naročnina listu: —
Celo leto . , K10*— Pol leta .... 5*— četrt leta , .	, 2 50
Mesečno. . . » 1*—
Sanai Avstrije: Celo leto . . n
Posamezne številke ®- 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
BBtmmmmmummagpmmmmmmmmrmn*....mi n
Uredništvo In npravniitvo: Maribor allea. 5. — Telefon St. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more govoriš vsak dan od 11.—12. ure dopoldne
Goriška fronta trdna.
Neprestano srditi boji na Goriškem. — Pri Hatzegu uspešni boji. — Odločilna bolgarska zmaga v Dobruči. — Pred Solunom izgubili Bolgari Malka Nidže. — Ruski napadi odbiti. — Kalogeropulos novi ministrski
predsednik.
Ifajaäowojie avstrijsko uradno portèllo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 17. septembra, Rumunsko bojišče.
Južno od kraja H a t s z e g so jzvedle honvedine. stotnije in nemški oddelki uspešen sunek. Sicer na fronti proti Rumuniji nič posebno pomembnega.
Rusko bojišče.
Na ruski fronti se je sovražnik; včeraj znova izvanredno trudil, da bi zrahljal zavezniško bojno črto. Borba, se je povsod za nas ugodno končala.
Armadna skupina generala kavalerije nadvojvoda K a r o 1 a'je bila na meji treh dežel, južno-za-hodno od D o r n e Vatre, med Cap ul o m in Crno Horo, severozahodno od prelaza labionica, severno od St an i s J a v a, ob N arajo,-d k i in južnovzhodno od B r z e z a n y j a napadena po mnogo močnejših silah. Sovražni sunki so se povsod končali — ne glede na majhen krajeven uspeh pri D o 1 n i Lipnici — za Ruse s popolnim neuspehom.
Enak uspeh so imeli sovražn» napadi proti zavezniškim četam B ö h m - E r m o 1 l i j e v e armade, ki so med Z b o r o v i m in gornjim Sertetom stale pod poveljstvom generala Ehen a. Sovražnik je bil vsled hvalevrednega sodelovanja infanterie in artilerije povsod popolnoma odbit. Glavni sunek so Rusi nameravali uprizoriti z ali o d n o od Lucie a proti armadi generalnega polkovnika T e r s z -tyanszkyja, proti karteri so vrgli vedno sjvieže gardske divizije., V številnih valovih so se v več vrstah vrgle ruske sile med krajema P u s t o m y t y in Z at ur c y vedno proti odseku, ki mu je poveljeval general Marwitz. Sovražne kolone so bile poražene večinoma že pred našimi zaprekami. Ako se jim je na, nekaterih mestih posrečilo vdreti v naše postojanke, so bile v protisunku zopet vržene nazaj. Bojišče j e pokrit o z m r t tv 1 m i i n t e ž k' o ranjenimi Rusi. Razmeroma majhno število vjefnikov kaže, s kako srditostjo se je borilo. Naše izgube so razmeroma majhne.
italijansko bojišče.
Na kraški gorski planoti so Italijani nadaljevali svoje napade noč in dan. Naša fronta je ostala n e o m a j e n a. Na severnem delu tega o-zemija je po mnog'h brezuspešnih sunkih obnemago-vala sovražna site. Najhujša bitka je bila med Lokvico in krajško skupino južno1 od Do-b e r d o b s k e jg a jezer ja. Čeprav je sovražnik neprestano valil sveže sile proti temu delu fronte, se je odločil tfoj iz bližine vselej v korist našim četam, med katerimi se je posebno odlikoval infafnterijski pešpolk št. 96. Italijanske izgube so, odgovarjajoč veliki množini čet. katere je poslal sovražnik v boj na tako ozkem napadalnem prostoru,, skrajno velike, tajco je izkrvavelo samo v borbi za imenovani kraški vrh sedem sovražnih polkov.
Na fronti severno od reke V i p a v e notri do Krna je bil artilerijski boj živahnejši. Na ozemlju Bove a je sovražnik po močni artilerijski pripravi
brezuspešno napadel Vršič, Ra v e 1 n i k in goro R o ut b n n.
V Fass a n s k i h Alpah je bilo več italijanskih poskusov, splezati na C o 11 o r a, n d o, odbitih.
Balkansko bojišče.
Pri c. in kr. četah nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
Dogodki na morju.
Oddelek pomorskih letal je v noči od 16. na; 17. septembra, metal z uspehom težke bombe na železniške naprave v mestu M e s t r ». Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
Zasledovanje v Dobruči se naaaljuje. Sovražnic je zasedel utrjene postojanke pri kraju Cobadi-nu. Naše čete so s sovražnikom v. neposrednem stiku. Včeraj je poskušala sovražna brigada protinapad v smeri proti našemu skrajnemu levemu krilu pri vasi Potucci, a je bila pod težkimi izgubami odbite. V naših rokah je ostalo več vjetnikov, 1 top, 8 vozov streliva, 4 strojne puške in več vojnega gradiva. Iz velikega števila mrtvih in ranjenih, kakor tudi iz ve-]ike množine na bojišču raztresenega vojnega gradiva je razvidno, da je imel sovražnik v bojih dne 12.,
18.	in 14. septembra ogromne izgube.
Ob obali Črnega morja vlada mir.
Novo grško ministrstvo.
lapofejše mernik® uradne poročilo.
Berolin, 17. septembra.
Francosko bojišče.
Pri armadi generala-feldmaršaila vojvode Albert a virtemberškega. in na severnem krilu armadne skupine prestolonaslednika Ruperta se nadaljuje živahno vojno delovanje. Bitka ob reki Sommi se nadaljuje. Severno od reke so bili vsi napadi, deloma že v zapornem ognju, krvavo odbiti. Za majhna angleška gnezda pri krajih C o u r c e 1 i e t e s, F 1 e r s in zahodno od Lestboeuf se še vrše boji. Severno od O v i 11 e r s a smo (v napadu dosegli uspehov. Južno od Somme ni prišlo do nobenih izrazitih bojev. Artilerijski boj se je nadaljeval tudi tukaj.
Balkansko bojišče.
Armadna skupima generalla-feldmaršala plem. M a c k e n s e n a: V D o b r u č f zasledujemo sovražnika nadalje
Na mac e donski fronti nobenih dogodkov posebne važnosti. Posamezni sovražni napadi na črti reke !M o g 1 e n e in sefvierno-zahodno od jezera T a h i n o s so bili odbiti.. K a v a 1 a je bila obstreljevana od morske strani.
Najnovejše bolgarsko uradno poročilo.
Kalogropulos, ki je bil že elan Theotokisovega ministrstva, je ministrski predsednik, ob' enem tudi vojni in finančni minister. Mornariški minister je Damianos, zunanji minister Karapanos.
Slo imensko odposlanstvo pri namestniku»
Dne 15. t. m. je bila pri c. kr. namestniku s-prejeta deputacija slovenskih poslancev in kmetov, da mu je izrazila sedaj najnujnejše želje slovensko-štajerskega. kmetskega prebivalstva. V deputaciji so bili zastopani : poslanca dr. Korošec in Pišek, župana Ferlinc in Reiter, ter občinska svetovalca. Hammer in Gornik.
