LITIJA ti , _ _ • • • • • • } •>:•:• i • • • • Ob občinskem prazniku ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO as • i • ■ • DRŽAVO SLOVENIJO Dan pred občinskim praznikom, v nedeljo 23. decembra, se bomo podali na glasovalna mesta. To bo velik dan za vse Slovence. Čakale so ga mnoge generacije, tisočletje in več. Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Da ali ne. Smo pred zad-I njim dejanjem na dolgi in ne lahki poti v lastno državnost. Plebiscitarna odločitev slovenskega naroda bo potrjena z ustavo, ki jo bomo sprejeti v prihodnjem letu. Ustava samostojne in neodvisne države Slovenije! Slovenci smo imeli svojo državo - Karantanijo imenovano. Prvi med vsemi slovanskimi narodi. Po njenem razpadu pred tisočletjem je ideja o samostojni in neodvisni državi ostala živa. Mnogi pogumni ljudje so jo gradili, čeprav so vedeli, da gre za proces, ki traja in ga ni mogoče uresničiti v času ene generacije pa tudi dveh, treh ne. Vedeli so, da tega kar sami ustvarjajo ne bodo nikdar doživeli, da je to seme, ki ga seje j o in ga je še treba zasejati, da bi plodove uživali šele mnogo I kasnejši rodovi. Slikovita je prispodoba Josipa Jurčiča, ki je dejal: r »Nismo kot Mojzes, ki vodi svoje ljudstvo v obljubljeno deželo, kije pa sami ne bomo nikdar doživeli.« Izjemno visoka morala je vodila te može. Puntarski boj slovenskega kmeta, Program zedinjene Slovenije, Majniška deklaracija, leto 1918, Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda pa ustavna dopolnila slovenske ustave v lanskem letu, prve svobodne, demokratične večstrankarske volitve, Deklaracija o suverenosti so pomembne postaje na poti prehajanja Slovenije v samostojno državo. Nastanek samostojne neodvisne slovenske države je torej zgodovinska nuja, ni pa končni cilj in ni še odcepitev, je le sredstvo in način za nova povezovanja znotraj Jugoslavije in širše v Evropi, pomeni imeti svobodnejše roke, čiste račune, biti samosvoj ■ .- — gospodar. »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji« smo simbolično v času najhujših pritiskov na slovenski narod v lanskem letu, zapisali na GEOSS-u. Pod tem geslom smo »ustoličili« ob središčnem o Slovenije, prvega na svobodnih in demokratičnih volitvah neposredno izvoljenega predsednika predsedstva Republike Slovenije. Resnično pa bomo lahko zaživeli v tem duhu v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. Do tu je PLEBISCIT. Ob tem pa je prav, da se zavedamo, da s tem ne bo konca vseh težav, sredi katerih smo. Pot iz knze bo tudi po plebiscitu težka. Vendar jo bomo gradili v samo-stojnt in neodvisni državi Sloveniji. Zavest, da st samosvoj gospodar na svoji zemlji in sreča generacije, ki je po tisočletju prišla v »obljub-Ijeno deželo« bo sprostila moči, s katerimi se bomo postavili trdno na lastne noge. Spoštovani občani! Izkoristimo enkratno zgodovinsko priložnost in glasujmo za samostojno in neodvisno državo REPUBLIKO SLOVE-Ni J O za našo generacijo in za prihodnje rodove. Miro Kaplja I ■ PRIREDITVE PRAZNIKU OBČINE LITIJA 19. 12.1990 Predstavitev Zbornika ob 300-letnici izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske na Bogenšperku - predstavitev brošure »Valvasorjev Bogenšperk«, 4. izdaja - otvoritev razstave rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske - predstavitev raziskave starih noš na območju občine Litija, etnografinje dr. Marije Makarovič Osrednja proslava ob prazniku občine Litija v avli Skupščine občine Litija Glasbeno-pevski večer v dvorani na Stavbah 21.12.1990 ob 17. uri 21. 12.1990 ob 19. uri 22. 12.1990 ob 12. uri 22. 12. 1990 ob 9. uri 24.12.1990 obli. uri 28.12.1990 ob 18. uri »Živ - žav« z Andrejem Šifrerjem - novoletno rajanje v dvorani na Stavbah Tradicionalni šahovski turnir - odprto prvenstvo Litije v šahu na Kegljišču v Litiji Srečanje borcev II. štajerskega bataljona na Tisju Večer magije - Marlizz shov v dvorani na Stavbah Poleg navedenih prireditev se bo zvrstilo še več športnih srečanj. - V.*.*.V Vsem občanom čestitam ob prazni- •s.- ku. 24. decembru, želim miru in sreče za bo-žične praznike ter voščim veselo in zdravo a novo leto 1991 a - •_• • • • • • • . ... . . . . • •••a ••••>• a ••••>••••>••• • • a • • a * •> - •••••• • • f Miro Kaplja v imenu skupščine občine Litija 6 RAZGLAS DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, dne 23. decembra 1990 Glasovali bomo o vprašanju: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA? DA Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen: 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 2. Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samostojna in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave. NE 3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava, vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. - Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE U REDNI KO V A BESEDA t Spoštovani bralci! Mesec je naokoli in prejeli ste zadnjo letošnjo številko Glasila občanov. Gradivo zanjo smo morali oddati že v soboto, 8. decembra, zato bomo vse prispevke, ki ste nam jih poslali po tem datumu, objavili v januarju. Že zadnjič sem želel, da bi radi objavljali novice iz vseh krajevnih skupnosti, zato sem ta mesec poslal pismo vsem predsednikom svetov KS, kjer jih prosim za sodelovanje pri iskanju novih dopisnikov. Upam, da ne bom naletel na gluha ušesa. V uredništvo smo dobili tudi že nekaj poŠte, kjer odobravate ponovno izhajanje glasila, se pritožujete, ker ga niste prejeli, že- VABILO Skupščina občine Litija vabi občane na PROSLAVO ob prazniku občine Litija, ki bo v petek, 21.12. 1990 ob 17. uri v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 14. Predsednik Skupščine občine Litija Mirko Kaplja, l.r. lite ga pošiljali prijateljem in znancem izven občine, predlagate celo novo ime... Naj povem, da glasilo pošiljamo vsem stalno prijavljenim nosilcem gospodinjstev v občini. Morali se bomo dogovoriti, komu ga bomo pošiljali izven občine, na žalost pa ne več zastonj. Imamo tudi težave z naslovi, saj so nam poštarji vrnili nekaj izvodov, bodisi zaradi spremenjenih naslovov in smrti, bodisi drugih vzrokov. Potrudili se bomo, da bi zadevo čimprej uredili in da na pošiljanje glasila ne boste imeli več pripomb. O spremembi imena pa morda kdaj prihodnjič. V decembrski številki smo poleg že ustaljenih rubrik uvedli tudi nekaj novih, vendar bodo nekatere le občasne. To so: Vzgoja in izobraževanje, Iz ljudskega izročila, Za razvedrilo in Iz kuharice stare mame. Pišite nam, kaj menite o njih. Zadnja letošnja številka je praznično obarvana in vsebinsko dokaj raznolika. Naj poudarim, da so mi tokrat z idejami in prispevki pomagali skoraj vsi člani uredniškega odbora, česar sem Še posebno vesel in jih moram pohvalili. Tudi precej dopisnikov se je oglasilo, hvala tudi njim. Dragi prijatelji našega glasila! Bližamo se največjemu družinskemu prazniku - božiču, ki ga velik del Človeštva praznuje kot praznik miru, dobrote in družinske sreče. Zalo vsem bralcem, ki ste navezani na tradicijo praznovanja tega praznika, v imenu uredniškega odbora in v svojem imenu iskreno čestitam in želim, da ga praznujete v osebnem zadovoljstvu. Obenem veljajo prisrčne čestitke vsem bralcem tudi za bližajoče se nov leto 1991, da bi ga dočakali v prijetnem razpoloženju. SREČNO! Boris Žužek, glavni in odgovorni urednik SOL ARNOST DOBRO OPRAVILA SVOJ IZPIT Podružnica Slovenske Kmečke zveze Litija o zbranih prispevkih V prejšnji številki smo poročali o škodi, ki so jo povzročile poplave, tokrat pa vas seznanjamo z vsemi oblikami pomoči, ki so je bili deležni ogroženi občani. Akcije in podatki nam dokazujejo, da po-plavljenci niso ostali osamljeni, marveč daje njihova naravna nesreča sprožila vrsto humanitarnih akcij, ki pa seveda že tečejo. s A. I - Narasla Sava je pri najvišjem vodostaju že resno ogrožala litijski most. (Foto: Karolina Šušteršič) • # • • ■ •_• . . ■ • . ■ • • • • < .«•••••• • • • * . . ■ •••••• • •••••( • *•-..♦ ... • . • • • ♦ • - • • - • • •••••• - • • ■ • • • • •••>•• I • • • • • • • • ••••••• • > - • • • • • " • • • # • • ■ ■ • • • « • • ■ • • • • ' • • * * * • ■ • • • ••••• _ • • # • • • ••••• . • • . • . . . m • • • ••••••• • • • • • . J • • • •V • • ■ 9 • • • • • • • 'Narasla Sava je na levem bregu povzročila precej nevšečnosti, težav in škode prebivalcem Trga na Stavbah. (Foto: Karolina Šušteršič) ..... .•!•' v.v. • • ■ ■ •_. ... • • • • • - - • m • • m • • • • * * • • • • • • • • ■ • • ■ • • • ■ • • • m • • - • •. . . • - -- ... . • >• :• v. . • Qsilci in pripadniki CZ so neutrudno črpali vodo iz kletnih prosto-*f*n kotlovnic. (Foto: Karolina Šušteršič) Na območju občine Litija smo zbrali 2015 kg jabolk in 8625 kg krompirja ter še nekaj druge ozimnice; skupaj je je bilo 10640 kg. Razdelili smo jo 152 gospodinjstvom. Povprečno je dobilo vsako 35-kilogramsko vrečo jabolk in prav toliko krompirja. Ko nam je zmanjkalo jabolk, smo dali po dve vreči krompirja. Upoštevali smo tudi številčnost družine. Enemu članu gospodinjstva smo dali le eno vrečo ozimnice. Po naseljih pa je bilo deležnih pomoči naslednje število gospodinjstev: Litija -85, Sava - 30, Ponoviče -17, Spodnji Log - 9, Kresnice - 6, Jevnica - 4 in Renke - 1 gospodinjstvo. Skušali bomo zagotoviti še 82 m2 drv, kolikršne so potrebe; akcija poteka v teh dneh. Uspešno smo sodelovali z Rdečim križem in Centrom za socialno delo. Tako smo zagotovili dodatne količine krompirja iz podjetja Pre-lest, sofinancirali nabavo še manjkajoče ozimnice v višini 50,000 din in sodelovali pri razdelitvi živinske krme na prizadetih kmetijah. V zbiralni akciji na območju litijske občine smo zbrali 82,325 din. Ta sredstva bomo v celoti namenili prizadetim občanom, in sicer s sofinanciranjem manjkajoče ozimnice, ki jo je kupil Rdeči križ Litija v višini 50.000 din in z nakupom drv za kurjavo, kar znese 32.800 din. Kot je razvidno, bomo po do sedaj zbranih sredstvih morali h končni realizaciji primakniti šje nekaj sredstev iz lastne blagajne. Poleg tega pa smo že v prvih dneh po poplavah iz blagajne podružnice Slovenske kmečke zveze nakazali 10.000 din kot pomoč v Zgornjo Savinjsko dolino. Mislimo, da je prav, da vas obvestimo, kam smo namenili vaše prispevke. Vsem darovalcem se za pomoč najlepše zahvaljujemo. Bili smo veseli, da smo lahko z vašo pomočjo pomagali prizadetim občanom. Sanacija te vodne stihije še traja, zato prizadetih občanov ne smemo prepustiti lastni usodi. Tudi slovenska Karitas se vse bolj uveljavlja Poleg Rdečega križa in Slovenske kmečke zvfcze