Leto XU Kranj, sobota 2. julija 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO uti VV.V.V.V.V •••••] /j alples industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 IGLAS r^w«li m>0fM> M»wu<0 (Današnjo, »posebno izdajo« Gorenjskega glasa smo natisnili v več ko^ 50.000 izvodih in jo namenili vsem gospodinjstvom na Gorenjskem. Zaupamo vodjem pošt in prijaznim pismonošam, da vam jo bodo prinesli. V njej vam ponujamo ščepec poletnega branja in nekaj predlogov, kam se lahko odpravite na izlet. V njej je tudi vrsta propagandnih sporočil, kjer boste prav gotovo našli kaj zase. Objavljamo tudi naročilnico. Izpolnite jo, pošljite v uredništvo in lahko boste izžrebani za lep in zanimiv izlet. Številko smo uredili, napisali in izdelali uredniki, novinarji, propagandisti in drugi sodelavci po zamisli Igorja Pokorna. . ... _ _______ Leopoldina Bogataj Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. Obiščite nas lahko vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure. Vabimo vas k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje: 10% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU; OBROČNO ODPLAČEVANJE - 6 OBROKOV BREZOBRESTNO PRODAJAMO TUDI KUHINJE PROIZVALJALCEV MARLES IN BREST mmm^moiLAB 2. stran Sobota, 2. julija 1988 Z ISKRO ELEKTROMOTORJI Zametki današnje sodobne Iskrine tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih segajo v leto 1946, ko je bila ustanovljena zadruga kovinarjev NIKO. Hiter razvoj in delovni uspehi so omogočili, da je delovna organizacija Elektromotorji postala vodilni proizvajalec malih elektromotorjev. Svoji delovni enoti ima v Retečah, kjer prevladuje proizvodnja gospodinjskih aparatov, in v Ljubljani, kjer 32 inženirjev sestavlja uspešen razvojni team, ki se povezuje z zunanjimi raziskovalci na fakultetah in v inštitutih. Danes je v Elektromotorjih zaposlenih skupaj 1500 delavcev, od tega 1150 v Železnikih, ki izdelujejo kolektorske motorje, sesalne enote, asinhronske, ventilatorske motorje in varnostne sirene ter seveda gospodinjske aparate in sesalnike. V zadnjem času se Elektromotorji vse bolj uveljavljajo na področju visoke tehnologije in robotike v proizvodnji servo motorjev, koračnih motorjev in opreme. Posebno pozornost tovarna posveča kakovosti izdelkov, ki omogoča prodajo na zahtevna zahodna tržišča. Izvozi okrog 80 odstotkov proizvodnje. Medtem ko je lani v tujini iztržila 18,5 milijona ameriških dolarjev, namerava letos z izvozom preseči 26 milijonov dolarjev. Po izvozu na zaposlenega delavca je v škofjeloški občini na čelu, v Iskrini družini pa na četrtem mestu. Misli Iskrašev pa se seveda ne ustavljajo na sedanjih dosežkih. Iščejo, tipajo naprej, da jih svetovni razvoj in potrebe trga ne bi zalotile nepripravljene. Njihov trenutno osrednji cilj je razširiti enega nosilnih proizvodnih programov, to je sesalne enote oziroma turbine, s katerimi so že zdaj eni največjih izvoznikov v Evropi. Postali pa bodo vodilni, so neskromno sklenili. Na osnovi povečanega izvoza sesalnih enot nameravajo Železnikarji stkati nove mednarodne kooperacijske vezi in pripeljati na domači trg nekatere nove sodobne gospodinjske aparate oziroma kakovostno obogatiti tiste, ki jih že izdelujejo. Gre za pomivalni stroj, mikrovalovno pečico, razne štedilnike in manjše aparate za obdelavo hrane. Delavci