Deputacija je izrazila c. kr. namestniku želje glede domačih mlinov (žrmelj), glede zaprite mlinov in odvzetja žita, glede odmere fižola za osebe, glede rekviriranja vprežne živine itd. Zastopniki Ceršaka in Selnice so še prosili tudi, da se uvažuje njih želja glede odkazanja posebnega mlina na Muri.
Gospod c. kr, namestnik grof Clary je deputacijo prijazno sprejel, temeljito razpravljal z njo o vseh sedaj perečih gospodarskih vprašanjih ter obljubil, da bo izražene mu želje dobrohotno preudaril ter odredil, kjer bo le mogoče, zaprošene olajšave.
•»•«vrwsiu*
Sofijo, 17, septembra. Macedonsko bojišče.
Maše časopisje.
Cete desnega krila stojijo v boju južno od Fiorine. Dne 16. septembra je cel dan trajal na obeh straneh močan artilerijski ogenj. Vsi ponočni sovražni napadi so bili odbiti. V macedonski nižavi vlada mir.
Na desnem vardarskom bregu mir, na. levem srditi artilerijski boji. Slaboten sovražni napad zahodno od Doldželijai je bil v našem ognju odbit. Na fronti Belasica-planina mir.
V dolini reke Strame je skušala sovražna, in-fnnterija po močni artilerijski pripravi napjasti vas Komarjan, Osman-Kamila in Džami-Mahale, a je bila vržena, na desni breg Strame nazaj.
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi proti Tekiji na obeh straneh slaboten artilerijski ogenj. V Turn-Severinu smo potopili rumunsko ladjo.
Časopisje ima v sedanjih časih zelo težko stališče. Svoboda, da bi o vsem poročalo in poučevalo, mu je iz ozirov na višje interese odvzeta. To se mora, tudi našemu slovenskemu časopisju šteti v dobro ter se mu prihraniti očitanja. Priznati pa se mu mora, da je bilo v vsem na svojem mestu, v čemur mu je bila dana možnost svobodnega poročanja. Ne omenjamo obl lih in vsestranskih poročil o vojni, njenih sredstvih, predpogojih in učinkih, ne poročil o notranjih dogodkih iz držav, z nami se vojskujočih, ne poročil o zunanji politiki nevtralnih držav, to so dolžnosti, ki jih izposljuje časopisje vsakega naroda. Posebna naloga; slovenskega Časopisja je obstojala namreč v tem, da je ustvarilo zvezo med domom in slovenskim vojakom na bojišču, da je to zvezo negovalo in gojilo ter jo dovedlo do v|zorne dovršenosti. Treba nam je le pogledati v številko kateregasibodi slovenskega lista, da se prepričamo o resnici naše
trditve. Vrhu tega pa je slovensko časopisje vršilo še * tudi zvesto svojo drugo važno nalogo, d!a je bilo v vseh gospodarskih vprašanjih zvest prijatelj iii po-svetovalec slovenskega ljudstva ter mu v tem oziru bilo vrl glasnik njegovih želj, ki jih je rodilo življenje vsak dan v novem številu.
Dokler bo trajala vojska, bo slovensko časopisje moralo vršiti svoje dolžnosti po dosedajnem pravcu. Toda kakor hitro bo mir, in nihče ne ve, ali mu' nismo že bližje, kajcor splošno mislimo, bo vstalo naenkrat na stotine vprašanj, ki bodo zahtevala, da se za njih uresničenje postopa po enotnem načrtu. To bodo različna zunanjepolitična, notranjepolitična, ustavna, vojaška, narodnostna, jezikovna, gospodarska, bolniška, invalidna, kulturna in druga vprašanja, ki bodo s silo zahtevala naše odločitve in rešitve. Da v časih po vojski nastopamo Slovenci kolikor mogoče enotno ter s povdarkom, v to svrho bo nam treba zelo razširjenega časopisja. Za to ni samo navadna vaba, da kličemo svojemu ljudstvu, naj se naroča na slovenske časopise. To navadno vabljenje o-pravljamo o Novem letu. Nam se gre za višje ozire. Ne moremo dovolj glasno povfdarjati, kako važno nalogo bo imelo časopisje začetkom mira, ko še ne bo ne delegacij, ne* državnega zbora, ne deželnih zborov, Nihče pač ne bo mislil, da nam bodo madžarski opozicion alci spravili delegacije in drža-Vni zbor — njim se ne gre za delegacije in avstrijski drž. zbor, katerega niso skozi celi dve leti prav nič pogrešali, njim se gre le za to, da dajo duška jezi, ki vlada med vsemi Madžari, tudi Tiszovci, proti gotovim o-sebam pri vojaštvu in v Avstriji, katerim je monarhija več kakor madžarska, občutljivost.
Naše prijatelje prosimo, da uvažujejo naše besede in storijo, kar je za našo slovensko stvar v bodočnosti izredno velike važnosti.
v
Nova vojaška afera v Svici.
Kakor smo že svoj čas poročali, je pred več meseci napadla tolpa demonstrantov* francoske, narodnosti poslopje nemškega poslanika v Genevi na Švicarskem, ki Je bilo vojaško zastraženo, in snela raz poslopje nemško zastavo, V to aiero, ki je povzročila precej napetosti med Švico in Nemčijo, je bilo zapletenih tudi več švicarsikih častnikov in nekaj vojakov.
Sedaj se pia poroča iz Svice o novi vojaški a-feri. Švicarski socialni demokratje so nameravali prirediti na dne 3. septembra velike poulične demonstracije, katere je pa švicarska zvezna vlada prepovedala ter zajedno zaupno obvestila armadno poveljstvo, da morajo za vzdržanje miru in reda v prvi vrsti skrbeti nevojaške oblasi, a vojaštvo bi pa moralo biti pripravljeno kje zunaj mest in krajev, da prevzame na prošnjo nevojaških državnih oblasti skrb za Vzdrževanje miru in reda. Tudi bi se morali poveljniki čet po lastnih organih1 na način, ki bi ne padel v oči, poučiti o razmerah in demonstracijah. Sapio-stojno bi pa poveljniki vojajštva smeli poseči vmes le za ta slučaj, če bi demonstranti ne upoštevali opominov in svaril nevojaških državnih oblasti in če M bile naperjene demonstracije proti' armadi. Ta zaupna navodila je pa neka vojaška, oseba, bržčajs kak Švi-
OSTER. "
Pavel Perko:
Moj Tone,
(Slika.)
(Dalje.)
„Se mi zdi, da ne! Ali se boš upal stanovati potem tukaj ?“
„Zakaj bi se ne?“
„In ponoči — ?“
„Tudi! Ko sva z atom kuhala kope . .
In povedal je povest, kako je hodil z očetom na kopišče in kako je oče večkrat ponoči odšel domov po hrano, a njega* pustil na straži pri goreči kbpi sredi ' samotnega gozda.
„In sem slišal, kako so lajale lisice in skovikale sove . . . Pa me ni bilo strah!“
„Zato te pa tudi tukaj ne bo treba. biti. — In puško boš im,el in kruha boš imel — vsega boš zadosti imel ... Ali boš oskrbnik?“
„O — ! Pa rad!“
Prepričan sem bil, da bo dečko za-rne kot nalašč. Seveda sem potem povsod hvalil svojega Toneta in hvalil njegove sposobnosti z velikim veseljem.