seje v zbiranju pomoči za poplavljence vključila tudi Slovenska Karitas, to je samostojna ustanova katoliške cerkve. Karitas je mednarodna organizacija, ki je razvejana po vsem svetu v 140-ih državah. Vabilu ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja so se odzvali tudi verniki v naši občini. Zbiranje pomoči je potekalo v vseh župnijah litijske dekanije. V razgovoru z g. Antonom Masnikom, dekanom, smo izvedeli, da so verniki darovali precej denarja, ki so ga župniki nakazali na žiro račun Slovenske Karitas, šmarska župnija, ki je zbrala največ, pa je s kombijem odpeljala še oblačila v Luče in v eno izmed manjših župnij pod Pohorjem. Zbiranje pomoči se še nadaljuje. Boris Žužek V nesreči nisi sam O tem ljudskem pregovoru smo se prepričali krajani naselja Smrekarica v Ponovičah. Novembrska vodna ujma je poplavila naše prijetno naselje. Narasla umazana voda, je prišla kot nepovabljen gost v naše domove. Težko smo dojeli, da dom ni več tako topel, urejen in prijazen. Odtekla voda je namreč pustila nered, umazanijo, hlad, poginule živali in žalost. Kako? Kje začeti? Komu tudi pomagati? Najprej si pomagaj sam, ter ponudi pomoč tudi sosedu! Kljub slabemu vremenu, so nam občani priskočili na pomoč z delom, z zbiralno akcijo za ozimnico, z nasveti in tudi s prijazno besedo. Razmišljam, da je v teh težkih časih še srčika v naših ljudeh. Hvala vsem! Vsem skupaj želimo srečno in mirno novo leto. . HILDA MALIS POPLAVUENCI ZASELKA SPODNJI LOG SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA NESEBIČNO POMOČ SOKRAJANOM, GASILCEM, RDEČEMU KRIŽU, AKTIVU KMEČKE ZVEZE LITIJA IN VSEM OSTALIM, KI SO NAM PRISKOČILI NA POMOČ. ISKRENA HVALA! ZAHVALA Ob naravni nesreči - poplavi, ki nas je prizadela 1. novembra 1990, se za nudeno pomoč najtopleje zahvaljujemo Gasilskim društvom, civilni zaščiti, Krajevni skupnosti Sava ter poslancem Zborov občinske skup- v v • scine. Iskrena hvala tudi vsem posameznikom, ki so nam nesebično, moralno in materialno pomagali pri reševanju naše stiske. Sava pri Litiji, 7. 12. 1990 Dobrun Franc z družino Osrednje litijsko odlagališče komunalnih odpadkov pred poplavami. . . (Foto: K aro l i na Šušteršič) JFtmm * # 0 m 0T . . • ... r .... . • • • • * 0 • m . • • • • . T M W • • • • • • • IT ■ • • * • m • • • • • • » * s* • • • •. :v.-..:>: • • • • * • • • • - • • • • . • • . . • • • • • • • • • * • • • • • • • • • • ■ • • • • • • . • • • • • ■ • ...... • • • . • • • • • ■ • • •••••• • • • • • • . • • • . . • - Osrednje odlagališče odpadkov po poplavah . . . (Foto: K aro l ina Šušteršič) Cerkev Sv. Križa na Slemšku nad Vačami že obnavljamo V začetku julija je v požaru, ki gaje povzročila strela, pogorela podružnična cerkev Sv. Križa na Slemšku, registrirana kot arhitekturni spomenik in zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje. Od nje so ostali samo še ožgani zidovi. Krajani Vač in okoličani, kakor tudi sosedne župnije in posamezniki pa so omogočili s svojimi denarnimi prispevki, prostovoljnim delom in v materialu takojšnje popravilo cerkve in smo doslej že sanirali zidove, temelje za kupolo, zvonik in ostale zidne elemente, da ne bi propadali preko zime; spomladi bomo z obnovo nadaljevali. Pogodbena dela nam solidno izvaja podjetje »Gradnje« iz Domžal. Do sedaj smo v ta dela vložili preko 800.000,00 din, urejamo gradbeno dokumentacijo in se dogovarjamo o izvajanju naslednjih faz dela pri obnovi. Gradbeni odbor pa ocenjuje, da bo potrebno zbrati za celotno obnovo še dodatnih 2,8 milijona dinarjev, česar pa sami krajani ne bomo zmogli. Zato velja še vedno naše vabilo za pomoč, saj je položaj cerkve takšen, da brez nekaj manjka v središču Slovenije, okolica Vač pa je brez tega sakralnega objekta tudi nekam okrnjena. < Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ze prispevali za obnovo, pa tudi tistim, ki boste to še storili, kajti le s skupnimi močmi je v današnjih časih možno obnavljati in zavarovati našo kulturno dediščino. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun st. 50150-645-68060 KS Vače, s pripisom »za obnovo cerkve na Slemšku«. - Stane C. POROČILO OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA LITIJA O PREJETI IN RAZDELJENI MATERIALNI POMOČI ZA POPLAVLJENE I. Oblačila, pohištvo, bela tehnika, posteljnina: - 300 kg rabljenih oblačil - 20 novih odej - 10 starih odej (pomoč RK iz Avstrije) - 30 rjuh - 10 brisač - 5 jogijev - 3 prešite odeje - 3. kompl. posteljnine - 2 klasični omari - 1 štedilnik - 1 hladilna skrinja - 4 kom. - divan - 1 kuhinja (še ni prispela - že razdeljena) - 1 sedežna garnitura (se ni prispela - že razdeljena) - 2 štedilnika (še nista prispela - že razdeljena) V prvih treh tednih v mesecu novembru je bilo možno prejeti rabljena oblačila iz skladišča OO RK skoraj vsak dan. Nove in rabljene odeje so bile razdeljene 10 družinam. Pohištvo in jogije je prejelo 6 družin. Izdane naročilnice za nakup: - gradbenega materiala - 2 družini, vrednost 16.000,00 din, (KS SAVA) - topli pod - 1 upok., vrednost 2.000,00 din, (KS SAVA) - novi jogiji - 6 družin, vrednost 13.200,00 din, (KS SAVA) - živila - 31 družin, vrednost 26.500,00 din, (KS SAVA) - živila - 9 družin, vrednost 11.000,00, (KS Kresnice) DAROVALCI POMOČI OBČINE LITIJA 3 jogiji + prešite odeje + posteljnina (zelo lepo ohranjeno) 1 hladilna skrinja KO RK BREG KS VAČE OŠ GABROVKA OŠ DOLE Akad. slikar Jože Meglic Trije občani po 500,00 din 14.660,00 din 10.000,00 din 4.811,20 din 990,00 din 7.770,00 din 1.500,00 din Prejeli smo tudi 30 ton cementa, ki gaje podarila »CEMENTARNA« Trbovlje, in približno 15 ton pšenice in koruze. Oboje še ni razdeljeno. 11. Prehrambeni artikli: - krompir 5.000 kg, podaril »SADJE ZELENJAVA« Ljubljana - krompir 3.030 kg, podaril »PRELEST« d.o.o. Ljubljana - krompir 16.594 kg, kupil OO RK s pomočjo RO RKS in odbora Kmečke zveze Litija - jabolka 4.625 kg, podaril »AGROLENART« preko OO RK Lenart - jabolka 12.396 kg, kupil OO RK s pomočjo RO RKS in odbora Kmečke zveze Litija - »ETA« ozim. 682 paketov (po 6 koz.), kupil OO RK Litija - paketi KOLINSKA 100 kom., podarila »KOLINSKA«, Ljubljana - sir 51 kg. podarile »KRANJSKE MLEKARNE« prek RO RKS Ozimnico so prejeli vsi občani, ki so utrpeli škodo ob novembrski poplavi. Delila seje na osnovi priporočila komisije pri IS občine Litija in socialne službe Centra za socialno delo. Razdelitev po KS: I SAVA 2. Jevnica 3- Kresnice 4- Uija-LB 5- VVO-Sava, Kresnice 6 OŠJev niča 3.720 kg 330 kg 540 kg 19.834 kg 200 kg 2.560 kg 340 kg 1.200 kg 12.200 kg 480 kg 240 kg 52 m.oz. 18 m.oz. 20 m.oz. 592 m.oz. 16 pak. - pak. 10 pak. 74 pak, SKUPŠČINSKA _KRONIKA— SEJE IZVEN DELOVNEGA ČASA Na aprilskih volitvah izvoljeni delegati občinske skupščine Litija so v letošnjem letu zasedali devetkrat. Seje vseh treh zborov so običajno ob četrtkih in vedno izven delovnega Časa. Delegati, kot se uradno še vedno imenujejo, čeprav bi bolj ustrezal kakšen drug naziv (npr. poslanci ali odborniki), imajo v razpravah pogosto različna mnenja, tako da so seje precej drugačne, kot so bile v preteklosti. Kresanje mnenj in živahni dialogi so tako skoraj pravilo, to pa je za večstrankarski sistem, ki je pri nas napravil prve, včasih rahlo negotove korake, seveda značilno. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE Za delegate zelo pomembna točka dnevnega reda sej občinske skupščine so delegatska vprašanja in pobude. Ta so največkrat naslovljena na izvršni svet in upravne organe. Predsednik Izvršnega sveta še na isti seji, koje bilo postavljeno vprašanje, lahko ustno odgovori, do naslednje seje pa se pripravi tudi pisni odgovor. Delegati tako postavljajo najrazličnejša vprašanja in pobude, o problemih na katere naletijo v svojem okolju. Žal so delegati všasih v vprašanjih premalo konkretni in jasni, pa tudi odgovori niso vedno dovolj natančni in izčrpni. V takšnem primeru ima delegat pravico zahtevati dopolnitev odgovora. NOV STATUT OBČINE Na novembrskem zasedanju Družbenopolitičnega zbora, Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela so delegati sprejeli osnutek Statuta občine Litija in osnutek Poslovnika Skupščine občine Litija. Veljavni občinski statut je namreč iz leta 1983, poslovnik pa iz leta 1984 in sta tako že povsem zastarela in ne ustrezata več spremenjenim razmeram. Oba akta bo po enomesečni javni razpravi občinska skupščina obravnavala in sprejemala predvidoma v začetku prihodnjega leta. Tako statut, kot poslovnik, bi morala ustrezneje urediti nekatera vprašanja o poteku sej občinske skupščine in o reševanju zapletov, do katerih sedaj prihaja in to tudi zaradi neustreznih določil statuta in poslovnika. Marko Godec Sir seje razdelil: 2/3 poplavljenim enotam VVO Litija (Sava in Kresnice) ,n 1/3 šoli v Jcvnici. Plebiscit je zgodovinsko dejanje V tem trenutku je to beseda, ki se največkrat pojavlja med nami. In prav je tako. Pred nami je najpomembnejša odločitev vseh državljanov Slovenije v svoji narodni zgodovini. Hočemo postati sami svoj gospod ter krojiti usodo po svoji meri. Osamosvojitev je naše narodno preživetje, je konec izgovarjanja na Beograd, utira nam pot v Evropo preko Ljubljane, daje nam upanje, da bomo živeli v miru, sigurnosti in varnosti našega premoženja, ustvarja možnost za vlaganje tujega kapitala v državo Slovenijo itd. Ob tem je potrebno povedati vsem pripadnikom narodnostnih manjšin in drugih narodnosti, da so v naši državi varni ter da je osamosvojitev Slovenije tudi njihovo dobro. Jasno je, da nam takoj na začetku ne bo prav z rožicami postlano, dolgoročno pa je to edina rešitev. Prav tako nam osamosvojitev Slovenije ne zapira možnosti morebitnega dogovora o povezavah z evropskimi kot jugoslovanskimi narodi. Naloga nas vseh je, da gremo na PLEBISCIT in damo svoj glas za »SAMOSTOJNO SLOVENSKO DRŽAVO«. Tako bomo najbolje potrdili politično zrelost države SLOVENIJE. FRANCI ROKAVEC PODRUŽNICA SKZ LITIJA IZ KRAJE VNIH Volitve vodstva KS V mesecu januarju bodo volitve novega vodstva krajevne skupnosti Šmartno. Po novem bo vodil krajevno skupnost svet krajevne skupnosti, najvišji organ pa bo zbor krajanov. Krajani so na zadnjem zboru krajanov določili komisijo za pripravo statuta in volitev. Po predlogih komisije, naj bi imela krajevna skupnost tri soseske: Šmartno, Ustje in Zavrstnik, ki bodo enakopravno, glede na število prebivalcev, zastopane v svetu krajevne skupnosti. Volitve predsednika sveta krajevne skupnosti bodo tajne na zboru krajanov. Kandidira lahko vsak, ki ga bo predlagala politična stranka ali pa bo imel pisno podporo najmanj