Elektromotorjev v Železnikih so usmerjeni izključno v izvoz na razviti zahod. Pogovarjajo pa se tudi z vzhodnimi državami, predvsem Sovjetsko zvezo in Kitajsko, za prenos celotne tehnologije oziroma znanja za proizvodnjo profesionalnih elektromotorjev in elektromotorjev za široko potrošnjo. Ovira, da za prodano blago na vzhodu ne morejo dobiti plačila v denarju, ampak samo v drugem blagu, jih v tem primeru ne moti, saj pričakujejo materiale, ki jih pri nas ne dobijo, medtem ko se s Sovjetsko zvezo dogovarjajo o strojnem dopolnjevanju tehnologije. Glede na tako zahtevne trge, kot so zahodni, ki so ukinili vhodne kontrole, je razumljivo, da v Iskri Železniki morajo v svoje izdelke vgraditi le kakovostne surovine. Vsaka napaka te vrste bi se lahko zanje slabo končala, trg bi se zaprl. Žal je kakovost jugoslovanskih materialov pogosto sporna, negotove so tudi pravočasne dobave. Zato v Elektromotorjih že kar polovico materialov kupujejo na zahodu, čeprav bi jih lahko dobili doma (železo, baker, aluminij). Vendar domača bazična industrija niti tehnološko niti razvojno ni sposobna slediti njihovim zahtevam. Prav zato morajo velik del izvoznega presežka vračati na zahod za uvoz materialov. Pri tako imenovanem profesionalnem programu imajo Iskraši v pretresu nov profesionalni pogonski motor, ki bo vrednostno nekajkrat presegel sedanjega. Oblikovali bodo dva nova oddelka, in sicer oddelek za konstrukcijo in za izdelavo strojev male avtomatizacije za proizvodnjo in montažo elektromotorjev za lastne potrebe in za trg. Strokovnega, tehničnega znanja imajo dovolj, da lahko v svoje izdelke vgradijo več pameti in dela, na drugi strani pa zmanjšajo delež materiala. Uresničitev tega načrta so hranili za po letu 1990, vendar vse tako kaže, da ga bodo lahko spravili v življenje že prihodnje leto. Gospodarski ukrepi zvezne vlade po 15. maju Elektromotorjem niso prinesli praktično ničesar. Račun celo pokaže, da so na slabšem. Res so dobili nekaj odstotkov pri valuti, izgubili pa so pri dražjih uvoženih materialih, s tem da se je povečala dajatev na uvozu, ukinjene so večinoma vse izvozne spodbude, krediti za pripravo proizvodnje in tudi denarja za pripravo izvozne proizvodnje banke nimajo več. Elektromotorji so po seštevku vseh minusov in plusov, ki jih prinašajo ukrepi, kot izvozniki izgubili. Kakorkoli govorijo v raznih resolucijah, na kongresih in sestankih, da vlada podpira izvoznike in jih spodbuja, je to navadna farsa. Še naprej bo vsak prodajal doma, če bo le mogel. Izvoznik je še vedno v podrejenem položaju. Elektromotorji s svojim pretežno izvoznim programom nimajo alternative, saj je jugoslovanska kupna moč dosti prešibka za njihovo proizvodnjo. Na zahodu pa so potrebe po kvalitetnih in poceni izdelkih iz Elektromotorjev velike. Naložba, ki naj bi se iztekla konec tega leta, je namenjena predvsem dvema programoma, to je povečanju količine in stabilnosti kvalitete proizvodnje sesalnih enot ter Zato so se zagrizli v zahtevno naložbo, s katero nameravajo povečati količino sesalnih enot, predvsem pa ustaliti kakovost, ki je ob sprejemljivi ceni in spoštovanih rokih dobave najzanesljivejša pot do zunanjih kupcev. profesionalnemu programu, to je servo motorjem; oboje je stoodstotno namenjeno izvozu. V naložbi gre samo za strojno opremo, novo tehnologijo, medtem ko so gradbena