Ko so nastopili topli dnevi, so prišli zidarji in vila v Grabnu je dobivala čezdalje lepše lice. Kar je bilo pred nekaj tedni le golo zidovje sredi gozda, se je spremenilo v lepo in udobno stanovanje. Le mizar je imel izgotoviti še svoje. Potem pa bo čas, da nastopi Tone kot oskrbnik.
carski častnik, izblebetala in zaupala meščanskemu radikalnemu strankinemu listu „Genevois“ v Genevi. Radikalna stranka je pa nato sklenila., da priredi v prihodnji petek veliko protestno zborovanje v Genevi. List „Journal de Geneve“ kritizira postopanje zvezne vlade in armadnega poveljstva ter graja način, da bi naj nastopale čete pod lastnim poveljstvom, dočim bi po mnenju lista morale biti podrejene mestnemu poveljniku ter na ta način nevojaškim državnim oblastim, List protestira proti takemu postopanju in nadaljuje: To nami pai nikakor ne zabranjuje, jda istočasno protestiramo proti demagojgični demonstraciji lista „Genevois“, ki slepi ljudstvo na ta način, češ, da se naj drži reda in zakonov, dočim pa pači dejanski in v istini ta dejstva, in gre tako daleč, da piše o nasilni spremembi državne vlade, o neomejenem poveljstvu in o državljanski vojski, kar je ravnotako nesmiselno kakor zločinsko.
Državši volni svet v Nemčiji.
Narodnoliberalna stranka v Nemčiji bo na, svoji konferenci razpravljala o predlogu, da naj se* osnuje državni vojni svet, ki bi bil' v pomoč in za nadzorstvo vodilnim državnikom. Polmesečnik „Das Freie Wort“ predlaga ustanovitev diplomatičnega, državnega sveta, v katerem bi sedele vse bistre glave vseh različnih poklicev in stanov in ne samo državniki in diplomati po poklicu, Značilno za razpoloženje iz časa vojne izkušnje in žrtev.
Sprememba, v nemškem generalnem štabu.
Dosedanji nemški generalni kvartirmojster generalni poročnik baron pl. Freytag-Loringhòfen je bil dine 12. t. m. imenovan za načelnika namestujo-čega generalnega štaba nemške armade.
Srbska skupščina
Srbska skupščina je, kakor poroča agencija * Havas iz Krfa, pričela svoja zasedanja. Francoski S „Le Journal“’ svari srbske poslance v skupščini na Krfu, da naj' nikar sedaj ne spravljajo na dan kakih pogreškov iz prošlosti. Zauplati morajo popolnoma v bodočnost. Vsekakor pa je pričakovati izreidno burnih sej v skupščini na Krfu in to je tudi vzrok, da je Pašič kljub svoji težki bolezni odpotoval takoj fjekjaj.
Italijansko bojišče.
Italijani so na primorski fronti pričeli s s e d-j mo ofenzivo, Cela naša fronta od Tolmina do j morja je pozorišče izredno hudih artilerijskih in ip-j fanterijskih bojev.. Kljub velikemu naporu se Lahom i ni posrečilo zrahljati naše fronte. Mi nismo dosedaj j odbili samo vseh napadov, ampak stojimo, kot pravi j naše uradno poročilo, na celi črti trdno in popolnoma neomajano.
Naši zrakoplovci, so /dne 13. in 14. septembra napadli z bombami Gradež in San Giorgijo di Noga-' ra, dne 16. in 17. septembra pa železniške naprave
'Tone se je bil v tem času privadil kraja in ljudi, kot bi gori pogledal. Je imel pač posebne vrste prikupljiv značaj. Kamor je prišel, povsod se je strnila gruča otrok in ga občudovala, ko je pravil o svojih dosedanjih izkušnjajh) in razlagal o bodočih načrtih. Da, celo odrastli človek je obstal pri njem, posluhnil in pripomnil:	„Govori modro kot vjelik!“
Odkritosrčnost pa. je nalezljiva; zato so pa ljudi ljudje zaupali Tonetu svoje tajnosti. 0ajn ne vem, kot je to prišlo : odkar je bil Tone v hiši, sem zvedel vsako vaško novico, kar se dotlej ni zgodilo. Nisem bil nikdar prijatelj vaških novic; a Tone je znal pripovedovati tako zanimivo, da se nisem mogel ubraniti radovednosti; zlasti ker so se novice tikale tudi vile in Grabna ... Da bo baje prišel Kašnikov s kolom nad Toneta, ko bo kot oskrbnik stanoval v Grabnu! Pa da mu je Tone zapretil, da se mu takrat, če res pride, ne bo zdelo škoda niti svinca in niti smodnika . . , Nato je pa Kajšnikov. debelo pogledal in obmolknil, — Pa da ga je Tinetbvec oni dan, ko sta šla, skupaj iz mlina, vso pot hvalil, kako je pogumen, ker si bo upal celo ponoči stanovati v Grabnu .. . In tako dalje.
Vse to bi me bilo v drugih razmerah iz srca veselilo. Ani rak kot so bile okoliščine, me ie toaš Tonetova družabnost in prikuplj|i!vost jela skrbeti. In sem si mislil: Fant je kakor ustvarjen za druščino. Brez ljudi ne morei biti in ljudje ne brez njega. V Grabnu bo moral biti pa sam.
Kdo bo utegnil k njemu hoditi? In ko bi tudi, jaz vendar ne bom mogel dopustiti,! da bi se v moji odsotnosti zbirala v moji hiši druščina, ki bi imela i orolno prostost in vpogled v vse, kar bom hranil v vili ...
In kot da je Neža, uganila moje misli, mi je
v Mostri. Povsod šo naše bombe napravite ogromno škodo.
Nova italijanska ofenziva.
Dne 14, septembra:	Italijani so se na-
valili z veliko silo na kraško planoto. Ogenj artilerije in min se je povšpel do naj večje sile. Popoldne so na celi črti med Vipavo in morjem močne sovražne infanterijsbe čete v globokih vrstah pričele napadati našo fronto. Razvili so se izredno srditi boji. Sovražniku se je na posameznih mestih posrečilo v-drefi v naše prednje postojanke in se tam ustaliti. Sicer se pa sme reči, da* se je prvi sovražni naval ponesrečil. Tudi severno od Vipave do Plav so se razvili živahni infanterijski boji.
Dne 15. septembra:	Bitka na kraški
planoti traja neprestano z enako silovitostjo. Zopet so bili odbiti po najmočnejšem artilerijskem in minskem ognju podpirani ital damski pehotni napadi proti celi fronti med reko Vipavo in morjem. Na severnem krilu tega odseka je sovražnik dosegel majhen pri-dobitek ozemlja. Tu gre naša črta sedaj blizu vzhodno „Svetih šteng“ (v uradnem poročilu San Grad),. V ostalem je bojna fronta, čast žilavi vstrjajnosti naših čet, ostala nespremenjena*. 500 Italijanov smo u-jeli in urlenili 3 strojne puške. Severno reke Vipave se je artilerijski boj raztezal na večino frontnih delov do Krna. Vzhodno Gorice proti nalšim postojankam južno Rožne doline naperjen napad ni v našem ognju mogel pridobiti tal. Tudi pri Bovcu je topovski ogenj zelo oživel
Romansko bojišče.