desetih krajanov z volilno pravico. Izvoljeni predsednik bo potem izbral ostale člane sveta in jih predlagal v potrditev zboru krajanov skupaj s programom dela. S. Č. Šmartno v preteklosti V času, ko se mali narodi začenjajo s podvojeno silo zavedati svojih korenin in je na tržišču vse več knjig, ki nam osvetljujejo našo zgodovino z vedno novih zornih kotov, se je pojavila veliko manj častiželjna, a dovolj zanimiva brošura »Šmartno v preteklosti«. Avtorica besedila, upokojena učiteljica Lojzka Groz-nik, je želela iztrgati pozabi zgodovino kraja, njegove običaje in način življenja v njem. Že ko je še delala kot učiteljica po raznih krajih Slovenije, je spoznavala, da otroci, pa tudi njihovi starši, zelo malo vedo o krajih, v katerih živijo. Zato je za te kraje začela zbirati gradivo, se ve za šolske namene. Po upokojitvi pa je začela iskati vire za zgodovino Šmartna. Večinoma se je naslanjala na ustne vire, se pravi na pripovedovanje Šmarčanov, ki so bili rojeni konec prejšnjega ali v začetku tega stoletja. Ob kratki zgodovini kraja pa večino besedila obsegajo opisi hiš in v njih živečih rodbin, obrti, praz- nikov in z njimi povezanih običajev. In tako lahko spoznamo, da za marsikaterega pomembnega moža in ženo ne vemo. da izhaja iz Šmartna, da obrt v našem kraju še lep čas ne bo tako razvejana, kot je bila desetletja nazaj, da seje ohranilo le malo običajev, pa še ti, ki živijo med ljudmi, so izmaličeni. V pogovoru mi je avtorica zaupala, da je še marsikatera podrobnost, ki bi jo rada dodala, pa ji zdravje ne dopušča. Zaradi slabega vida je morala poiskati pomoč pri pisanju. Ob tej priliki se zahvaljuje Mimici Vozel, Rezki Kotar in Veri Breznikar. Jaz sem brošuro prebrala z zanimanjem. Verjetno jo boste tudi \i. zavedati pa se moramo, da je to ustno izročilo, se pravi to. kar je avtorici nekdo povedal. In če je kdo med Šmarčani. ki ravno tako dosti ve o našem kraju in meni, da v brošuri kaj manjka, ali da bi kakšno stvar drugače zastavil, bomo vsi veseli, če nam bo o tem pripravljen kaj napisati. Anuška Potisck • • • * • • • • • • • • • • • • • • • « • p?} 1-& Šmartno je zelo staro naselje, saj je postalo samostojna fara že leta 1135, V tem času je doseglo velike spremembe. Na sliki je posnetek središča kraja iz leta 1931. Smetišče v Rakovniku V Rakovniku, majhni dolini blizu Šmartna, že nekaj let odlaga posebne odpadke IUV obrat Šmartno. V teh letih se je nabralo že toliko teh odpadkov, da predstavljajo ekološko nevarnost za prebivalce Šmartna in okolice. Odlagališče nima lokacijskega dovoljenja (kot ga nima nobeno odlagališče v občini!) in je bilo izbrano na podlagi dogovorov med IUV Šmartno, KS Šmartno in drugimi zainteresiranimi. IUV Šmartno ima izdelan projekt za sanacijo tega odlagališča. \endar pa ta sanacija do sedaj ni potekala po načrtih. Ker pa je v občini Litija velik problem lokacija centralnega odlagališča komunalnih odpadkov, je s strani občinskih upravnih organov prišla pobuda, da bi \ Rakovniku uredili »začasno« odlagališče komunalnih odpadkov in obenem sanirali obstoječe odlagališče posebnih odpadkov. To bi naredili tako, da bi mešali obe vrsti odpadkov. Temu predlogu smo se v Šmart-nem ostro uprli, ker ne želimo centralnega občinskega odlagališča v neposredni bližini kraja, poleg tega pa je mešanje teh odpadkov tudi strokovno zelo vprašljivo (mnenje iz IUV). Zaradi protestov in strokovno vprašljivih rešitvah so občinski organi začeto akcijo za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov v Rakovniku ustavili. V Smartnem pa smo zahtevali od IUV, da uredi to odlagališče po načrtih, ki jih že ima. Vsi skupaj pa smo se zavedli, da so odpadki in onesnaževanje okolja zelo velik problem tudi v naši občini in bo treba v njihovo reševanje \ ložiti še veliko truda in sredstev. Simon Pikovnik • i Šmarčani odločno zahtevajo, da se smetišče v Rakovniku uredi po predvidenih načrtih in da se v občini čimprej najde ustrezna rešitev za osrednje odlagališče odpadkov. (Foto: K aro l ina Šušteršič) KS ŠTANGARSKE POLJ ANE_ ZBOR KRAJANOV V krajevni skupnosti Štangarskc poljane smo imeli I. decembra zbor krajanov, na katerem smo obravnavali statut krajevne skupnosti, predvidene pa so bile tudi volitve v svet krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti smo sprejeli šele potem, koje bilo zagotovljeno za vsako vas v krajevni skupnosti vsaj eno mesto v svetu krajevne skupnosti. Predlog sedanjega sveta krajevne skupnosti je namreč bil, da ni nujno, da se izbere iz vsake vasi vsaj en član sveta. Volitev za predsednika sveta nismo izvedli, ker je bil postopek /a izvedbo volitev spremenjen, glede na dogovor na svetu krajevne skupnosti. Sedanji predsednik je namreč nekatere ostale kandidate za predsednika sveta obvestil o postopku šele dva dni pred /borom krajanov. Prav tako je zbor krajanov zahteval pred izvedbo volitev jasen prikaz porabe sredstev krajevne skupnosti in krajevnega samoprispevka. Vera /labravet 9 \ SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO Vodna ujma pustošila tudi na Primskovem (mo) Vodna ujma, kije pustošila zadnje dni oktobra in prve dni novembra, je povzročila v Sloveniji precejšnjo škodo. Tudi v krajevni skupnosti Primskovo je terjala svoj davek. Tu prebivalci sicer niso imeli težav z naraslimi vodami, marveč s plazovi, ki so se sprožili predvsem v klancu Kremenjak. Eden izmed njih je za več ur zaprl cesto Gradišče-Litija in resno ogrozil stanovanjsko hišo zakoncev Mul h. Strokovnjaki iz Ljubljane, ki so si zadevo ogledali, so jima odsvetovali nadaljnje bivanje v tej hiši. Za jasnejšo sliko stanja pa bodo potrebne še temeljite raziskave in analize sestave zemljišča, kar naj bi opravili ustrezni strokovnjaki. Bivanje v hiši vsekakor ni varno in prijetno, zato je izgradnja opornega zidu nad cesto oziroma pod hišo, kar načrtujejo za pomlad, nujno potrebna. Cudodelnik s Primskovega na Dolenjskem Te dni mineva sto let od smrti enega najbolj znanih ludskih zdravnikov, kije slovel po skrivnostnem zdravljenju z osebnim magnetizmom -župnika Jurija Humarja, v prejšnjem stoletju bolj znanega kot čudodelnika s Primskovega. Danes ni več ljudi, ki so ga poznali, ni se pa še izgubila govorica, kako je ta izredni mož s skrivnostno močjo ozdravil mnogo ljudi in zaslovel daleč po svetu. Jurij Humar seje rodil 14. aprila 1819 v Vodicah pri Mekinjah blizu Kamnika. Kot sedemleten deček je začel hoditi v šolo, toda ker je bil učni jezik takrat nemški, razreda ni izdelal. Šele nekaj let pozneje je spet začutil veselje do učenja. Gimnazijo je obiskoval najprej v Karlovcu, sedmi in osmi razred pa v ljubljanskem liceju. Po maturi se je odločil za bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1847. Služboval je v Adleši- •.v. • -V v. :•• ...X V .S .V.'.V.V.VV '.*>.« • • • . mm- r:<"-':' • ••••• • ••••• • I_• * • • •••••• 0 • m m m m mm m* • ►jO »*. . • • • « _ • . • • • • • • • • •••••• mr* • * • • • • • • m m • • • - • # » • • • • . . • . . • • • • • • • . • V« : • h • •• • • ž • • • • • • • ■ • ••••••• .•• mrm .-.' ' "***"*• ....... • * ■ • • • • • • • • ' • mr • » • • * ■ • m m -* * ' • ■ •••••• • • • ■ • • »m ••••••• • ....... • • * * Nagrobnik čudodelnika Jurija Humarja na primskovškem pokopališču je vzidan v zunanjo stran župnijske cerkve. (Foto: Miha Ovnik) čih v Beli Krajini, v Črmošnjicah na Kočevskem, v Sostrem pri Ljubljani, v Stari Oselici in na Planini nad Črnomljem, leta 1876 pa je prišel na Primskovo, kjer je župnikoval do svoje smrti 19. decembra 1890, star 72 let. Humar je bil krepak mož in je vedno hodil brez palice. Zadnjo zimo pa je razsajala med ljudmi nalezljiva bolezen, tako daje pogosto hodil tudi v najbolj oddaljene vasi svoje župnije, kamor so ga klicali k bolnikom. Ko seje tako ponoči vračal domov, seje v hudi zimi prehladil in po osmih dneh bolehanja umrl. Njegova smrt je pomenila hudo izgubo za vso župnijo. Na pogrebu se je zbralo ogromno ljudi, od blizu in daleč, ki so se prišli poslovit od svojega dobrotnika. Župnik Jurij Humar je odkril svojo čudežno moč, koje bil še kaplan v Črmošnjicah. Nekega večera je namreč opazil, da mu iz koncev prstov švigajo iskre in posebni žarki. Ker je veliko bral o pojavih magnetizma, s katerim je zdravil že nemški zdravnik dr. Messner, je takoj vedel, kaj žarki pomenijo. Zaradi tega se je še bolj poglobil v študij (nad)naravnih pojavov in začel zdraviti ljudi. Bil je tudi zelo učen: govoril je vse slovanske jezike, vse glavne evropske jezike ter hebrej-ščino in stare indijske jezike. Zaradi obilice magnetizma, ki ga je imel. je vedno nosil le platneno obleko, pobarvano z domačim barvilom, kajti suknena mu je bila pretopla. ker je magnetizem vedno izžareval iz njega. Briti se tudi ni mogel, ker bi se sicer porezal - britev mu je šla zaradi magnetizma takoj v kožo in meso. Spal je na slamnjači in se odeval s platneno rjuho. Nikoli ni poskusil alkohola. Ljudje so ga imeli za čudodelnika. ker niso poznali njihovih naravnih moči. O letošnjih slovesnostih, ki so potekale ob stoletnici Humarjeve smrti, smo poročali že v prejšnji številki. Župnijski urad Primskovo je poskrbel tudi za ponatis knjižice Cudodelnik s Primskovega. ki jo je napisal pater Janez Žurga. izdala pa pred dvajsetimi leti Mohorjeva družba v Celovcu. V njej navaja avtor mnoge primere ozdravljenja ljudi, ki jim je pomagal Jurij Humar s svojimi naravnimi sposobnostmi. Knjigo lahko kupile v župnišču na Primskovem ter v Šmart-nem in v litijski knjigarni. O Humarju pa piše v svoji knjigi Moja šola ra-diestezije in bioterapije tudi znani radietezist Stane Andrej Oblak iz Škofje Loke. Pravi, da o čudodelniku Humarju znanost še ni rekla zadnje besede, saj je njegovo delo še premalo raziskano. Njegovo pionirsko delo - zdravljenje z bio-energijo - bo dobilo trajno priznanje šele takrat, ko bo ta način zdravljenja postal sestavni del splošnega zdravstvenega varstva pri nas in v sve- mmmfZP'JL-'.'