dela sklenili že sami. Prostori čakajo. Gre za 5000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin. Za uvožene stroje oziroma opremo bodo odšteli štiri milijone dolarjev, za domačo pa šest milijard dinarjev, ob tem da je večji del domače opreme (kar 4,5 milijard dinarjev) plod lastne pameti in dela. Novi stroji in oprema bodo omogočili tudi posodobitev tehnologije na osnovi boljše organizacije dela, boljšega izkoriščanja časa in materiala, da bi na ta način dvignili izvoz v letu 1989 s približno istimi ljudmi za okroglih pet milijonov dolarjev. Delavci v Železnikih dostikrat celo presegajo normative, ki so jih prinesli z zahoda. V zadnjih letih so dohodkovno dobro poslovali. V zadnjih letih je tovarna v Železnikih dohodkovno dobro uspevala. Delavci dosegajo zahodne normative, dogaja se, da jih celo presegajo. Mednarodna kooperacija omogoča, da vrhunske izdelke, ki jim sami pravijo evropski butik, lahko prodajajo tudi na domačem trgu. Po zadnjih gospodarskih ukrepih opažajo, da jim tako akumulacija kot osebni dohodki, ki so bili prej nadpovprečni, padajo. Dajatev družbi je toliko, da jih ne bodo zmogli oziroma jih bodo plačali na račun lastne pridnosti. Ne boje se ukrepov, kakršnikoli so že, vendar naj bodo dogovorjeni in naj vsaj nekaj časa veljajo. Pred tujimi kupci se smešijo, ker se z njimi iz dneva v dan drugače dogovarjajo. Dejali smo že, da imajo v Elektromotorjih dovolj pameti in znanja, da z njimi obogatijo in podražijo svoje izdelke. Vendar pa so daleč od samovšečne zadovoljnosti. Pogoji za kadrovanje sposobnih visokoizobraženih ljudi so v Selški dolini težji kot v velikih središčih. Imajo 102 delavca z višjo ali visoko izobrazbo, kar ni dovolj za tak proizvodni program. Kvalifikacijsko strukturo zaposlenih so prisiljeni spremeniti, zlasti ker se z investicijo menja tehnologija, brez ustrezno usposobljenih delavcev pa ne bo mogla dati zaželenih učinkov. Zato so prav zdaj sredi priprav programa izobraževanja, ki vključuje redno izobraževanje, izobraževanje ob delu in razne funkcionalne oblike usposabljanja. Sicer pa velja, da v Elektromotorjih ne bodo več na novo zaposlovali nekvalificiranih delavcev, ampak samo še lastne štipendiste. Teh imajo trenutno 170, medtem ko za naslednje šolsko oziroma študijsko leto kadrovskih štipendij še niso podelili. HITREJE V SVE DAN ISKRE NA SORIŠKI PLANINI 3. stran ((mmss$8sm&A& Iskra V imenu kolektiva delovne organizacije Elektromotorji, kije letos prireditelj tradicionalnega srečanja delavcev Iskre, prisrčno vabim vse Iskraše in tudi druge v soboto, 2. julija, na Soriško planino. Ponosni smo, da nam je bila zaupana vloga gostiteljev in potrudili smo se, da bi bil praznik Iskre čim bolj uspešen, prijeten. Upom, da se boste na Soriški planini dobro počutili in da vas bo pot sem še kdaj zanesla bodisi na smučanje ali planinarjenje. Na svidenje na Soriški planini'. Direktor Elektromotorjev Tone Rakovec SOŽITJE S KRAJEM Delovna organizacija Iskra Elektromotorji je letos gostiteljica tradicionalnega srečanja Iskrinih delavcev, ki je hkrati najbolj množična prireditev ob dnevu borca v Sloveniji. Geslo letošnje »iskriade«je Hitreje v svet. Srečanje bo v soboto, 2. junija, na Soriški planini. Osrednji del prireditve se bo začel ob 10.30 s pozdravom predsednika poslovodnega organa sozda Iskra Franca