Na sedmogra,ški fronti so naši na bojni črti pri Hatszegu pričeli napadati. 'Sicer na Sedmogra^kem nič posebnega.
V Dobruči so izvojevali Bolgari in njih zavezniki v dneh 13., 14. in 15. septembra sijajno zmago. Rumuni, Rusi in Srbi se umikajo dalje proti severovzhodu. Bolgari so jim za petami.
Bolgarska zmaga v Dobruči
Po zasedenju Tutrakana in Silistrije se je bolgarska armada v Dobruči pomikala vedno dalje proti severo-vzhodu. Dne 15, septembra se* je posrečilo maršalu Mackensenu, ki je vrhovni poveljnik v Dobruči, da je z bolgarskimi, nemškimi in turškimi četami sovražno armado tiral v odločilno bitko in jo premagal. Zmagovita bolgarska armada; je vrgla Rumini e in Ruse za črto Crnavoda,—Medjiidija—Konš-tanca. Sovražne izgube so velike.
Sovražni poraz v Dobruči.
O bolgarski zmagi v Dobruči se še poroča: Pri prodiranju bolgarskih, turških in nemških čet je dne 14. septembra trčila nemška divizija proti Donavi na rusko divizijo! in jo je tirala predi seboj dalje proti severo-vzhodu. Ta divizija je bila stisnjena ob zadaj stoječo drugo rusko divizijo, tako, da so nemške čete stale na levem boku ruske divizije. Istočasno je od desne nemško-bolgarska artilerija trčila ob srbsko divizijo, katera se je v divjem begu umaknila ob železniško črto.
Dne 15. septembra ob 2, uri je bil položaj tak, da so Bolgari in njih zavezniki staji proti sovrajžni
baiš tiste dni izrekla svojo sodbo, češ:
„Boste videli: vsake vrste ljudi nam bo vodil v hišo. In nobena stvar ne bo varna, kar boste imeli spravljeno doli!“
„Kaj — ?!“ sem vzrojil, kot da me je ka/ča u-griznila. „Vi ga dolžite kar na slepo, ko se niste še nič prepričali. Ne bo jih vodil! Jaz vem, da jih ne b# vodil!“
'Ob prvi priliki sem izpregovoril s Tonetom o tej zadevi.
„Tone, da se mi potem ne boš pečal več z o-troci in pa da nobenega tujega človeka ne boš vodil v vilo!“
„ — nobenega! In če pride Kašnikov, s kolom — ko bom imel puško — to rečem!“
Njegova odločna beseda in pa tista prepričevalna govorica, ki jo je spremljalo vibriranje mišic — vse to me je potolažilo namab.
Sicer pa! Hevreka ! Problem se da rešiti na čisto priprost način! Brati ga naučim in veselje do knjige mu vcepim! Ob knjigah bo pozabil na druščino in bo enkrat Še dober samolar . « •
Takoj sem mu preskrbel knjige in* pisalne potrebščine. Tik pred oknom; mojega stanovanja stoji vrtna lopa v senci dveh kostanjev, V lopo dam zanesti mizo in stol Tonetov študij' se prične. Učitelj njegov sem bil sam. Prizadeval sem ši po svojih močeh, da mu vcepim veselje do učenja. To pa ni šlo tako gladko. Ne rečem, ubogal je, tudi razumel je še hitro. Uro, ki mu je bila določena za študij, je presedel točno. Ko pa je udarilo v zvoniku v znamenje, da je učenja konec, tedaj so se s prvim udarcem odprla vrata lope in moj Tone je drvjil naravnost v — kuhinjo :
(Dalje sledi.)
armadi v obliki velike črke U, Nemci so stali v kotu črke U, Bolgari na levi strani, dočim je boligars-ko-nemška kavalerija bila na desni strani. V sredini tega U so bili stisnjeni Rusi, Srbi in Romunu Rusi so svojo fronto vedno trdno držali.
Ko je 'Mackensen dal povelje, da se morajo Rusi trdno napasti, je bila ruska divizija pognana v srbsko in rumunsko divizijo, v katerih je že bila nastala zmešnjava. Kmalu nato je nastala na sovražni strani splošna zmešnjava,- ki se je spremenila, v divji beg.
__________________________________________^
Rusko bojišče.
Na celi črti od bukovinske meje do severnega dela bojišča ob Sfiohodu se vršijo krvavi boji. Rusi napadajo z veliko silo. Naiša fronjta se na celi črti dobro drži. Zahodno od Lucka se je bila dne 16. t. m. izredno krvava bitka. Na tisoče mrtvih in ranjenih Rusov leži na bojišču.
Rusi In Rumimi v Bukovini.
Iz zanesljivega vira poroča „Neue Freie Presse“: Na dan rumunske vojne napovedi so se izvršile nekatere izpremembe v Bukovini. V Sučajvo, Se-ret in Radauc so namreč prispeli rumunski uradniki m so prevzeli upravo teh okrajev. V Cernovicah je ostala ruska uprava, toda dospeli "so tudi tjekaj rumunski urajdniki v spremstvu bukovi n slab pribežni-kov. V južnih bukovinskih okrajih, tako v; Gurahu-mori in v Kimpolungu, pa sploh ni civilne uprave, ker je tam najožje bojno ozemlje.
General Brusilov o položaju.
„Daily Chronicle“ objavlja nekatere podrobnosti iz pogovora francoskega časnikarja Nandeauja. z generalom Brusilovim. Brusilov je dejal, da je vsled posega Rumunske v vojno levo rusko krilo sedaj skoraj v stalnem stikju z rumunsko armado. Vodstvo ru-munskih čet da je izborno, Rumunska armada razpolaga z izborno artilerijo in obilno municijo, Ä tuldi avstro-ogrska armada se nikakor ne sme podcenjevati. Ruske čete morajo vse postojanke osvajati z naskoki. Kljub temu pa, napreduje ruska armada. General Brusilov je dejal, 'da je podpora Rumunske bistveno olajšala njegovo delo. Težave na zapadni črti pojmuje zelo dobro. Po njegovem mnenju bo vojna končana meseca avgusta 1917.
drugim sklenilo sledeče: Da bi se mogla cela država (Avstrija in Ogrska) pravilno preskrbeti z živili, in bi se ista pravično razdeljevala, naj se ustanovi skupno avstro-ogrsko preskrbovalno ozemlje. Na čelo temu ozemlju naj se postavi urad, ki bo imel nalogo, da skrbi, dat se bodo živila in vsi drugi nujno ) oirebni predmeti enakomerno raizdeljievali po celi državi, Pod vsakimi razmerami pa se mora za. trgovino z živili in nujno potrebnimi predmeti upeljati o-strejšo kontrolo. Delavstvo zahteva, da se za celo državo upeljejo karte za. meso ter karte za mleko in za jajca. Nadalje se je na zborovanju sklenilo pozvati vlado, da se delavcem, M so v državni službi, prizna primerna draginjska. doklada in naj se v istem smislu upliva na zasebna podjetja. Nadalje se naj pri podelitvi preskrbovalnih podpor obzira na. sedanji težavni položaj delavskih družin. Ob enem pa naj vlada poskrbi, da se takoj up el je zavarovanje za starost in invaliditelo. Zborovanja so se udeležili zastopniki delavskih organizacij cele Avstrije.