. ... muf> * . JL • • • • A. Plaz, ki se je zaradi razmočenega zemljišča sprožil pod Mulhovo hišo, je resno ogrozil Življenjsko varnost njenih stanovalcev. (Foto: Miha Ovnik) Župnik Mirko Žerjav, eden najboljših poznavalcev Humarjeve umetnosti, je prikazal svoj rokohitrski program tudi v polni dvorani Kulturnega doma v Š mart nem. (Foto: Miha Ovnik) tu. Ta čas pa verjetno ni več daleč. Zakaj bi si zatiskali oči pred zdravilnimi učinki bioenergije in se zaradi nepoučenosti še nadalje odrekali njenim zdravilnim učinkom. To pa še toliko bolj, ker je število ljudi, ki jih je narava obdarila s to neprecenljivo močjo, izredno majhno, vse večje pa število tistih, ki bi jim blagodejni učinek te energije lahko pomenil novo upanje v boju z doslej nepremagano boleznijo, telesno izčrpanim pa novo moč za vračanje v svet dobrega počutja. Boris Žužek Orgelska transverzala Obnovili so Valvasorjevo kapelo (bž) Glasbena mladina Ljubljane pripravlja v tekoči glasbeni sezoni niz osmih koncertov, na katerih bodo mladi slovenski in tuji organisti predstavili orgelska dela na zanimivejših instrumentih v ljubljanskih cerkvah; večina skladb bo doživela krstno izvedbo. Na prvem koncertu, ki je bil v Frančiškanski cerkvi, sta nastopila Marija Fojkar iz Litije, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani in Dalibor Miklavčič, študent Visoke Šole za glasbo na Dunaju. Oba mlada umetnika sta septembra lani koncertirala v župnijski cerkvi v Šmartnem. Se bodo letne pevske revije poslovile? (bž) Zasavska pevska skupnost je letošnjo 21. revijo organizirala v Trbovljah. V gledališki dvorani so peli zbori iz Hrastnika in Trbovelj, v kinodvo-rani pa iz Litije in Zagorja. Nastopajoči z letošnjim pevskim srečanjem niso bili zadovoljni; obiskovalcev skoraj ni bilo in ker sta iz zagorske občine sodelovala le dva zbora, so zbori iz naše občine imeli v Trbovljah občinsko revijo, le-to pa bi lahko z nižjimi stroški izvedli tudi doma. Zveza kulturnih organizacij Litija bo predlagala, da bi skupna srečanja, kjer se bodo predstavili vsi zasavski zbori, potekala le vsako četrto ali peto leto, vmes pa naj bi posamezne pevske skupine prirejale izmenjalne koncerte v vseh štirih zasavskih občinah, kjer bi prepevali vsi zbori. t Kulturni dnevi v središču Slovenije so za nami Kulturni dnevi v središču Slovenije so že tradicionalni, saj so bili letos že šestič po vrsti. So pomemben kulturni dogodek v občini Litija, posebno še na Vačah; vse bolj pa se uveljavljajo tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Vsako leto tečejo od sredine septembra do sredine oktobra. V tem času so se letos zvrstile štiri prireditve: koncert učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič, Glasbeni večer na Bogenšperku, Srečanje s pisatelji kmečkih povesti v Štangi in Srečanje z ljudskimi pevci in godci. Istočasno sta bili v šoli na Vačah dve razstavi: ekstempore slikarjev sa-morastnikov Vače 90 in lesorezi Draga Koširja na tematiko Val-vazorjeve Slave. Svojevrstno razstavno popestritev pa so predstavljali lesorezi Matjaža Brojana, ki so se ponujali očem kar ob cesti proti Kleni ku. S svojim prispevkom k dobri organizaciji kulturnih dnevov se lahko pohvalijo: ZKO Slovenije, ZKO Litija, Odbor projekta Vače 81, KUD Lipa Vače in TD Vače. Da je bilo to zahtev- no delo, nam pove že podatek, da se je predstavilo preko 150 nastopajočih. Prireditve so bile kar dobro obiskane, najbolj tista v Štangi, kjer je bil prireditveni prostor zaseden do zadnjega kotička. Svojevrstna slika pa je bila na Vačah, kjer je bilo ob sicer dobro zasedeni dvorani, prstov na rokah kar dovolj, da si preštel domačine. In to je tisto, zaradi česar kljub dvomesečnemu časovnemu odmiku, organizatorji še ne moremo kulturnih dnevov spraviti v arhiv in jih ohraniti v lepem spominu. Odgovori domačinov na vprašanje, zakaj jih na prireditvah ni bilo, so bili različni. Naj jih nekaj naštejem: nimam časa, sem preutrujen, raje gledam televizijo, želim si miru, me ne zanima. Nekaj pa bi jih kljub vsemu na prireditev prišlo, seveda, če bi bil program drugačen. Nastopati bi moral kakšen pevec zabavne glasbe. Oglejmo si svojo podobo v kulturnem ogledalu in jo kritično presodimo. MILKA ROGELJ »Zvon« pel v Črnem potoku (ap) V nedeljo, 25. novembra, je šmarski pevski zbor »ZVON« gostoval v Črnem potoku. Ta koncert je postal že tradicionalen. Program je obsegal predvsem lažje, vesele narodne pesmi, ki so poslušalce razvedrile, tako da so na koncu zapeli skupaj z zborom. Občina Zagorje je ob pomoči republiške kulturne skupnosti obnovila grajsko kapelo na Izlakah, kjer jo je dal poleg gradu Medije, kjer so danes le še razvaline, leta 1650 zgraditi oče slavnega zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja. Obnavljali so jo štiri leta in bo zadovoljevala turistične, kulturne in verske potrebe krajanov. Minister za kulturo dr. Andrej Capuder je na svečanosti poudaril, da je zgled barona Valvasorja, ki je prodal vse svoje imetje, da je kril stroške tiskanja Slava vojvodine Kranjske za današnje čase kar malce »škandalozen«. Tudi Valvasor je dal pomemben prispevek k temu, kar danes smo in kar pomenimo v tem delu Evrope. Teden dni pozneje, v nedeljo, 18. novembra 1990, je bila na vrtu medij- ' skega gradu še maša, ki jo je vodil z domačimi duhovniki ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, po njej pa je obnovljeno kapelo blagoslovil. V nagovoru je med drugim poudaril, da so kulturni spomeniki naš ponos in z vedno večjo zavzetostjo jih želimo ohraniti in oživiti; tudi Valvasorjevo dediščino bo treba sprejeti in jo ohraniti z isto globoko kulturo duha in srca in z enako moralno zavzetostjo, kakršno so premogli že naši predniki, med njimi tudi zgodovinar Valvasor. V naši občini smo grad Bogenšperk, kjer je Valvasor pisal svojo znamenito knjigo, že lepo uredili in ga rešili pred nadaljnjim propadanjem. V njem je že veliko zbirk, ki privabljajo iz leta v leto več obiskovalcev. Med drugim pa čaka na obnovo še grajska kapela. Naj nam bodo Zagorjani v spodbudo, da bomo tudi na Bogenšperku lahko čimprej priča tako slovesnemu dogodku, kot smo mu bili novembra v Izlakah, kjer je v obnovljenem sakralnem objektu grobnica Valvasorjeve družine. Boris Žužek Pogled na obnovljeno Valvasorjevo kapelo poleg ruševin medijskega gradu. V ospredju je oltar, kjer je nadškof Šuštar vodil somaševanje Z duhovniki zagorske dekanije in litijskim dekanom g. Antonom Mas nikom. (Foto: Tomo Brezo var) i. t Vi li- ti v i Plesna skupina »F« za poplavljene Šele tretje leto plešejo dekleta Mojce Intiharjevc, pa so nastopila it sedefnintridesetkrat. Vsak njihov nastop je izziv zase, pa vendar je bil zadnji nekaj posebnega. Do zadnjega kotička napolnjena jedilnica nove šole na Graški Dobravi je še enkrat pokazala, da si mladi takšnih prireditev želijo, in da jih je odločno premalo. Denar od vstopnine, ki je bila le simbolična, so plesalke prispevale za prizadete ob poplavah v naši občini. Upajo, da bo denar našel pravi naslov. Simpatična skupina, ki si je v kratkem času izborila zanesljivo mesto v sicer šibki kulturni ponudbi Litije, je začela z delom jeseni leta 1988. Mojca Intiharjeva, sicer učiteljica dveh eksaktnih predmetov, kot sta matematika in fizika, je s svojimi dekleti želela popestriti šolske proslave še s plesom, saj sta le beseda in esem včasih le preveč monotoni. 'e po nekaj mesecih vztrajnega dela in manjših nastopih so bile povabljene v Gabrovko na 6. občinsko srečanje plesnih skupin. Uspeh, ki so ga dosegle, jih je spodbujal in v maju in juniju I. 1989 so nastopile kar šestkrat. Na državnem prvenstvu v show dancu na Bledu so v močni konkurenci osvojile 2. mesto med mladinci. S plesom Straight up so ga priplesali: Maja, Polona, Simon in Uroš. To je bil najlepši zaključek prvega leta njihovega nastopanja. Med šolskimi počitnicami se je mentorica izpopolnjevala v plesni delavnici Matjaža Fariča, kjer ni manjkalo novih idej s področja koreografije sodobnega plesa, in pri plesalcu StafTordu. Jeseni seje skupina močno povečala in plesalo je dvanajst plesalk z nižje stopnje ter štirinajst plesalcev z višje stopnje. Dve skupini sta zahtevali nove ideje, nove koreografije in tako so plesalke z najdaljšim stažem v skupini pričele pomagati pri soustvarjanju programa. Predvsem Maja Horvat, pa tudi Polona Konjar, Barbara Balant in druge. Tako okrepljena plesna skupina je v šolskem letu 1989/90 nastopila kar na devetnajstih prireditvah. Blago za obleke so kupili z naročilnicami ZKO Litija, šivilja in kreatorica pa je bila največkrat kar Mojca sama. Včasih so priskočila na pomoč tudi dekleta ali njihovi starši. Ure in ure vadbe so bile poplačane z aplavzom po vsakem nastopu, pa tudi z novimi in novimi uspehi. Sem sodi tudi njihovo doslej največje razočaranje: težko pričakovano Zasavsko plesno tekmovanje, ki je bilo maja 1. 1990 v Šmartnem. Prijavili so štiri plesne točke mlajše skupine in pet plesnih točk starejše skupine, a na tekmovanju o njihovi pisni prijavi ni bilo ne duha ne sluha. Kdove, kje je ostala in kdo je kriv za to nerodnost. Uspeli so se še enkrat prijaviti, tokrat kar na tekmovanju samem. In potem so čakali in čakali... Vseh pripravljenih plesnih točk jim sploh ni bilo dano odplesati, saj se je organizator močno uštel v času. Razglasitev rezultatov je bila šele ob 24. uri, od prihoda na tekmovanje pa do konca je minilo torej kar devet ur. Še danes, ko se spomni na ta neljubi doživljaj, je Mojca huda. Res ni lahko biti odgovoren za dvajset plesalk, od katerih je imela najmlajša le devet let, in jih pripeljati domov s tekmovanja šele po polnoči. Vsem pripetljajem navkljub pa so takrat osvojile eno prvo mesto in dve tretji mesti. Obiskali so nas pisatelji kmetiških povesti Vabimo vse mlade, ki radi pišejo Vabimo vse osnovnošolce in srednješolce, ki jim pero teče in želijo delati v literarni skupini pri knjižnici, da se oglasijo, kajti spet bomo začeli z delom. Izdali bomo naslednjo številko Mlade besede. Prispevke lahko oddate y knjižnici, kjer dobite tudi vse informacije. Pravljice o dedku Mrazu MRAZU bodo v Litiji v sredo, 26. 12. ob 16.30 in v Šmartnem * četrtek, 27. 