarji. Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. 5% obligacije od letal859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 102. v novem dnar. po 100 g. g. 65.— 4'/2°/0 Teržaški lozi po 100 „ 127. 77.40 5% Đonavske parabrod te strani ne bo tako lahko jim srećo" svoje deržave 5% metalike posiliti ; zato je pa tudi verjetno, da Savojci ne hrepenijo 2 0 Napoleonovih orlih tako, kakor nektere novice glas P» vzdigujejo. Kako se bo tedaj ta reč izkuhala, nobeden ne ve. Mozj e, ki hocejo Napoleonové namene dobro poznati, terdijo, da po vsaki ceni bo vzel Napoleon Savojo: ali z vlade, če ostane Palmerston mi- 3% 2 'A % 1% r> 99 99 19 99 91 91 « n 91 91 69.251 ske po g. 100 60.50|Knez Esterhazy. po g. 40 53. 41. 35. Knez Salmove po g. 40 Knez Palfyove po g. 40 Knez Claryove po g. 40 99 19 99 99 19 13.251 Knez St. Genoisove po g.40 „ Obligacije zemlišn. odkupa. do voljenje m angležke (po 100 gold.) 5 °/0 dolnjo - avstrijanske g. 89. 5% ogerske...... 72.50 nister, ali zoper voljo angležke vlade in cele Evrope, če Palmerston pade. Veliko vprašanje je vendar: ali bo Evropa vedno hotla tako plesati, kakor ji bo Napoleon godil? 5%krajnske, štajarske. Grof Waldsteinove po g.20 „ Grof Kegleviceve po g. 10 „ Denarji. 103. 84. 39. 39.75 37. 36.50 23. ■ 27. 16. b°L horvaškein slavonske 99 70.751 Cesarske krone Cesarski cekini ew — Sedaj se za gotovo ve, ua lie DO IIIC IZ IISIIIJ KUrUSKC, IBUljaiioekC .„ «J^. ■ napon.«..»». • cetverih nasvetov, ki jih je za poravnanje laških homatij Deržavni zajemi z lotrijami |r^"^! angležka vlada ponudila velikim vladam; da ne bo nič iz tistih koroške, istrijanske 86. Napoleondori (20 frankov) „ zakaj tudi ruska in pruska vlada jih ne poterdite. Bili so tedaj oni dobri sveti" le vešice, ki so začasno migljale na nemirnem Zajem od leta 1834 po 250 „ 390. 1834petink. „ 380. Ruski imperiali Pruski Fridrikdori » fiolitičnem obnebji, obetaje svetu mirno spravo. Tudi tisto 91 91 11 11 99 99 91 91 11 99 »panje, da je namreč cesar Napoleon nekoliko omečil tisto silo s ktero je terjal od sv. očeta odstop Romagne, je spla ------j- ? -----j -..... .....— 4°/0 narodni od leta 1854 „ ki je za dva tri dni pot našlo v zbegane serca, Dohodkine oblig, iz Komo „ 9 9 1839. . . 1839 petink. „ 120. 108. 16. 124.501 Angleški souvraindori Louisdori (nemški) Srebro (ažijo) g. 18.18 6.26 10.58 18.30 10.80 11.30 13.30 10.78 31.% » T) r) v r> t Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik. »