Šifkoviča. Slavnostni govorec bo Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor in recita-torji Iskre iz Železnikov, rogisti iz Škofje Loke in harmonikarji iz Železnikov, godba na Pihala Alples Železniki, folklorna skupina iz Selc ter solist Janez Lotrič. Pred tem bodo podelili letošnje nagrade Iskre. Glavno nagrado Iskre za vrhunske dosežke trajnega pomena prejme Fabio Škopac iz Iskre Banke, nagrado Iskre za pomembne dosežke na področju poslovodenja v sozd Iskra dobi Aleksander Bušen iz Iskre Avtoelektrika, nagrado Iskre za pomembne dosežke na področju inovacijske dejavnosti Marjan Dermota iz Iskre Telematike, nagrade pa prejmejo še Dušan Dolničar iz Iskre Elementi za poslovodenje, Miha Kramar iz Industrije za električna orodja za dosežke pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnosti v sozdu ter Srečko Razpotnik iz Commerca za trženje. ški d i 3 ,ektr°motorji je največja tovarna v Železnikih oziroma Sel-aoimi. Kot druga največja po celotnem prihodku v škofjeloški obči •e samo zato1) vsa leta živi v tesnem sožitju s krajem, skrbi z; cim lepše, boljše življenje Nudi med katerimi je tudi veliko njenih nekdanjih, —J - rvot druga največja po celotnem prihodku v škofjeloški obci-i (a ne samo zato!) vsa leta živi v tesnem sožitju s krajem, skrbi za Dopoldanski uradni del srečanja bo trajal do 12.30, nakar se bo začel zabavni del, v katerem bosta zabavala ansambla Obzorje iz Železnikov in Agropop. Vmes bo zaplesala folklora, lovci bodo prikazovali lovski krst. planinci obljubljajo jadranje s padali, zanimivo bo nagradno streljanje in balinanje, vlečenje vrvi, medtem ko se bodo navdušeni planinci lahko podali na pohod na Lajnar in Možic. Dan Iskre na Soršiki planini bo spremljalo odprtje razstave del likovne skupine v avli poslovne stavbe Iskre v Ljubljani. V Sorici bo v soboto odprta arheološka, lovska in likovna razstava, odprt bo tudi Groharjev muzej v Sorici in muzej v Železnikih. Dostop na Soriško planino je možen iz različnih smeri, za vse avtobuse in osebna vozila pa bo povečano parkirišče dovolj veliko. Pričakujejo približno petnajst tisoč delavcev Iskre in drugih. v Za jedačo in pijačo ne bo treba skrbeti. Kdor ne bo imel Iskrinega »paketa« (suha klobasa, ržen hlebček, steklenica vina ali soka, torba iz ža-kljevine, lesen krožnik, papirnati prtiček in plastični kozarec), si bo lahko potešili lakoto z lovskim golažem, ajdovimi žganci s kislim mlekom, pečenim koštrunom, siri, ribami na žaru, suhimi kračami in krofi, dražgoškimi kruhki in drugimi dobrotami, ki jih pripravljajo člani društev in organizacij iz Selške doline. Ob tej priložnosti bodo planinci prodajali tudi planinske čevlje iz Ratitovca po nižjih cenah. Lepo vreme je naročeno. NOVOSTI ZA VSAKO GOSPODINJSTVO ■j;", sedanjih in bodočih sodelavcev. lako je Iskra skupaj z drugimi podjetji v dolini vseskozi na razli-ne načine, predvsem pa z denarjem, podpirala urejanje komunalnih ^javnosti. Sofinancirala je izgradnjo cest, asfaltiranje, s čimer je hribovske kraje, kot so, denimo, Bukovščica, Davča, Prtovč, Kališe in drugi, približala dolini. Denar je prispevala tudi za šole, za telefonsko omrežje po dolini, za gradnjo nove pošte, za plavalni bazen in številne Qruge objekte. V tovarni se jim nikdar ni zdelo škoda denarja za podporo priza-evanjem ljudi na kulturnem in športnem