12. ob 16.30. Vabimo vse otroke od 4. do 10. »eta starosti. Joža Konjar Letošnje srečanje s pisatelji je bilo 23. septembra na Štangi. Bil je lep prvojesenski dan. Zadovoljstvo je sijalo iz oči številnih obiskovalcev, ki so v gostilni pri Marnu prisluhnili gostom. O svojem delu v življenju so pripovedovali: Janez Švajn-cer, Zlata in Jože Volarič, Anica Zidar, Minka Krvina. Magda Stražišar-Magduška, Marija Ne-manič-Belokranjica in Joži Mu-nih-Petrič. Pisatelji so bili v naši občini že osmič, upamo, da ne zadnjič, saj nam srečanje z njimi vedno odpre nova obzorja in prinese vedrino. Srečanje so s pesmijo popestrili domači fantje, meh na harmoniki pa je raztegnil tudi Jani Končar. V novem šolskem letu so pristopili k Podružnici Kazine Izlake, ki jo vodi Miran Zupančič. Mentorica se izpopolnjuje v vseh plesnih zvrsteh, enkrat mesečno tudi na plesnih seminarjih z Mojco Horvat, ki je s svojimi plesnimi skupinami že nekaj časa v vrhu našega plesa. Skupina F je nastopila od jeseni dalje v Litiji, v Radečah, v Trbovljah ... In spet smo pri zadnjem nastopu, s katerim smo predstavitev pravzaprav začeli. Pri predstavi, ki bi se po obisku in kvaliteti sodeč, morala odvijati v dvorani na Stav-, bah. Plesna prireditev je bila združena z modno revijo butika Tija iz Trbovelj, pri izvedbi pa so pomagali starši plesalk, ZKO Litija, sponzor HORTON, frizerski salon Cvetke Baš, Tatjana Zupančič, predvsem pa Igor Parkelj s strokovnimi nasveti. Največje breme pa je nosila kot vedno mentorica Mojca Intiharjeva. In njeni plesalci. Ker pa plešejo s srcem, so v svojem nastopu gotovo uživali. Prav tako pa tudi gledalci, od prvega do zadnjega. M. B. NOVICE IZ KNJIŽNICE V LITIJI se vedno dogaja kaj novega. V letošnjem letu sije knjižnica pridobila še tri prostore v isti stavbi, knjige so romale s tal in škatel na police. Prostora pa je še vedno premalo, prihajajo nove knjige, ki bodo spet pristale na tleh in v škatlah. V enajstih mesecih je knjižnica kupila 2.300 novih knjig, nakup je tekoč, knjige so na voljo takoj ob izidu, izbira pa je pestra. Povečalo se je tudi število videokaset. Odpiralni Čas je še bolj prilagojen uporabnikom, saj je knjižnica sedaj odprta: v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 10. do 19. ure, v torek pa od 8. do 14. ure. V ŠMARTNEM se odpiralni čas tudi spreminja in prilagaja uporabnikom. Knjižnica je odprta v ponedeljek, četrtek in petek od 16. do 18. ure in v torek od 12. do 18. ure. Novost v šmarski knjižnici so kasete za učenje jezikov (2000S) in videokasete. Tudi v Šmartnem so se zaradi premajhnega prostora prve knjige naselile v škatle. SAVI deluje potujoča knjižnica spet od oktobra dalje. Odprta je vsak petek od 16. do 18. ure. Knjige izposoja Garantini, ki pa vedno pripravi zanimive pravljice, zgodbe ali odlomke iz knjig. Otroke vabimo, da pridejo v knjižnico na Savi vsak petek ob 16. uri. Na Polšniku, Dolah, Primskovem, v Jevnici, Štangarskih poljanah in Ko-strevnici so tudi izposojevališča potujoče knjižnice, kjer si lahko izberete branje za dolge zimske večere. Vesele božične praznike, SREČNO in uspešno novo leto 1991 vam želi podjetje KING, ki se obenem priporoča za obisk v svoji prodajalni VALVASOR V Šmartnem. Vsem ljubiteljem tenisa želi TENIS PARK AS vesele božične praznike in uspešno, zdravo novo leto 1991 PISMA BRALCEV Namesto odgovorov na naše vloge smo prejeli odločbo o merjenju in razlaščanju (skrajšana verzija) Dne 25. 4. 1990 smo lastniki zemljišč prejeli odločbe o merjenju in razlaščanju za cesto v zahodnem delu Kresnic po zazidalnem načrtu 572-1009 iz leta 1974, oziroma odloku iz Ur. 1. Št. 43/88. Razlaščanje se uresničuje prvenstveno na pobudo in predlog Slavka Lajevica, ob podpori KS Kresnice, brez razloga in nizkotnih namenov. Navajamo citat iz zapisnika sveta KS Kresnice z dne 24. 4.1989: » Vloga Slavka Lajevica glede ceste ob železnici se prečita. Franc Kos je predlagal, da se predlaga Komiteju za urejanje prostora pismeno naj prične postopek za pridobitev zemljišč in naj se končno tudi ta cesta naredi. DA BO MIR S TO ZADEVO«. Konec citata. Svet je soglasno predlog sprejel. Kot rečeno je svet KS Kresnice predlog in pobudo Slavka Lajevica sprejel in že so bila vrata za razlaščanje na stežaj odprta. Tako je 18. 5. 1989 že »romala« prva vloga KS Kresnice za razlastitev. I Odločba z dne 6. 4. 1990 poleg ostalega vsebuje: »Krajevna skupnost Kresnice je vložila predlog za izdajo odločbe o razlastitivi zemljišč potrebnih za izgradnjo ceste v zahodnem delu Kresnic po zazidalnem načrtu Kresnice (Ur. 1. SRS, št. 43/88)«. To pa je v bistvu načrt iz leta 1974, ki ga je naredil pokojni Lajevic Franc, seveda za potrebe svojega prav tako pokojnega brata Alojza. V odločbah pa je poleg ostalega v posameznih točkah in odstavkih tudi navedeno, da je sicer pritožba dopustna, vendar ta ne zadrži izvršbe, da krije vse stroške K S Kresnice, ter da je odločba s tem utemeljena. Prizadeti krajani smo mnenja, da se tudi tokratna razlastitev, kakor tudi vsa druga dejanja od leta 1974 dalje izvršujejo na podlagi vedno izrecno poudarjenem veljavnem zazidalnem načrtu. Ta trditev in poudarek je tudi v Odloku objavljenem v Ur. 1. št. 43/88, ki glasi: »Na skrajno zahodnem delu Kresnic (ocena 8 po VELJA V-NEM zazidalnem načrtu) se v eni etapi izvede cesta ob železnici s priključki do vseh objektov, kot je razvidno iz zazidalne situacije in se isločano ukinejo vsi dostopi z zgornje ceste zaradi prometne varnosti.« m Svet za urbanizem pri SO Litija je 12. 4. 1974 sprejel sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zahodni del Kresnic in ga 23. 5. 1974 z dopisom dostavil Krajevni skupnosti Kresnice. Poleg ostalega dopis vsebuje: »Prosimo vas, da ga ob eventualni intervenciji prizadetih strank, le-te m pokažete in nam obenem posredujete vaše mnenje. Rok za sprejemanje pripomb je 31. 5.1974.« Konec citata. Krajevna skupnost Kresnice je 24. 5. 1974 na prejeto pismo oziroma osnutek zazidalnega načrta, med drugim odgovarjala tudi takole: »Zanima nas zakaj je Lajevic in kateri Lajevic je ta osnutek naroČil. Kdo je dal pristanek za ta osnutek delnega zazidalnega načrta, ko vemo kakšni problemi nastajajo, če s takimi predlogi občani niso seznanjeni, ali Če za lake predloge občani niti ne vedo.« Konec citata. te samo iz navedenih dejstev ni potrebna Še posebna razlaga o tem, koliko in na kak način smo krajani soodločali o svojih ali skupnih potrebah, oziroma pri pozneje sprejetem in potrjenem zazidalnem načrtu. Če je sporni zazidalni načrt res zakonit in izrecno veljaven naj bralci in odlokodajalci presodijo sami. V vezi sedaj prejetih odločb, ko gre za povsem isto razlaščanje kot leta 1976, seznanjamo prizadeti krajani SO Litija, da je bil 28. 2. 1975 v Ur. 1. št. 6 že sprejet odlok o gradnji te iste ceste in nato 17.3. 1978 v Ur. 1. št. 6 odpravljen. Epilog razlaščanja je zaključilo Vrhovno sodišče v letu 1977. Odločitvi Vrhovnega sodišča je v letu 1978 morala slediti SO Litija, pa vendar se v tekočem letu razlaščanje začenja ponovno začenja prav na isti relaciji, kjer se je pravkar povedano končalo. Navedena dejstva sama po sebi pričajo, da je na tej relaciji v KS Kresnice in SO Litija nekaj kar je zelo narobe pri ravnanju z občani in logičnim mi*-ljenjem. Pri nadaljnjem ravnanju z nami krajani upravičeno pričakujemo, da se bo uresničilo, vsaj nekaj od tistega, kar nam je ob srečanju s kandidati na predvolilni kampanji govoril in obljubil tov. Jože Drnovšek, ko je razmišljal o Še večjem pomenu in soodločanju krajanov v krajevnih skupnostih. Ogorčeni, prizadeti krajani vztrajamo pri svojih pismenih zahtevah, od odgovornih pa odločno terjamo, da se o njih javno razpravlja na nivojih od koder so bili izdani odloki in odločbe. Hkrati zahtevamo odpravo Odloka 43/88, istočasno pa legitimnost vseh dosedanjih priključkov, ker so le-ti v skladu z zakonodajo. Za tokrat dovolj, pa lep pozdrav krajanov iz zahodnega dela Kresnic. Nota: Ta članek nadomesti zaradi preobširnega besedila članek od 12. 5 : 1990, na katerem so podpisi prizadetih krajanov. Ignac Vozelj, Marjan Kos in Še 14 podpisnikov i Smetiščna nadaljevanka Kot že tolikokrat, tudi danes korakam proti pokopališču. Ob vhodu hitro preblisnem po grobu - ali je, ali pa vedarle ni? Ko pridem bliže, mi kri požene v glavo. Je! 2e spet je! Pasji iztrebek! Kol že ničkolikokrat! Kaj ne bo nikoli bolje? Vse naokrog pograbim, iztrebek prihranim za konec. Čakam, da bo vendar kdo prišel, pa Če ga poznam ali ne, samo da si olajšam srce, kako zelo mije vsega tega čez glavo. Kajti potem mije laže, pa če se sliši še tako neverjetno. Poskusila sem že več ukan. Najprej sem zelenjavni blazinici (to je namreč najprimernejši prostor za olajšanje pasjih tegob) na debelo posula s praškom za mravlje. Rezultat je bil porazen. Ker je ponoči deževalo, se je prašek prilepil na rastlinje, nekaj ga je spralo do zemlje - izgled je bil nemogoč, kot bi z belim močnikom polila zelenje. No, po nekaj krepkih nalivih je ta nesrečni prašek dokončno izpralo, jaz pa sem bila prepričana, da sem kosmatincu zmešala sled. Kakšna zmota! Ni minilo dolgo, ko sem spet »smela« Čistiti, kar na pokopališče ne spada. Zdaj sem ubrala druge strune: pobrala sem ostanke vseh mogočih stekleničk kolonjske vode, jih zlila skupaj, skrila stekleničko v žep in odšla od doma. To pol sem upala, da me ne bo nihče videl. Z vso natančnostjo sem škropila rastlinje in zemljo in pesek naokrog, da bi bila »dišeča oaza« Čim večja, ki naj bi štinnožca odvrnila ne le od tacanja po grobu ampak tudi od ovohavanja njegovih prejšnjih sledov. Res sem triumfirala! Zdaj sem zadela pa »ta pravo«! In res - kar precej dni je bil mir, tudi rahel dežek ni pokvaril mojega veselja. Pasji smrček je občutljiv in bo gotovo zaznal neznani vonj, počasi bo pozabil na »svoj« prostor in bo šel opravljat svoje potrebe drugam. Teoretično morda to drži, praktično pa ne. Kajti vsaka reč se enkrat izdiši... Spet sem Čistila, spet kuhala jezo. spet naklepala maščevanje. In končno se mije odprlo! Vsem ljubiteljem psov navkljub sem kupila nekaj vrečk popra v prahu in z njim radodarno posipala nesrečne rastlinice, pa še zemljo, pa še malo peska naokrog. Kar bo pa bo! Samo enkrat bo pasji lepotec povohal poper in nikoli več ga ne bo blizu! In res ga ni bilo - skoro mesec dni ne. Sicer sem upala, da ga NIKOLI VEČ ne bo, a kol toliko upanj je tudi to splavalo po vodi. Tako bije m bilko spet naprej. Z velikim veseljem bi sprejela vsak nasvet, kako naj ukrepam, s čim naj se. ubranim pred temi pasjimi iztrebki. Kakšen bo grob. ko ne bom mogla več tako pogosto hoditi tja? Saj bo kol javno pasje stranišče! Zdaj sem sicer lepo na tekočem in dobro vem, kakšne prebavne motnje mučijo pasje ljubljence, a ker nimam za veterino nikakega smisla, me to res ne zanima. Zanima me pa nekaj drugega: Alije res NUJNO, da Vaše kosmatince vodite na sprehod prav na pitko* pališče? In ali spada v vaško idilo prosto tekajoč pes, ki sicer ljubko maha z repom, a ga nezadržno žene proti pokopališču, kjer nezmotljivo najde ved eden in isti prostor, da se iztrebi? ^ . Zdajle sicer zmrzuje in je zadeva s čiščenjem nekoliko olajšana, a kljub temu ni v nikakršen užitek. Ko pa bo spel prišla pomlad in bo naslo^o čas pasjih ženitovanj. se bo cela jata takšnih in drugačnih psov podila ~a c samo »ljubezni vredno« - tedaj pa tudi poper ne bo pomagal. Kako naj rešim ta vozel? 