Dogodki na Ogrskem. Razni znajki kažejo, da na Ogrskem ne pride do ministrstva, sestavljenega iz vseh strank. In res naglašajo sedaj glasila vladne stranke, da pri tej inicijativi gre za „osebne aspiracije- grofa Andrassyja.“ A ta napoveduje v listu „Vossische Zeitung“, da borbe med vlado in opozicijo nikakor še niso dovršene. Prava borba dai začenja šele z debato o predlogih z:a sklicanje delegacij, a vladna stranka noče nič čuti o tem. Istotako odklanja večina prejkotslej predlog, da bi v slučaju, da se delegacije ne skličejo, prišel minister za zunanje stvari, baron Burian, v ogrsko zbornico., kjer naj bi da] zaželjenih pojasnil. Sodi se celo, da vsi* ti predlogi niso toliko naperjeni proti grofu Tiszi, kdlikor proti baronu Burianu, o katerem je rekel grof Andrassy v graški „Tlagesposti“, da mu ne morejo odpustiti storjenih „diplomaitičnih pogreškov,“ Tlsza je bil te dni na Dunaju, kjer je. dobil od Buriana informacije, potrebne za to debato. Sicer pa je splošno znano, da ima grof Tisza že pri sebi kraljevo ročno pismo za odgoditev zbornice, ako bi govori opozicije o zunanji politiki presegali gotove meje.
Poljsko vprašanje na Rnskem. „Berliner Tag-blatt“ javlja, iz Stockholma:	Ruski poljski oklic, ki
je bil napovedan/ s tako veliko reklamo, je končno odložen. „Ruskoje Slovo“ doznaiva namreč, da je bil nenadni poklic ministrskega predsednika Stiirmerja v glavni stan v zvezi s poljskim vprašanjem. Cair je odklonil vse Stiirmerjeve predloge in ojdgodil rešitev poljskega vprašanja na čas po vojni.
Macedonsko bojišče.
^General Sarrail je pričel zi ofenzivo in sicer najprvo v smeri od jezera Oisjtrovo. Dne 14. septembra so Bolgari pred sovražno premočjo izpraznili goro Malca Nidže .(2517 m), ki leži severno od Ostrovskega jezera ob bolgarsko-igršfci me,j|i in se umiaknili I v nove postojanke severno od gore. Na drugih delih j makedonskega bojišča večinoma samo artilerijski
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču nečuveno hudi boji ob reki Sommi. Angleži so zasedli vasi Courcellette, Miartinpuich in Flers. Vsi francoski napadi so pa bili odbili,.	1 ;
Predsednik Poincare v Yerdunu
„Frankfurter Zeitung“ poroča:	Predsednik
francoske ljudovlade Poincare je odpotoval v. sredo, dne 13. septembra, v Verdun, da. izroči mestu odlikovanja, ki so jih podelili mestu vladarji četverosporar zumovih držav. V posebnem govoru se je Poincare spominjal nemškega napada nia Verdun, ki je četve-rosporazumovo ofenzivo prehitel. Poincare je ver-dunske branilce izvanredno pohvalil. Verdun in sosednje vasi se bodo zopet povzdignile iz pepela in i-me Verdun se bo še stoletja in stoletja glasilo kakor zmagoslavni klic po celi Franciji.
Politične vesti.
Zborovanje krščansko-socialnega delavstva na Dunaju. Dne 8, septembra se je vršila na Dunaju državna konferenca avstrijskega! krščansko-socialne-ga delavstva. Zborovanje je vojdil voditelj dunajskega krščansko-socialnega delavstva;, deželni odbornik Kunsckak. Predsednik osrednje komisije krščajnskih u rudokopnih društev! Spalovsky je poročal o vpraša- ; nju gospodarskega zbližainja Avstro-Ogrske z Nemčijo. Občinski svetnik Ullrich je razpravljal o nameravani ustanovitvi osrednjega urada za pravno, varstvo, kateri bi naj skrbel,’ da bi vise potrebne druži- ♦ ne vpoklic ance v dobile državno podporo in da bi d a- ; jal nasvete vojnim invalidom in preostalim padlih vojakov. Deželni odbornik Kunschak je govoril o preskrbi prebivalstva z živili. Na zborovanju se je med
Teilt* is s fee fMi¥ler
Novi nuncij v Avstro-Ogrski bo postal, kakor poroča list ..Osservatore Romano“, dosedanji nadškof verellski, monsignor Teodor Valfredi Borzo z naslovom trapecuntski nadškof.
Duhovniške vesti. V mariborsko bogoslovje je sprejet absolvirani gimnazijec J. Ferk iz Pameč pri Slovenj gradcu. Ker je dosedaj edini za prvo leto o-glašeni bogoslovec, se letos prvi letnik ne bo otvoril, ampak se bo slušatelj Ferk dodelil drugemu letniku. — Bogoslovnemu profesorju dr. 'M. Slavič se je za tekoče šolsko leto poverila službai veroučitelja na c. kr. realki v Mariboru. Na slovenskih vsporednicah c. kr. gimnazije v Mariboru bo veroučitelja prof. J. Kocipra; nadomestoval bogoslovni profesor dr. Josip Somrek.
Osebna vest. C, g. o. Anton Avbelj, frančiš-kan-katehet v Novem Mestu, je premeščen kot katehet v Maribor.
Slovenski goriški begunci na Štajerskem. Deželni odbornik dr. Verstovšek je že opetovano posredoval glede slovenskih goriških beguncev v Gradcu in na Dunaju. Slovensko kmetsko ljudstvo namreč bi na Spodnjem Štajerskem včasih rado sprejelo pod streho slovenske begunce, ki so poljedelci, veliko raje kot Žide, M ne delajo in s katerimi se ne razumejo naši ljudje. Žide bodo v. kratkem odpoklicali čisto iz kmetov, kar je edino pravilno. Prihojdnje leto bode posebno malo delavskih moči na deželi. Župani naj poizvedujejo, koliko hiš v občini bi sprejelo begunce iz Gorice, napravijo vlogo na deželni odbor goriški in pošljejo to vlogo odborniku dr. Ver-stovšeku, ki bode nadalje posredoval. Na ta način bi dobili na Spodnji Stajer dovolj delavskih moči in v-stregli bi slovenskim Goričanom, da pridejo iz barak na deželo. Skrbelo se bo, da se pošljejo poljedelci, ki so navajeni kmetskega dela, oziroma kmetice. Te prošnje pa se morajo vložiti, ker se ne doseže lahko, da bi se oddajali begunci iz bahak na posamezne gospodarje.
Občni zbor mariborske dijaške kuhinje bo prihodnji petek, dne 22. septembra, ob %8. uri zvečer v Narodnem domu v Mariboru.