področju. Iskra Elektromo-vkr' ie.Drevzela pokroviteljstvo nad športnim društvom Železniki, ki Jjučuje alpsko smučanje in sankanje, ob vsaki večji akciji je pomaga strelcem, balinarjem, planincem. str zl* kulturnem področju je tovarna pomemben mentor, saj krije ne°f 23 del° Pevske9a zbora Iskra, literarno — recitacijske skupi-za v °9rafske sekcije in likovne skupine. Vanje se ne vključujejo 9°lj delavci Iskre, ampak so odprta vrata komurkoli, ki želi vstopiti, bi iškega društva Skofja Loka. vsest •zavzeto kot doslej si bodo Iskraši še naprej prizadevali za boli ranski razvoj svoje zelene doline. Da bo res ostala zelena, čim njirrii a^avna' zdrava, jih čaka vrsta nalog na ekološkem področju. Med 9raon- Prej na^rtuJejo povečanje zmogljivosti toplarne v Alplesu in J0 toPlovoda v vsa strnjena naselja. Letos so se v Elektromotorjih v Železnikih odločno lotili zamenjave nekaterih starih izdelkov z novimi, sodobnejšimi. Tako so družino sesalnikov za prah obogatili s tremi novimi sesalniki, in sicer 6008 tur-bo, sesalnikom confort in ročnim sesalnikom 3002. Med njimi predstavlja sesalnik 6008 turbo vrhunski dosežek v tehnologiji proizvodnje sesalnikov, hkrati pa ima trenutno najboljši pribor, kar jih obstaja na evropskem trgu. Posebnost pribora je sesalna šoba z rotirajočo krtačo. Sesalnik je nastal v kooperaciji s firmo AEG in ga je mogoče kupiti samo v Zahodni Nemčiji in pri nas. Isto velja za ostali dve novosti iz družine sesalnikov. Druga večja novost, ki bo razveselila gospodinje, je bio sušilnik, aparat za sušenje sadja, zelenjave, gob, začimb, zdravilnih zelišč in drugih pridelkov narave. Zmogljivost aparata je 2,4 kilogramov sadja naenkrat. Živila, osušena v njem, ne izgube vitaminov, mineralov in ■ hranljivih snovi tudi po več letih. Shranjena so brez konzervansa, torej povsem naravna, v omari pa zavzamejo manj prostora od klasično konzerviranih. Na trg prihaja pasterizator. Namenjen je za pasteriziranje sadja in zelenjave na naravni način, prav tako pa v njem lahko pripravimo tople napitke, juhe, omake, blanšira-mo povrtnine. Aparat ima časovni regulator in termostat, hkrati pa v njem lahko pasteriziramo petnajst litrskih kozarcev ali deset litrskih steklenic. Na prelomu iz starega v novo leto je prišel na trg nov model električnega kaloriferja, v katerem so tudi že novi tipi štedilnikov corona, ki so bolj funkcionalni od prejšnjih. Dodatna prednost je ventilatorska pečica, seveda pa so ohranili značilnost Iskrinih štedilnikov, to je ploščo iz nerjaveče pločevine, ki predstavlja vrhunec industrijske proizvodnje štedilnikov. V Iskri Elektromotorji pripravljajo še dve zanimivi novosti. Do konca leta bodo skušali uvesti v proizvod-njokavnimlinček.ki bomlel po principu nekdanjih ročnih mlinčkov.■ Ponovno obujajo tudi žar ploščo, ki bo plod sodelovanja s češkoslova- ško firmo EPH. Pripravljajo se še na proizvodnjo pomivalnega stroja, štedilnika s steklokeramično ploščo in mikrovalovne pečice, če omenimo le nekatere načrte iz obširnega snovanja izdelkov za opremo gospodinjstev. Elektromotorji iz Železnikov sodijo med tovarne, ki ne dajo veliko za lastno propagando, saj so prepričani, da najdlje seže glas zadovoljnih kupcev njihovih izdelkov. Morda prav. zato veliko ljudi ne ve, da sta pri tovarni v Železnikih in v Retečah industrijski prodajalni, kjer je mogoče