71 1 se P.S. Dan pred zmrzovanjem sem prerahljala zemljo na grobu. /Maj lepo vidi odtis pasjih tac - corpus delicii sem pa seveda odstranila. j Izgoršek nm* Šmartno pri Litiji Ustje ŠU Joj, kam naj denem? V »neodvisnem« Dnevniku dne 14. U. 1990 je bilo objavljeno na 9. strani »neodvisno strokovno poročilo v obliki nadaljevanke«. Kot je razvidno iz Članka (okvir, posebno ozadje...), je to zelo pomembna nadaljevanka. Predlagam, da gremo kar k objavi drugega dela. 0 Začel bom kar s kratkim povzetkom in svojim komentarjem iz prvega dela nadaljevanke. J. Drugi odstavek govori o dovolj razumnem predlogu, da bi komunalne smeti odvažali v Rakovnik. Komentar: Predlog izvršnega sveta ni bil odvoz smeti v Rakovnik, temveč legalizacija in sanacija divjega odlagališča. V tej »sanaciji« se je skrivalo najmanj desetletno dovažanje vseh odpadkov iz občine. 2. V istem odstavku je beseda o nedolžnosti odpadkov Usnjarne. Strokovnjakom je sestava in nevarnost teh odpadko poznana, zato ne priporočajo mešanja teh odpadkov s komunalnimi. t 3. Posebni odpadki pa ne bi več tako ogrožali okolja. Komentar: Če bi t dodajali komunalne odpadke, bi bilo okolje samo še dodatno ogroženo. Naj I navedem, daje to okolje posebnega družbenega pomena (študijski gozdovi). I 4. Šmarčani so jasno povedali, da smeti ne marajo. Komentar: To je res, j pred tem pa smo Šmarčani nastopali z argumenti, kot so: neposredna bliži-■ na naselja in posestva (50 m), trasa vodovoda pod nivojem odlagališča, ker je £ odlagališče v gozdu, obstaja realna nevarnost požara, nevarnost zajezitve i ozke doline, pod odlagališčem teče potok Rakovnik... Na ta dejstva ni možno zagotoviti pozitivnih strokovnih rešitev, zato smo se krajani odloČili za »ne«. Glede na to. da bi bili med komunalnimi odpadki tudi odpadki iz § naše KS, pa smo prvi pobudniki za sortiranje vseh odpadkov na samem izvoru, in tako bi dobili odpadne surovine, samih odpadkov pa bi bilo v I tem primeru zelo malo, za te pa je potrebno poiskati najprimernejšo loka-■\ cijo, ki ne sme nikogar ogrožati. mL t ■ t v 5. Glede na navedbo, da Je ljudi ireba po svoje razumeti, pa bi dodal, da je ^razumevanje po svoje kar precej razburkalo in razžalilo krajane. I 6. Ne vem. zakaj je omenjen radioaktivni elektrofiltrski pepel, saj nima s F tem odlagališčem nič skupnega, mogoče pa se pride do njega, če ljudi preveč mpo svoje razumeš Zdi se mi kot maščevalna grožnja. H'7. Ne vem kakšne zamujene priložnosti /u kakšen pameten sporazum naj bi šel mimo krajanov. iS ponosom lahko rečem, da te zadnje priložnosti nismo zamudili, temveč smo se je lotili strokovno in odločno, zato je bil za nekatere nepričakovan oraz in poduk, da se je tega dela potrebno lotiti bolj korenito in dolgoročno 'siti problem. ■ Martin Hostnik Večnamenske prekle Vučani smo se od sredine novembra spraševali, kaj pomenijo pre-{£on naši cesti. Nikakor nismo hoteli verjeti, da so cestarji z njimi zaznamovali robove cestišča. To se nam je zdelo nemogoče. Toda ^kazalo se je, da je tildi pri nas nemogoče mogoče. Zapadel je že pPrvi sneg, rdeče rumenih palic, ki smo jih bili vajeni do sedaj, pa ni ■fl ni. Namesto njih stojijo skrivenčene leskovke. Nekateri so jezni, wk}lXi užaljeni. \ endar, če vso zadevo osvetlimo s prave strani, lahko m&otovimo, da vse skupaj le ni tako slabo. Prekle ali palice, kakor že kdo reče. učinkujejo zelo naravno in se lepo vključujejo v obmestno grmovje. Spomladi ho lahko kdo ob njih posadil ližol. tako Hr %()do služile tudi pravemu namenu. Nihče več se jim ne bo čudil. ■0 ee ho letina dobra, se bodo številni obiskovalci našega kraja še i °l8o spominjali lepega in koristnega nedeljskega izleta. ; Milka Rogelj Cenik oglasov v Glasilu občanov > Uredniški odbor in izdajatelj sta določila cene oglasov, ki jih objavljamo. Cene zahval bomo določili naknadno. Sedaj obračunavamo samo dejanske stroške. Oglase in zahvale lahko pošiljate na naslov: GO, Jerebova 14, Litija oz. izdajatelju: PRELEST, d.o.o., Ljubljana, Titova 37, ali naročite po tel: 314-957, kjer dobite dodatne informacije. Objava oglasa pomeni, da ga bo prebralo vsaj 5.600 občanov. CENIK OGLASOV I. OBJAVE EP 1 stran................................. 7.900,00 din 1/2 strani............................... 5.600,00 din 1/4 strani............................... 3.250,00 din 1 cm v koloni ............................ 115,00 din II. OBJAVE IN RAZPISI 1 cm v koloni ............................ 125,00 din III. OBJAVE EP V POSEBNI ŠTEVILKI 1 stran............................... 10.900,00 din 1/2 strani............................... 6.900,00 din 1/4 strani............................... 4.200,00 din 1 cm v koloni ............................ 135,00 din Uradne objave ustanoviteljev 1 stran................................. 4.000,00 din V. PRIBITKI ZA POSEBNE ZAHTEVE - oglas na posebej željenem mestu..............+ 50 % - prva stran ................................+ 100 % - zadnja stran ..............,................+ 70 % OPOMBA: 1 cm v koloni pomeni: 1 cm višine in 9 cm širine Oddelek za proračun in družbene dejavnosti Občine Litija na pod lagi sklepa Komisije za opravljanje z večnamensko dvorano OBJAVLJA RAZPIS za evidentiranje potreb podjetij, organizacij, skupnosti, društev, klubov, občanov in drugih pravnih ter fizičnih oseb po izvajanju dejavnosti in uporabi prostorov v večnamenski dvorani v Litiji. Dvorana naj bi bila predvidoma usposobljena za uporabo v letu 1991. Okvirna ekonomska cena za kvadratni meter na uro je 0,40 din (ocena na podlagi stroškov v mesecu novembru 1990). Zainteresirani naj evidentirajo svoje potrebe po številu kvadratnih metrov prostorov in letnega števUa ur uporabe posameznih prostorov. Vsi sedanji uporabniki sredstev občinskega proračuna naj v svojih morebitnih vlogah navedejo tudi podatek o pričakovanem deležu pokritja stroškov uporabe posameznih prostorov s strani občinskega proračuna. V objektu bo možno izvajati aktivnosti s področja športa in rekreacije ter druge pridobitniške dejavnosti, vključno z visoko ravnijo kavarniških uslug. Evidentiranje vaših potreb bo zaključeno do 10. januarja 1991. Ta razpis istočano pomeni evidentiranje pripravljenosti za prevzem upraviteljstva s celotnim objektom večnamenske dvorane. Svoje vloge lahko naslovite na Oddelek za proračun in družbene dejavnosti Občine Litija, Jerebova ul. 14, kjer dobite tudi vse dodatne infromacije. VZGOJA IN Nekateri prvošolčki letos drugače 'it 49 prvošolčkov prihaja letos v litijsko šolo, ne da bi dobivali prave ocene, ne da bi jim zvonil zvonec, ne da bi sedeli nekajkrat po 45 minut pri miru in tiho v svojih klopeh. Ne. Prav tako prihajajo v šolo s ciljem, da se bodo naučili brati in pisati enako kot ostali prvošolčki v litijski občini, vendar na drugačen, zanje bolj zabaven in prijeten način. Torej kako? Da napišem članek o tem »novem« načinu poučevanja, ki pravzaprav ni nov, le prvič je strokovno voden in delno tudi materialno nagrajevan, me ni spodbudila le poklicna radovednost, ker sem pač tudi sama prosvetna delavka, temveč želja, da INTEGRIRANI POUK, kot ga imenujemo, na poljuden način predstavim širšemu krogu bralcev našega časopisa. Da bi stvari izvedela iz prve roke, kot temu pravimo, sem najprej za besedo prosila ravnatelja naše šole, gospoda Jožeta Grošlja. Od kod pobuda za izvajanje integriranega pouka v*l. razredu osnovne šole? Letos jeseni je začelo 27 eksperimentalnih prvih razredov z učitelji prostovoljci po vsej Sloveniji uvajati za učence 1. razredov integrirani pouk. Svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Enota Ljubljana je predlagal našo šolo, ki je tako sprejela to obliko pouka v dveh oddelkih, na stari in novi šoli. Ste imeli pri sestavi obeh oddelkov posebne kriterije? Ne. Oba oddelka sta sestavljena povsem normalno, učenci izhajajo iz različnih socialnih okolij in z različno predpripravo za vstop v šolo. V prvem oddelku je 23, v drugem pa 26 učencev. Kakšna je vaša vloga? Moja vloga kot ravnatelja je organizacija dela in koordinacija med hotenji učitelja in končnimi cilji, ki jih program zahteva. Ker je delo vodeno, smo v stalni povezavi z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, ki organizira strokovna posvetovanja in hospitacije na šolah, ki so takšno obliko dela sprejele že pred nami. Vemo, da imamo že v 1. razredu učence z učnimi in vzgojnimi težavami, kar potegne za sabo cel kup pro-blemov. Računate, da bo sedaj teh problemov manj? Prav gotovo, čeprav se bodo problemi pri posameznih učencih pojavili tudi pri takšni obliki pouka, katerega glavni cilj je, da otrok podo-življa šolo prijetno in se pri tem tudi veliko nauči. Morebitne probleme bomo poskušali reševati doma, saj imamo usposobljen tim (socialni delavec in diplomirani pedagog), ob resnejših težavah pa bi priskočil na pomoč tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Upam in želim, da to ne bo potrebno. Je takšno delo perspektiva? Načelno gotovo je, čeprav integrirani pouk zahteva drugačne osebnostne lastnosti učitelja, veliko iznajdljivosti, sposobnosti vodenja, Razredničarka l.b razreda Berta Tršelič med svojimi prvošolčki, ki se pripravljajo za šolsko delo. (Foto: Karolina Šušteršič) koncentracije, skratka, tak pouk učitelja izčrpava tem bolj, čim bolj se učenci prijetno počutijo. Probleme pa vidim tudi pri kombiniranih oddelkih in preštevilčnih razredih, saj takšna oblika pouka prenese največ 25 učencev na oddelek. In ne nazadnje, je takšen pouk tudi dražji. Delo v oddelku z integriranim poukom je na novi šoli v l.b razredu prevzela učiteljica gospa Berta Tršelič, ki ima že več kot 20 let delovnih izkušenj v klasičnem oddelku. Kako to, da si se odločila letos drugače? Verjamem, da nas jc večina učiteljev poklicno obremnjena s tem, da vedno išče nekaj novega, nekaj, s čimer bi učenci laže sprejeli tisto, kar program od njih zahteva. Začutila sem, da je integrirani pouk velik izziv za učitelja, nisem pa slutila, da zahteva več kot celega človeka, vsaj zdaj na začetku. Če dovoliš, kaj sploh to je integrirani pouk? To ni šola dolgočasja - tišine, temveč je to šola, kjer se veliko pogovarjamo, smejemo, se gibljemo v naravi, se med seboj posvetujemo, iščemo rešitve, delamo skupne zaključke. To je pouk, kjer se posamezni predmeti in učne teme prepletajo med seboj, se dopolnjujejo, in izhaja iz celote. To je pouk svojevrstnega reda. In kako poteka? En dan pouka poteka takole: - načrtujemo delo dneva, - uvodoma se pogovorimo, o čem se bomo učili, določimo cilje, kaj moramo pri tej ali oni temi znati, - se igramo z didaktičnimi igrami, veliko pojemo, ■ - vmes malicamo, - nastopi lutka ŽU ŽU s svojo zgodbo - dramatiziramo, - spoznamo novo črko, pišemo besede, povedi v obliki nivojskega dela, - izvedemo rekreativni odmor (na zraku pred šolo, v telovadnici), - rešujemo matematične naloge, • - rišemo, ali obiščemo najljubši" »kotiček« v razredu, - ob zaključku pouka se pogovorimo O opravljenem delu, ki je pomembna sestavina zaokroženega delovnega dne. * Integracija pomeni razpredmete-, nje. Urnik sicer obstaja, vsebine pa se prepletajo. Izdelamo tedenske enote, kjer upoštevamo korelacijo vseh predmetov ali drugače, pri te* i V.V*%VaV mm • • • • • • • • trn . ■ . »O PTt • • • • . • % m ^ • • • • • • • ■ »3 ■ • . • • m" ■ » a > «... . • * • • ^>::^v:^vW- __r* ■ • • • •.