Profesor-pisatelj postal baron. Cesar je rednega, profesorja na inomoškem vseučilišču in ravnatelja rimskega zavoda „Istituto austriaco di studii storici“, dvornega svetnika dr. Ludovika Pastorja pl. Camperfelden povzdignil v baronski stan. Dvorni svetnik Pastor uživa kot zgodovinar znamenit glas. Pastor je tudi ravnatelj zgodovinskega, oddelka na i-
nomoškem vseučilišču. Star je 62 let. Spisal je mnogo zgodovinskih knjig n. pr;: „Zgodovino papežev“, životopis Conrada pl. Hötzendorfa, D an kil a in mnogo drugih.
Dopolnilni izpiti enoletnih prostovoljcev. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bodo vršili za časa vojske vsak mesec, izvzemši september, dopolnilni izpiti za enoletne prostovoljce na vojaških višjih realkah v Mariboru, Gradcu, Dunaju, Brnu, Dunaju, v Pragi in v Inomostu. Tozadevne prošnje je nasloviti na tisto vojaško poveljstvo, kjer stanuje prošnjik. Prošnjiki pa, ki so že nastopili vojaško službo, pa morajo nasloviti tozadevne prošnje na tisto vojaško poveljstvo, kjer opravljajo vojaško službo. Izpite napraviti je tudi dovoljeno v drugih jezikih, torej ne le v nemškem kot glavnem jeziku. Pričetek dopolnilnih izpitov je določen na vsak drugi ponedeljek vsakega meseca (izvzet je september).
Dopusti za medicince-vojake. Dijaki-medicinci, ki so bili pri prebiranjih dne 28. avgusta 1916 potrjeni v vojake in katerim manjka le še eden izpit1, da postanejo zdravniki, dobe štiritedenski dopust, ako prosijo za,nj, da napravijo na vseučilišču, katerega si smejo sami izbrati, zadnji izpit.
Dopusti za vojake. Vojno ministrstvo je glede vojaških dopustov izdalo nova določila. Prihodnji „Slovenski Gospodar“ bo prinesel natančne podatke o tem ministrskem ukazu.
Bolgarsko odlikovanje. Stotnik generalnega štaba Anton Lokar je dobil od bolgarskega kralja bolgarski vojni križ. Odlikovani je dodeljen bolgarski armadi v Dobruči in je sin g. nadučitelja v p. Ivana Lokar v Ljubljani.
Odlikovani slovenski učitelji-vojaki. Viktor Bregant', učitelj v Lehnu in kadet 23. pešpolka, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne. Friderik Majcen, učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju, sedaj desetnik 9. pešpolka, je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem. Friderik Venigerholz, učitelj pri Sv. Križu na Murskem polju, sedaj praporščak 42. črnoVojniiškega, bataljona, je bil odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno in s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda. Na bojišču padli Josip Hergout, učitelj v Šmartnu na Paki, poročnik 4. pešpolka, je bil po smrti odlikovan s Signum lau dis.
Nova javna zbirka. O priliki cesarjevega godu se priredi od dne 4, do 5. oktobra po celi državi javna zbirka za svojce padlih, za invalide in za jetične.
Nov vlak Spodnjl-Dravograd—Maribor. Trgovska in obrtna zbornica v Gradcu, trgovski gremij v Mariboru ter več občin v Dravski dolini je odposlalo utemeljeno prošnjo na, železniško ministrstvo, da bi vozil zjutraj nov osebni vlak med Spodnjim-Dravo-gf’adom in Mariborom, kar bi bilo v interesu prebivalstva Dravske doline in mariborskega mesta. Otrokom iz gornje Dravske doline, kot iz Lembaha, Bistrice, Ruš itd., bi bilo na ta način zopet omogočeno obiskovati srednje in druge šole v Mariboru. Kakor so zatrjuje, je pričakovati v najkrajšem času, da bo ugnano rešena, tozadevna prošnja.
Ozkotirna železnica Konjice—Zreče. Železniško ministrstvo je dovolilo štajerskemu deželnemu' odboru, da sme pričeti s tehničnim delom za zgradbo ozkotirne železnice iz Konjic čez Ra;dl v iZreče.
Naše planinske koče. Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bo turistoVska koča ob izviru Kamniške Bistrice oskrbovana tudi jeseni in pozimi in dobro preskrbljena z vsemi živili in pijačo. — Kamniška koča na Kamniškem sedlu se bode oskrbovala še do dne 2. oktobra m je z vsem preskrbljena-
—	Koča na Veliki Planini nad Kamnikom je otvtor-jena in oskrbovana do dne 2. oktobra in dobro preskrbljena z vsemi živili in pijačo. Sedaj v početku jeseni so najlepši izleti na tej planinski postojanki!
—	Ruška koča je bila; dne 17. septembra t. 1. zatvor-jena za to leto.
Lončarska zadruga se je ustanovila v Dolenji vasi pri Ribnici na Kranjskem. Pristopili so takoj vsi lončarji dolenievaške in ribniške doline. Zadruga ima pred vsem nahmen skupne dobave sirovin kakor tudi posredovanje oddaje lončarske robe, da se obdrži in dvigne za Kranjsko tako važna domača obrt lončarija, ki je v zadnjem Času začela, padati in je nevarnost, da se sčasoma opusti. Za 'obstoj in napredek imenovane obrti bo zadruga, upamo, velike koristi, Z dobavo sirovin, posebno svinca), kotlovine itd., se je pričelo takoj, pri čemer je bil zadrugi izdatno v pomoč Obrtnopospeševalni zavod v Ljubljani. Zadrugi načeljuje deželni poslanec g. K. Škulj. Naročila) lončarske robe in peči naj se naslavljajo: Lončarska zadruga v Dolenji vasi pri Ribnici. — Tudi na Slovenskem Stajeriu je lončarska, obrt po nekaterih krajih lepo razvita,, istotako med ogrskimi Slovenci. Zelo bi prosili -prijatelje našega lista, da nam poročajo, koliko lončarskih obrti jim je ,v njih 0-krajih znanih, ali delo nadaljujejo, ali so moderno urejeni, ali je ornamentika originalna itd.
Gospodarska i©*-
Cene za krompir. Vlada je določila z ministrsko odredbo nove cejne za. krompir, katere so sledeče: od 15. septembra 1916 do 28. februarja, 1917 9 K za 100 kg, od 28. februarja naprej pa 11 K.^
Krompir za Maribor. Ker so premožnejši meščani v Mariboru pokupili v mariborski okolici mnogo krompirja in je bila nevarnost, eia bi na ta način
ponekod na deželi pozneje krompirja zmanjkalo, je o-krajno glavarstvo odredilo, da mora vsak, kjdor vozi krompir z vozom v Maribor, ali ga je kupil ali pridelal na la'stni njivi izven mestnega ozemlja, imeti uradno dovoljenje za uvoz v mesto. Kdor pripelje pa krompir brez dovoljenja okrajnega glavarstva v mesto, je' v nevarnosti, da se mu krompir v Mariboru odvzame in po dnevni'ceni na trgu javno proda.
