Različnosti. Največje cerkve na svetu. Ob času, ko so posvečevali novo stolno cerkev v novcin Jorku, sestavili so zapisnik največili cerkev na zemlji in jih uvrstili po številu ljudi, kolikor jih ktera obsega. Največja na zemlji je cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima prostora za 54.000 ljudi; Milanska stolnica obsega 37.000; sv. Pavla v Rimu 33.000; Kolinska 30.000; Pavelska v Londonu in Petronijska v Bolonji po 25.000; »Hagia Sofia« v Carigradu, zdaj muselmanska mošeja, 23.000; Lateranska v Rimu 22.000; »Notre-Dame« v Parizu 21.000; nova stolnica v novem Jorku 17.500; stolnici v Pizi in sv. Štefana na Dunaju po 12.000; sv. Dominika v Bolonji 11.400; Marijana v Monakovem 11.000; sv. Marka v Benedkah 7000 ljudi. Številka devet. Številka devet ima te-le lastnosti: Če se številka 9 s ktero koli številko pomnoži, je svota številk v tem produktu zopet 9. Na pr.: 9 . 2 = 18, 1 + 8 = 9, 9 . 3 = 27, 2 + 7 = 9, 9 . 5 = 45, 4 + 5 = 9, 9 . 7 — 63, 6 + 3 = 9, itd. Če se pa 9 pomnoži s kterim koli številom, je svota številk v produktu 9 ali 2krat 9 ali 3krat 9 itd.; tako da, če se številke prve svote seštejejo, dobimo zopet 9. Na pr.: 9 . 35 = 315, 3 + 1 + 5 = 9. 9 . 53 = 477, 4+7 + 7 — 18, 1 + 8 = 9. 9 . 235 = 2115, 2+1 + 1+ 5= 9. 9 . 532 = 4788, 4+7 + 8+ 8 = 27, 2 + 7 ^. 9. Veliki šolski dobrotnik. Gosp. Janez Štampfl, meščan in hišni poseatnik v Pragi, je izročil c. k. deželnemu predseclništvu v Ljubljani 100.000 gl. za dijaške štipeudije Nemcem na Kočevji. Obresti ustanovnine (jednotne deržavne obligacije) 4200 se imajo obračati za 44 dijaškili štipendij, in sicer: 8 po 200, 16 po 100 in 20 po 50 gl. Mesto Kočevje ima pravico predlaganja. — Gosp. Štampfl je pa posebej še dal kapitala 2500 gl. za neraško šolo v Maierle (nemška vas občine Doblič v Černomeljskem okraji), — Mesto Kooevje se je 10. p. m. zahvalilo blagemu dobrotniku iu ga imenovali čaštnim meščanom. f 3. t. m. je umerl tukaj gosp. Josip Jurčič, urednik »Slov. Nar.« in odličen slovenski pisatelj. Rojen je bil v Muljavi pri Kerki 4. marcija 1. 1844; gimnazijo je doveršil v Ljubljani, bil nekaj Casa na Dunaji in po smerti Tomšičevi je prevzel uredništvo »Slov. Nar.« Uže dijak je pisal v »Slov. Glasnik« v Celovci, njegove pisave, kar se tiče originalnosti v povestih, še dosihmal pri Slovencih niliče ni dosegel; v njegovih povestih se kažejo ljudje, kakoršni so v dcjanskem življenji. Veliko je ranjki pisal, a še več je nameraval, kakor pripovedujejo njcgovi prijatelji. Haujki je ravnokar dosegel mir in zadovoljnost, ki je tolikanj potrebna pisatelju, tudi včakal nekoliko Slovanom ugodnejših časov, pa ga je poklical njegov stvarnik iz tega sveta. Mertvaški sprevod 5. t. m. je bil tako veličasten, da Ljubljana kaj jednacega ne pomni. Prijatelji od blizo in daleč so ga spremili k sv. Krištofu, in vencev pokladali na rakev, bilo jih je nad 50 od blizo in daleč. — Tako je zopet izginil iz pozorišča nevstrašljivi borivec za pravice slovenskega ljudstva, značajen rodoljub in priden delavec na literarnem polji. N. v m. p.! Iz Ljubljane. Učiteljski izpiti. Od 15 učiteljev, ki so se oglasili za spraševanje, jili je prišlo 14; med vprašanjem sta odstopila 2; od 6 prišedših učiteljic je odstopila med spraševanjem 1. — Izprašanih 17 je dobilo spričalo: II. verste 2 m. učit. in 1 ž. učit.; III. verste 6 m. učit. in 4 ž. učit.; IV. verste 4 m. učitelji. Deržavnih štipendij je dobilo: po 100 gl. deset gojencev IV. leta in trije II. leta; po 50 gl. sedem IV. leta in devet III. leta; tudi po 50 gl. štirnajst II. leta in sedemnajst I. leta; podpore po 50 gl. je dobilo 8 učencev v pripravljavnem tečaji. »Schlztg.« 10. dan maja je bela Ljubljana slovesno praznovala, in to svečanosti so se vdeležile vse šole, srednje in ljudske. Mladina je bila pri sv. maši; Ijudske šole so se zbirale potem po šolskih sobah, kjer je mladina slavnemu dnevu primerne pesmi pela in deklamovala, a šolski vodje so ji razlagali pomen slovesnosti tega dneva. V II. mestni šoli na Grabnu je bil pri slovesnosti navzoC tudi c. k. deželni predsednik, sploli se je poslopje II. mestne šole prav prijetno odlikovalo po svoji umetni in okusni olepšavi na srednjih oknih. — Kakor se sliši, so tudi šole po selili ta dan svečano praznovale; o tem prilično kaj vprihodnje. Red železne krone 3. verste, s katerim je zvezano plemstvo, je dobil g. dr. Janez Bleiweis. Od vseh krajev čestitajo gospodu za to proslavljenje, s katerim je tako rekoč počasten tudi narod slovenski, ki je pokazal ob priliki sedomdesetletnice dr. BIeiweisa, kako zelo čisla modrega in previdnega voditelja. Razpisi učiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. V šolskem okraji Radovljiškem. Na lrazredni ljudski šoli v Dovjem se razpisuje v stalno umešfienje učit. služba, 1. p. 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 7. junija pri c. k. okraj. šl. svetu v Eadovljici. Premembe pri učitcljstvu. Na Kranjskem. G. France Ivanc, spraš. učit. kand., poprej začasno v Ribnici, sedaj začasno v Sodražici. — Gdč. Ana pl. JRotli, sprašana za ljudske in meščanske šole, na protestantovski šoli v Ljubljani. G. Prance Česnik, učitelj na Dobravi, v Radovlj. šl. okraji. Gdč. Olga Rožnik, na 4razredni ljudski šoli v Kerškem, se je službi odpovedala, in v Kerško pride gdč. Hermine Smole, poprej začasno na Studenci (Briindl), in na Studenec prihaja gdč. Mariana Pirnat, spraš. učit. kandidatinja. »Schlztg.«