# . * . • • •. • • • f - .. _■ • • •v. ms? *::" >>::: .sfc$::-3BH r» *r • • . . > . •> . • • • > . . ■ Ar. • \* '.- .*X*. fc« . . - • • • • »"g • »*,*.* P • » ^ ■ . fT • • • • . « • • • • >K •Xv.v.v . •Ir^w>>RvIv v<* •1 •••••••• ••^•••v ••V • m*0Xr • • • . A^o t« • • * • i » • • v * ■ M • • • • '.-AV MmWkf< • • - I •vv-v • *^ * • • • • • • 4\Tr • • *."•* * * * * •Jv* " * - - - ■m- • • • • • ~ KS ■ • • • • •^ - • \« « » •_• • » • mm. • • • • jj • • ^■V'^^* * • • • • • • • • » . 4> • •» • *T* • . * • • • • • • • • • VTi V*»* * • ••••••••••••••• • • • m m • •••• AV, • • . •>•*_• •••.4»*..***- . • . • . .». . % • • • • * • » • • • - . • • 0 • # • • • • • * • • • • • » • - • - • k » « ~ ~ a. ■ - a • - teClv.O .....• otv * • • pr*r» • • • ••••••a« XwC.v*.". .... • • • • » ..... • V*. " • • • • • • • • • • • - a • . • • • 4V ..... • • «y »>... ■ ••*>••« . • ■ %m ... • * JaV* . . • .a. .•.•.«.. • . • * • ■ * .... • ...» • • A ... .. .... - - * » ->•••• •>»••• . •> . . «> 0f . - %w.v - • .v • * . • • * • • * • •••a* • » • • t • • • • * • • * • • • • * • . • . • • .... • • • • • • * - • • • # • . • I • « . *. . . . * '4\' •AV • ••«• •••• .»a- .-.* v • • • * • • • ■ • • • • m a . . •••• *..*.*.v. . •• v . ... • • . . ». • . . • . ...... w a • a * 35 mm rPksim Gaspari: Tepežkanje Za razvedrilo ienda Bližajo se prazniki, brez bogato obloženih miz pa jih ni, vsaj pravih praznikov ne. V temle odlomku lahko preberete, kako se praznuje drugje po svetu. Morda boste celo uganili, kdo je avtor knjige, iz katere je odlomek in kakšen je njen naslov. Če to ugotovite, nam sporočite v uredništvo. I. P. Da, pošteno so se naložili: nihče od prisotnih ni pomnil dne, ko bi se bil bolj napital. Gervaise se je že vsa težka naslanjala na komolce in goltala velike kose belega mesa. Niti besede ni spregovorila, saj se je bala, da bi zamudila kak grižljaj; samo pred Goujetom jo je bilo malce sram, saj ji je bilo nerodno, da se je pokazala požrešno kakor Šoja. Toda Goujet je tudi sam pridno metal vase in jo gledal, kako je vsa zardela od hrane. Nič hudega, saj je še v tem požreševanju ostala tako blaga in tako dobral Govorila sicer ni, toda vsakih 5 minut je vstajala in skrbela za očeta Bruja, da bi dobil kaj boljšega na krožnik. Bilo je kar ganljivo pogledati, kako sije ta goltajoča ženska od ust odtrgala košček perutnine, da ga je dala staremu, ki se očitno prav nič ni spoznal na kose in je pogoltnil vse, kar mu je prišlo pod roke; jedel je s sklonjeno glavo, otopel od tolikšnega žre tj a, saj se mu je želodec celo kruha odvadil. Zlatarja sta svojo jezo stresala na gos: za tri dni naprej sta jedla, pogoltnila bi Še pladenj, mizo in ves lokal, samo da bi to Švedro Čimprej uničila. Ženske so se pri-Čkale za grod; ta kos imajo pač vse ženske najraje. Leratov-ka, hišnica in gospa Putois so glodale kosti, mati Coupeau pa je s svojima zadnjima dvema zoboma pridno trgala meso z vratu, ki je bil njen najljubši kos. Virginija je najraje imela dobro zapečeno kožo in vsi gostje so ji iz prijaznosti dajali kožo s svojih kosov. Tako pridno so ji nakladali, da jo je Po-isson že začel ošvrkavati s strogimi pogledi, ki so zapovedovali, naj že neha, saj ima tako že vsega dovolj; nekoč je morala štirinajst dni ležati v postelji z napihnjenim trebuhom, ker se je prenajedla gosje pečenke; Coupeau pa se je razjezil in podal Virginiji še zgornji del bedra; prekleto, da ni prava ženska, Če še tegale ne obgloda, je vpil. Kdo pa je že slišal, da bi Človek zbolel od gosje pečenke! Nasprotno, gos je posebno priporočljiva za tiste, ki so bolni na vranici. In brez kruha jo je treba jesti, kakor slaščice. On bi se takole mastil vso noč, pa bi mu nič ne bilo: in da bi pokazal, je vtaknil v usta cel spodnji del bedra. Medtem je Klementina dokončavala Škofijo; sesala je in glasno cmokala z ustnicami, zraven pa se vsa zvijala od smeha, ker ji je Boche pripovedoval na uho nekaj kosmatega. Oh, moj bog, vsaj enkrat se bodo dodobra naložili. Eh, kadar je človek pri jedi, naj bo prijeđi, ali ne? Redkokdaj prideš k takšnemu koritu in prekleto bi bil trapast, če se ne bi do grla natlačil. In res je bilo že opaziti, kako so jim narasli trebuhi. Ženske so bile kakor noseče. Saj jim je koža pokala, tem ritopašnim hudičevkam. Takole z odprtimi usti, z zamaščeno brado so bile podobne zadnjicam; takole rdeče pa so bile podobne zadnjicam bogatašev, ki jih razganja od bogastva. In vino. ljudje božji, vino je teklo kakor voda v koritu Seine. Pravi potok, kadar se dež ulije na žejno zemljo. Coupeau je natakal z višine, da je lahko opazoval, kako se peni rdeči curek; in kadar se je liter izpraznil, ga je med smehom natezal kakor kmetice vime, ko molzejo. Na, in spet je treba novi de-vički - steklenički vzeti nedolžnost. Tamle v kotu lokala je naraščal kup razdevičenih in izpraznjenih steklenic, pravo pokopališče, na katerega so metali odpadke s prta. Ko je gospa Putois prosila za malo vode, se je Coupeau naredil užaljenega in sam odnesel vse steklenice z vodo z mize. Pošteni ljudje ne pijejo vode! Mar hoče, da se ji bodo žabe zaredile v želodcu? In spet so na dušek izpraznili kozarce; slišal si. kako so grla požirala pijačo, kako je v goltancih klokotalo kot v strešnih žlebovih ob nalivu. Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. • • • . > • • • ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD ZNIDARSIC iz Razbor št. 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter osebju Zdravstvenega doma Litija, ki so bili z nami v tem težkem trenutku, nam pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite (narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame PINE ROZINA roj. Okrogar iz Črnega Potoka i s s se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz Pekarne Center, OOx RK Litija, OOS Predilnice Litija, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami in izrazi sožalja počastili njen spomin. * Posebna zahvala sestrama Viki in Bebi, ki sta ji lajšali težke dni življenja, hvala pa tudi zdravnikom iz ZD Litija za razumevanje in pomoč pri njeni dolgi in težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi Šmarskim pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. - Njeni: Mira, Majda in Janez z družinami J • •. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, brata, strica in starega očeta KARLA KOKALJA iz Tep 6 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, MPZ Polšnik za zapete žalostinke, govorniku Francu Repovžu in gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Mirno dokler in tiho prenašala si bolečine ti prenehalo ni biti srce ZAHVALA t • ••• Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage mame, babice in prababice MARIJE ZIDAR iz Gabrske Gore pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 31. 12.1990 bo minilo dve dolgi in žalostni leti, odkar si odšel od nas dragi mož, oče, stari ata in tast FELIKS ROZINA Nepopisna je naša bolečina ob spoznanju, da te ni več med nami. Vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Šmartno, december 1990 Vsi tv°JI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage mame in sestre MARIJE POVŠE iz Polšnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje. darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni :•.%•:•:•:• ••:-:::*>-::v:>:::-:v>::/ ■mmmm . ••:•:•:•:•:•.•• ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA POTISKA Mežnarjevega ata z Liberge 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, prinesli cvetje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sovaščanom za organizacijo pogreba in gospodu župniku iz Šmartna za poslovilni obred. Žalujoč i: žena, sinovi in hčere z družinami m. ■i ZAHVALA Ob smrti najinega dragega moža in očeta SILVA MLAKARJA se najlepše zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Ccn-tromerkurja in LIL-a, razredu 7.e, prijateljem in znancem, ki so nama ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in SILVOTA pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno hvala tudi gospodu župniku. Žalujoči: žena Štefka s sinom Zoranom _GASILSTVO_ ZAČELI SO ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE Po številnih aktivnostih in vajah v mesecu požarnega varstva se gasilci iz občine Litija pripravljajo in uresničujejo programske zasnove v zimskem času. Med najpomembnejšimi nalogami v tem obdobju je vsekakor izobraževanje operativnega članstva. To področje dela, s katerim se nenehno ukvarjajo želijo čimbolj izkoristiti, saj to narekujejo tudi novi tehnološki procesi in sodobna oprema, ki je v zadnjem času na našem tržišču. Tako so v gasilskih društvih v mesecu de- cembru začeli s predavanji o najpomembnejših vprašanjih požarnega varstva in operativnega dela. Ob tem bodo predstavili nevarnosti požarnega varstva v določenih okoljih in izdelali letni in srednjeročni program dopolnjevanja gasilske opreme. Tako usmeritev narekujejo pogoste katastrofe in naravne nesreče, ki jih brez sodobne opreme, zlasti pa znanja, ni mogoče uspešno preprečevati in odpravljati. Program izobraževanja so končali že gasilci GD Liber- ga, kjer so v tem mesecu opravili njihovi člani tečaj za izprašanega gasilca I. stopnje. Za isti tečaj se pripravljajo gasilci v GD Javorje in GD Vintarjevec, ta čas pa se končuje 80-urni tečaj za izprašanega gasilca v gasilskem društvu Ribče, katerega obiskuje 26 operativnih članov. Drugo pomembno vprašanje, ki mu gasilci v tem času namenjajo posebno pozornost, je organiziranost gasilstva. V pripravi je namreč nov zakon o zaščiti in ob- rambi, ki gasilce postavlja v drugačen položaj kot so doslej. Gasilci si namreč prizadevajo, da bi bili samostojni in svoje poslanstvo opravljali neodvisno od drugih dejavnikov. Konkretne programe in stališča so v našem območju Ljubljana III. že sprejeli in jih posredovali Gasilski zvezi Slovenije. Poleg tega bodo v zimskem času potekali izobraževalni tečaji za nekatere posebne kadre in