Oddaja žita. Okrajni žitni nadzorniki in komi-sijonarji so dobili za preračun an je oddaje žita voj-no-žitno-prometnemu zavodu sledeči ključ: Od pridelanega žita se raduna 20% žita za seme. 182 kg za prehrano vsake osebe na leto. Pri žitu se v. teh 132 kg vračuna eno tretjino (44 kg) pšenice in rži, eno tretjino ječmena in eno tretjino klruze. Ako pa im|a n. pr. kdo samo pšenico in koruzo, se za domačo u-porabo računa vsakega polovico. Letos se bo v večji meri kot dosedaj vpoštevialo tlucM dninarje. Lansko leto so, kakor nam je znamo, mnoga okrajna glavarstva dninarje iz števila kmetskih delavcev črtala. Letos pa se bodo dninarji računali po sledečem'ključu: Ako rabiš celo leto vsaj 180 dninarjev, t. j. ako je eden ali več dninarjev vsaj 180 dni dejal pri tebi, se računa tako, kot bi imel skozi celo leto vsalk dan enega dninarja na hrani, Ako pa je dnine več kot 365 dni, se računata dve osebi. Za vsakih 365 dni se računa po en dninar. Vziamimo primer: Kmet je pridelal 800 k" pšenice, 300 kg ječmena, 500 kg rži in 1200 kg koruze, t„ j. skupno 2800 kg žita. Za seme se mu od tega mora pustiti vsaj 560 kg. Ker ima 6 stalnih ljudi na hrani in znašajo dnine na leto 550 dni, se mu računa 6 in 2, t. j. 8 oseb vsak dan. Zia vsako osebo- si sme obdržati za celo reto 132 kg žita, t. j. 1056 kg, Ako se k temu prišteje 560 kg za seme, znaša količina žita, katere se mu ne sme odvzeti. 1616 kg. Oddati mora, po tern računu 1184 kg žita, Ako bi se torej komu predpisalo preveč žita za oddajo, naj napravi ugovor na okrajno glavarstvo in naj se sklicuje na ta ključ. Glede oddaje ovsa je pa drugače. Shraniti se ga sme s a,m o 20% za seme, a ves ostali oves pa, se mora oddati. Le kdor ima konje, si sme za enega konja na dan odračunati 1 kg, t. j. za celo leto 365 .kg.
Žito na Ogrskem zaseženo. Ogrska vlada je zasegla vse zaloge žita letošnjega pridelka na Ogrskem ter odredila, da se bodo morale oddati vse od-višne zaloge žita vojno-žitno-delnišM družiti, kakor hitro bo končana zmlačev žita. Nadalje je odredila, da se morajo prijaviti imenovani družbi vse zaloge žita, neprijavljene pa bodo zaplenjene v prid državi. Namen te odredbe je, da se odvišno ogrsko žito porazdeli enakomerno ne samo med prebivalstvo 'Ogrske, ampak tudi med prebivalstvo tostranske državne polovice.
Sejni za žrebeta v Ptuju. Za, ptujski okraj se bo vršil letošnji sejm za žrebeta' v Ptuju dne 3., oktobra t. 1. in sicer na ptujskem mestnem sejmišču.
Nabiranje živinske krme. Iz Šoštanja se mam piše: V Šaleški in Savinjski dolini se lahko oddaja pri nakupovalcih, katerih imena se bodo potom občin razglasila,, raznovrstne produkte, kateri so bili večinoma dosedaj brez cene in so se zametovali, kakor: odpadke od hmelja (listje in stebelca), sadne tropine, vinske tropine, trtno listje, kromplrjevšno, listje od buč, od fižola, drugo za krmljenje porabno listje in plevel (n. pr. koprive itd.),, dalje storže in stebla od koruze in divji kostanj proti primerni odškodnini. S tem je podan zlasti za revnejše sloje vir dohodkov, ker se k temu delu čisto lahko pritegnejo otroci in se od strani posestnikov tega blaga lahko dobi dovoljenje, da se sme listje in podobne tvarine obred. Nasvetovati je tedaj nabiranje tega blaga zlasti briški mladini I
Ozeble noge tari s petrolejem ali špiritom, s slano čebulo ali s terpentin ovim mazilom ali z zajčjo mastjo. — Dve žlici medu, pol žlice lavnrjevega olja in pol žlice terpentinovega olja zmešaj in namaži o-zebline.
Lasje Izpadajo. Dve žlici stolčene šiške namoči na '4 1 dobrega tropinovca in primešaj eno osmin-ko pulšpanovega olja in eno osminko kuhane vode. Pred uporabo stresi vselej. Zjutraj ali zvečer namoči gobico ali konec prstov, v tekočino in rahlo tari kožo na glavi, da se namočijo lasne koreninice.
isiM novice.
Orjaški rožmarin. Posestnik Simončič, p. ct. Dobrovoljec, v Mihovem pri Št. Jerneju na Dolenjskem (Kranjsko) ima na. svojem vrtu pred hišo rož-marinov.^ grm. kakoršnega menda nima nihče v na-šin krajih. Visok je čez, poldrugi meter, širok v premeru skoro tri metre, obseg debla, pri tleh pa pol metra. Grm je lepo gost; ima. več vršičkov. Rožmarin je na prodaj. ■
Od „mrtvih“ vstal. O tem doigodku poroča list „Cesky denik“ to-le:	V Horševi T(yni se je pripetil
naslednji slučaj: V teku lanskega leta je prejelo tukajšnje županstvo poročilo vojnega ministrstvla, da je Jožef Dittrich iz Horševe Tyne padel na bojnih poljanah junaške smrti. Sočasno je vojno ministrstvo
prosilo za fotografijo padlega junaka, da bi ga uvrstili v album avstrijskih junakov, V veliko, nepopisno presenečen e se’je rečeni „mrtvec“ vrnil te dni jdomov. Dittrich je bil na bojišču ranjen v glavo in je po bitki nezavesten obležal v mlaki krvi in zato so ga tovariši smatrali za mrtvega in kot takega naznanili vojaškemu poveljstvu. Cez več ur so ga našli Rusi, ki so gai hoteli pokopati, pa je v posledinjih trenutkih napravil nekaj kretenj. Rusi so ga odvedli s seboj. Ko je v bolnici okreval, so ga poslali v Sibirijo, odkoder je bil po preteku 21 mesecev'poslan kot vojni invalid domov. — Naj torej nihče ne obupa, če so minili tedni in meseci, da ni dobil nobenega glasu od dragega mu bojevnika iz daljne dežele. Tudi marsikateri Slovenec se še vrne, za katerega dušo se danes že moli in bere sv. maša.
Strašen potres. — 21 oseb mrtvili. V okolici kraja Ober-Pichlinc ob vznožju Koral po na Štajerskem se je ponoči na dne 7. t. m. strašno stresla zemlja; tresenje je trajalo štiri sekunde. V Ober-Pich-lingu se je podrlo več hiš; 21 oseb je mrtvih.
Uredniki listov v Rusiji oproščeni vojaške službe. „Vossische Zeitung“ poroča iz Stockholma: Car je izdal odlok, po katerem so oproščeni vsi člani uredništev listov vojaške službe. V tem odloku pravi ruski car, da je delovanje urednikom za organizacijo cele dežele, da se nadaljuje vojska z vso močjo, največjega narodnega pomena.