poveljniški kader. Branko Ojnik v S P OR T IN REKREA CIJA Uspeh, ki ga nismo pričakovali Po uspešno končani tekmovalni sezoni 1989/90, kjer smo dosegli 2. mesto, smo si USNJARJI zagotovili napredovanje v II. Zvezno rokometno ligo - zahod, kar je zanesljivo največji uspeh Šmarčanov doslej. Klub je po končani sezoni zapustil igralec Borut Maček, ki si je za nadaljevanje svoje športne poti izbral Avstrijo, tako da smo morali zanj poiskati zamenjavo. V svoje vrste smo pripeljali Bojana Čotarja, nekdanjega člana Kolinske Slovana in Stojana Šumcja, ki pa se je tik pred začetkom prvenstva smrtno ponesrečil. Zamenjal ga je Andrej Počervina, tudi nekdanji član Kolinske Slovana. V klub je prišel še Brane Je-rovšek (prej pri Prulah). ki igra na mestu krožnega napadalca. Do sedaj smo odigrali 10 kol: dvakrat smo zmagali (Ajdovščina in Djakovo) in osemkrat izgubili, tako da smo s štirimi točkami na 12.. mestu. Povedati moram tudi to, da do sedaj še niti ene tekme nismo odigrali doma. saj zaradi nedograjenosti litijske športne dvorane gostujemo v Radečah in Šentjerneju. Z nekaterimi klubi smo se tudi dogovorili, da najprej igramo pri njih, to je v gosteh, spomladi pa v Litiji, ko bo dvorana nared. Vsem ljubiteljem rokometa se obeta pester program, saj bomo kar desetkrat igrali doma in trikrat v gosteh. Rokometni klub Usnjar letos praznuje 25-lclnico delovanja. Ob tej priložnosti bomo pripravili tudi skromno proslavo, na kateri pa ne bomo delili ne spominskih plaket in priznanj, saj za to ni denarja, pokrovitelja pa tudi ne, saj nam dosedanji pokrovitelj IUV počasi obrača hrbet. Več o našem jubileju in dosedanjih uspehih pa boste lahko prebrali v naslednji številki (Jlasila občanov. Ciorazd Žužek OBČINSKA NOGOMETNA LIGA Že poldrugo desetletje poteka tekmovanje v občinski nogometni ligi. Prvi organizator tekmovanja v malem nogometu na travi v naši občini je bila takratna mladinska organizacija. V tem obdobju se je zvrstilo več organizatorjev tekmovanja, letošnjo jesen pa je organizacijo prvič prevzelo letos ustanovljeno športno društvo Dolina. V tej sezoni nastopa v občinski nogometni ligi šest moštev, ki so se dogovorila za krožni način tekmovanja.Tekme se igrajo na treh igriščih - v Spodnjem Hotiču, kjer nastopajo moštva Hotič I, Hotič II in Zgornji Log, na Savi, tu igra Sava in v Reki, kjer igrata moštvi Doline in Tišja. Tekmovanje je rekreativnega značaja in je razmeroma množično, saj je v jesenskem delu nastopalo 114 igralcev. Tekme so na sporedu konec tedna, nekaterim ekipam je bolj ustrezalo sobotno popoldne, drugim pa nedeljsko dopoldne. Izbira je seveda stvar domačina. Za jesensko tekmovanje je bilo značilno slabo vreme, saj sta več tekem motila nadležen dež in razmočeno igrišče. Predvideno zadnje jesensko kolo pa je tako kot marsikaj drugega odnesla reka Sava, vendar le začasno, saj so igralci vseh ekip kasneje tekme le lahko odigrali. V rezultatskem smislu so se v prvem delu najbolj izkazali izkušeni igralci prve ekipe iz Hotiča, medtem ko se je zelo slabo godilo novincu v ligi, ekipi Tišja. Podrobnosti so razvidne iz lestvice. Najučinkovitejša strelca sta bila igralca Hotiča I - Marjan Končar in Mile Južnik. Prvi je dosegel devet, drugi pa sedem golov. Sicer pa se je vpisalo med strelce' kar 44 igralcev. Na manj slavni lestvici - izključitve pa vodi Sava pred drugo ekipo iz Hotiča. V isti sapi je treba povedati, da je tekmovanje do sedaj potekalo zelo športno in pošteno, tako po zaslugi igralcev kot tudi sodnikov ter si želimo podobnega nadaljevanja spomladi. Igralci v ligi, zlasti člani Športnega društva Doline, menimo, da je kljub že doseženi množičnosti, v tekmovanje vključenih premalo ekip oziroma premalo mladih ljudi. Gotovo je v občini še mnogo mladih, kijih rekreativno igranje nogometa veseli. Tudi igrišča večinoma niso problem, naj omenim samo mesti Litija in Šmartno, ki ob dveh tretjinah vseh prebivalcev litijske občine v ligi ne sodelujeta niti z enim moštvom. Verjetno manjka le organizator, ki bi zbral okoli sebe fante, ki radi igrajo nogomet, teh pa gotovo ni malo. Naj bo ta prispevek tudi spodbuda tistim, ki menijo, da bi jim igranje nogometa pomenilo prijetno preživljanje prostega časa. Franc POGLAJEN EŽENI/PREJETI GOLI, RAZLIKA 1. Hotič I 5 5 0 0 10 31 : 12 19 2. Dolina 5 3 0 2 6 28: 13 15 3. Sava 5 3 0 2 6 17: 14 3 4. Hotič II 5 3 0 2 6 15: 12 3 5. Zgornji Log 5 1 0 4 2 14: 31 -17 6. Tišje 5 0 0 5 0 7: 30 -23 Vsem bralcem Glasila občanov želimo SREČNO 1991 Dragi Litijani in okoličani! Čeprav smo med vami že tri leta, nas še marsikdo,,ne pozna. Vstopite in se prepričajte, da je nakup v MAGAZINU prijeten in ugoden. V decembru vam nudimo 7 % popusta. Uvedli smo tudi super izkaznico, ki vam ob rednem nakupovanju prinaša popuste. Prodajamo vse vrste oblačil, avdio in tehnične pred-mete, igrače, čistila, šolske potrebščine, ure in še polno uporabnih drobnarij. Vsem dosedanjim obiskovalcem se zahvaljujemo za zaupanje. Občane Litije, ki iščejo poslovni prostor za opravljanje mirne obrtne - storitvene dejavnosti ponovno obveščamo da imamo v objektu na Ponoviški cesti 12 v Litiji še neoddan poslovni prostor v izmeri ca. 46 m2. Pisne prijave z natačnim opisom storitvene dejavnosti bomo zbirali do konca meseca decembra 1990. Informacije lahko dobite po telefonu 881-004 ali osebno na komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Po-noviška cesta 15. Možen je tudi ogled poslovnega prostora. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Litija Osnovna šola Franc Roz-man-Stane Šmartno pri Litiji daje v najem stanovanje in učilnico v poslopju osnovne šole na Mamolju. Podrobnejše informacije dobite v OŠ Šmartno, telefon 881-442, in sicer od 7. do 14. ure. mali OGLAS Bližajo se inventure in s tem tudi odpisi inventarja. Je kakšna delovna organizacija, ustanova ali obrtnik, ki bi odstopil starejši, a še uporaben pisalni stroj v učne namene Osnovni šoli v Li- • • • tiji. Morda bi radi uredili dvorišče ali dovozno cesto? Kompletna priprava terena za asfalt ali tlakovce, to je izkop, navoz kvalitetnega tampona, planiranje in utrjevanje. Pokličite na 881-382 Spoštovani občani, naročite se na SLOVENSKE BRAZDE časopis Slovenske kmečke zveze. • Časopis z vsesplošno aktualno tematiko, ki vsebuje vrsto informacij o delu v vrtovih in cvetličarstvo, življenje na podeželju, kmetijstvo in ostale tedenske dogodke. Cena izvoda je zelo ugodna: samo 7 din. Informacije na sedežu Podružnice SKZ Litija, Val vazo rjev trg, 3, telefon št. 881-322,882-096 OBVESTILO Občanke in občane, delovne organizacije in obratovalnice obveščamo, da smo na Cankarjevi ulici 1 v Litiji (poleg Restavracije Pošta) odprli prodajalno »COLO-REX«, katera vam nudi: - barve, lake - lepila - talne obloge, pluto - čistila - zaščitna sredstva ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! COLOREX d.o.o. FRIZERSKI SALON »ZINKA« Cenjene občane obveščam, da bom konec decembra odprla frizerski salon za ženske in moške na Ponoviški 12, v bivšem vrtcu Kekec. Vabim vas, da me obiščete! Delovni čas: od 7.30 do 12. in od 15. do 18.30 ob sobotah od 7. do 12. ure. BATIS Zinka Podkraj 2 Telefon: 881-276 AMBIENT d.o.o. LITIJA Sporočamo vam, da smo odprli specializirano prodajalno barve, lake, specialne premaze in stene iz uvoza pribor za pleskanje talne obloge domačih proizvajalcev (na zalogi topli podi) talne in stenske obloge iz uvoza - po naročilu (za gotovinsko plačilo polaganje brezplačno) čistilni program »JOHNSON« ter ostala čistilna sredstva, pričakujemo tudi uvožena čistila kolekcija »Fa« za nego telesa, pralne praške Vse artikle nudimo po zelo ugodnih cenah. ODPRTO: 8.00-12.00 in od 14.00-18.00 SOBOTA: 8.00-12.00 SE PRIPOROČAMO ZA OBISK, VSEM PA ŽELIMO SREČNO NOVO LETO Topilniška 8 - preko nadvoza, levo ob Predilnici do železniške proge Telefon: 881-372 ELEKTROINSTALACIJE Roman Koprivnikar Vernek 612 4 t Kresnice t tel.: 061/877-078 gospodarskih, individualnih objektih. i j ah Obnavljamo dotrajane instalacije in vam nudimo vzdrževanje na že obstoječih. Napeljujemo in vzdržujemo sisteme javnih razsvetljav. >a dela opravimo kvalitetno z vašim ali našim materialom po zelo ugodnih cenah Nudimo vam strokovne nasvete in pomagamo do najugodnejših rešitev. SE PRIPOROČAMO! Stanovanjska zadruga ČEBELICA 61270 Litij a Ljubljanska cl A VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991 VSEM OBČANOM POSEBNO ČLANOM ZADRUGE ŽELI STANOVANJSKA ZADRUGA ČEBELICA Trgovina »GEOSS« Ribče 14, tel. 877-522 VAM ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO 1991 Hkrati pa vas obvešča, da bo poslovala tudi - 25. decembra od 9.-11. ure - 31. decembra do 22. ure -1.-2. januarja od 9.-11. ure Se priporočamo! BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER ZDRAVJA IN USPEHA V NOVEM LETU ŽELI BRALCEM h/A VAŠE ZAUPANJE - NAŠA ŽELJA .v: GLASILO OBČANOV ca: ■ ...... • •» • ♦ čine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Mija Bernik, Stane Crne, Vera Dusak, Lojze Erjavec, Vida Klemenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Ire-na Prasnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. LJubljana, Titova 37. Naslov uredni-štva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo, časopis preje-ajo vsa Prelest, d.o.o. Ljubljana Vsem bralcem Glasila občanov želimo prijetne praznike, v Novem letu 1991 pa zdravja in zadovoljstva ter veliko dobrih prebiranju občanov. osebnega novic ob Glasila Voščilo ob božiču in novem le Želimo vsem občankam in občanom občin Litija vesele in blagoslovljene božične pra nike, polno miru, medsebojnega spoštovanj in zaupanja, ter srečno, zdravo novo let 1991. Ob praznovanju božiča se poleg pomen krščanstva na tradicijo slovenskega naroda zavemo tudi pomena družine, kar prinaša tudi izročilo tega praznika. V letu, ki prihaja, nam je poleg sreče in i zdravja, potrebna večja sloga, spoštovanje sle- | hernega občana, medsebojno zaupanje in vzajemnost. Poleg zboljšanja materialnega stanja nam je potreben tudi dvig na duhovnih vred-j notah naše občine. M Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Litija. PODRUŽNICA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE LITIJA ELEKTROINSTALACIJE ROMAN KOPR1VMKAR Vernek 3 tel. 061/877-078 ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 J*• •*W •• V .• *• „• »• " • .• v • v .• •-• • .• •• t- . 3 Vsem članom nase stranke se ob zaključku leta zahvaljujemo za |% sodelovanje. Vsem članom in nečlanom, vsem želimo blagoslovljene Božične praznike novem letu pa veselje zadovoljstvo m mir. SREČNO 1991