Pozabljivost.'Ravno možje, ki so zelo razumni, imajo navadno zelo slab, nezanesljiv spomin in zato razodevajo veliko raztresenost. 1T0 nam je znano n., pr. o Danteju, Ayiostu, Tajssu, Newtonu, Molleju, La Fontainu, Schumannu, Ponohielliju, De Sanctisu, Berth,elotu it'd, Ariosto n. pr. se je napravil nekega lepega jutra na izprehod vuiiKaj iz Capri, pa je prišel, ne da bi bil opazil, do Ferrare v copatah. Glar sbenika Ponchiéllija ie prijatelj povabil na kosilo. A ko ie prišel čez eno uro domov, je še enkrat kosil, ne da bi se bil spomnil, da je že. Literat de Sanctis je šel nekega večera z ženo v gledališče. Potem je odhitel sam domov,, ker mu ni prišlo na misel, da je oženjen. Kaj ne, na prvi pogled je tolika raztresenost in pozabljivost zelo nadležna bolezen, a tudi tako pomanjkanje spomina ima svojo dobro plat.. Ko se je Atencu Temistokleju nekdo ponudil, da ga nauči umetnosti spomina, mu je le-ta. odgovoril z veliko bistroumnostjo: „Rajši bi se naučil umetnosti — pozabljanja."
Dober odgovor. Po avdijenci, v kateri je sprejel angleški kralj Jakob I. nekega poslanika, je rekel kralj svojemu kancelarju Baconu : „Ta gospod je pa lep mož, kaj ne? A kaj sodite o njegovi glajvi?“ — „Veličanstvo“, je odgovoril kancelar, „taki veliki, lepi ljudje, kakor A poslanik, .so mnogokrat podobni hišam, ki imajo štiri do pet nadstropij: prva trinadstropna imajo najemnike, višja pa stoje prazna.“
Vojne vraže. Med vsemi narodi, ki se danes vojskujejo, se najdejo stvari, ki nimajo 'druge podlar ge, kot prazno vero. Vodja Treptowske zvezda,rne v Berolinu je napravil celo razstavo takih predmetov, ki so mu jih poslali vojaki iz raiznih krajev sedanje svetovne vojske. Tu se nahajajo kamenčki v obliki srca, ki predočujejo okamonelo predsvetovno morsko zvezdo; na kamenčkih je neka, risba v podobi križa. Te svetinje nosijo pri sebi v usnjatih torbicah nekar teri brandenburški vojaki. — Pri bolgarskih voiaMh so našli tuintam neko vrsto denarja; všit je v usnjato shrambico, ki ima podobo srca. Pri drugih Bolgarih so našli 4 m dolg platnen pafs, ki ima na širjavo 10 cm; popisan je ves z neznanimi orientalskimi pismenkami. — Neki nemški vojak je poslal pet pušpanovih listkov, ki jih je dobil v neki belgijski družini, češ, da bp obvarovan nesreče v
Veliko takih vražarskih Znakov imajo tudi Rusi. — Turki nosijo pri sebi v obleko zašite novce, trakove z molitvami itd. Največ je pa najti raiznih lističev in varnostnih pisem z raznimi : črfcami in z zagotovili, da, kdo to pri sebi nosi, ne bo padel, se ga ne bode krogla prijela itd. — Vse to so seveda samo prazne čenče. Vojak, ki se zaupa. Bogu, 'Mariji in angelu varihu, ki se izroči s kesanjem v srcu božji previdnosti. ima pri sebi najboljše varstvo.
B upisi«
Maribor. Tukajšnja produktivna zadruga mi-zdrjev javlja, da sta bila za izborno mizarsko delo odlikovana od ministrstva z nagradapii dva mariborska, mizarska mojstra, ki sta člana Omenjene zadruge in sicer je prejel mizarski mojster Jožef Volčič dve veliki in eno malo darilo, mizarski mojster Pavel Drofenik je pa prejel dve mali darili. Čast domači obrti!
Maribor. Za mesto Maribor se prodaja krompir na drobno na Rotovškem trgu vsak dan od 8. u-re naprej.
Sv. Križ pri Mariboru. V četrtek, dne 14. septembra, je vsled srčne vodenice po dolgem mučnem bolehanju umrla vrla gospodinja 'Marijaj Hlebič, žena tukajšnjega cerkvenega ključarja Janeza Hlebič, ki se sedaj nahaja v vojaški službi, daleč proč od doma v Przemyslu. Pogreb se je vršil v soboto ob mnogoštevilni udeležbi župljanov,, Vrlemu našemu somišljeniku ob bridki izgubi naše iskreno sožalje!
Ribnica, Ko je bilo tukaj dne 7, septembra veliko neurje, je udarilo v gospodarsko poslopje Ignaca Grubelnik, po domače Crepič, ter je vse zgorelo: spravljena krma in 50 kop zmlačenega žita.. Živino so še pravočasno rešili. Treska in hudega vremena, reši nas Bog!
Celje. V seji mestnega sveta dne 15. t. m. so sklenili, da, naloži mestna uprava davek na stanarino v visokosti 1,0 % in davek za potrebščine mestnih šol v visokosti 2%. Glede otvoritve mestnih ljudskih šol so sklenili, da mestna občina, kupi, oziroma vzorne v najem, dve hiši v Gosposki ulici, da se na ta način omogoči redni pouk mestne šolske mladine.
Celje. Naslov in značaj Idvornega svetnika je dobil predsednik tukajšnje okrožne sodnije, Albert Kotzian.
Novaštifta pri Gornjemgradu. Stara žena je rekla pred letom dni: Stare smrt kosi, mlade pa postreli. Spet nam je naglo pokosila dne 28. avgusta sredi nujnega in težavnega dela delavnega blagega moža Aleša Roter, doma iz prijaznih Slovenskih goric,. Rajni je blizu 28 let pri nas opravljal službo organista in cerkovnika: zafdnja leta pa je bil kot občinski tajnik desna roka županova ter si je pridobil velike zasluge za našo občino, N. p, v m. !
Seefeld na Tirolskem. Iz letovišča Seeleld na Tirolskem, ki leži 1180 m nad morsko gladino, nam pošiljajo prisrčne pozdrave slovjenski ranjenci pešpolka štev, 87: J. Podjaveršek, Anton Jurič, Anton Doler, J. Fideršek, A, Pinter in F. Križan,
ftiareisnasnie sam® pendei jlcove
äfSlfS:i0§*» Kdor hoče imeti „Stražo- samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondelj ko v e Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je pggi? ali	naročnik, da ne bo pomot. Sama Pone-
deljkova Straža stane za celo leto §C 382§; za pol leta |C VSO S četrt leta S® S?ins
Na NajYlsje dovolile Njegoša ces, |j§ in kralj, apostolskega felleanstva
Izvanredna c. kr. državna loterija
zn, lrbjnooslrbovak© namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
S. oktobra 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr* generalno rsvn&tel&tvo m drisvne loterijo
(oddelek za dobrodelne ioferUe).
Naročajte io razširjajte „Stražo4*!