kupiti vse gospodinjske aparate iz proizvodnjega programa ter vse rezervne dele zanje. V Re tečah prav te dni odpirajo preno vljeno trgovino. dh^SSJMMGLAS 4. stran 88Gr Bjiluj .2 ,6Jodo3 CE DAJE KMETIJSTVO SKROMEN DOHODEK, POSTANE TURIZEM GLAVNA DEJAVNOST Pri Žerovcu na Bledu. Knjiga vtisov je polna pohval Bled, 23. junija — Pri Žerovcu na Mlinski cesti 15 na Bledu je majhna kmetija — z vsega 3,5 hektara obdelovalne zemlje in poldrugim hektarom gozda. »Samo z zemljo se ne bi mogli preživljati, dohodek je preskromen, pa vendarle: petindvajset let smo vlagali v hlev in v stroje in nikdar niti pomislili nismo, da bi zemljo prodali ali da bi jo nehali obdelovati,« je dejala Tončka Žerovc, ki je osemnajst let prodajala v Speceriji spominke in bi jih bržčas še danes, če ne bi bolj po naključju kot načrtno uredili hiše za »turizem na kmetiji«. Ko so obnavljali, nadzidavali in prizidavali staro hišo, se je izkazalo, da bo prevelika za domače potrebe in da bi bilo dobro, če bi začeli oddajati sobe turistom. Tončka, ki je trgovka po »duši in srcu«, je ostala doma in ob podpori moža, ki je po poklicu mizar, sicer pa zaposlen v LIP-u, in otrok prevzela skrb za goste. Čeprav je v turizmu že sedmo leto, še vedno ni povsem pozabila na svoje prejšnje delo, na prodajo spominkov, na stik z ljudmi in tudi ne na neprijeten dogodek, ko je stekla za tatičem, ki ji je v trgovini izmaknil denar... »Vsak začetek je težak, tudi v turizmu,« priznava zdaj že precej iz-kušenejša gospodarica, ki med pogovorom kar nekajkrat poudari, da je veliko tega, kar je videti v hiši in na njej, delo njenega moža, ki ima z oblikovanjem lesa še posebno veselje. In v hiši, na njej in okrog nje je res kaj videti. Čeprav so jo temeljito obnovili in preuredili, so ji ohranili kmečki značaj — lesene balkone, stara vhodna vrata z obokom, na katerem je letnica 1859, značilno gorenjsko streho... Okolica je lepo urejena, dvorišče je asfaltirano, okrog gospodarskega poslopja dobro pospravljeno, vsepovsod pa polno cvetja in zelenja. Notranji prostori so opremljeni okusno, domala na vsakem koraku je mogoče videti les, nekaj posebnega pa je klet s staro kmečko pečjo, skrinjo in z veliko masivno mizo, za katero gostje radi posedajo do zgodnjih jutranjih ur. Pri Žerovcu imajo 23 ležišč, gostom strežejo le zajtrk, ki pa je, kot pravi Tončka, dovolj obilen, da zdržijo ob skromni malici vse do večerje, ki jo poiščejo na Bledu, na poti po Gorenjskem ali kje drugje. »Gostom bi se splačalo ponuditi tudi večerjo (polpenzion), vendar sama vsega ne zmorem,« pravi. »Sicer si pa ne znamo razložiti, kakšna je letos v tujini propaganda o jugoslovanskem turizmu. Tuji turisti, med katerimi je veliko prehodnih gostov, prinesejo domala vse s sabo — od kave, piva in celo do vrst kruha, ki ostanejo dlje časa sveže. Nemci mi pravijo, da so nekatera živila pri njih zdaj že cenejša kot pri nas in da je mogoče slišati tudi takšne vesti, da v naših trgovinah že marsičesa manjka.« Kmetija in delo na kmetiji sta zlasti za goste iz mestnega okolja (in ti pri Žerovcu prevladujejo) zelo zanimiva. Tončka se spominja turistov, ki so vstali ob štirih zjutraj, da so lahko šli z možem in sinom pobirat seno iz kozolca. Otroci si vsakič radovedno ogledujejo stroje in komaj čakajo, da na dvorišču zaropota traktor. Starejše turistke rade pletejo v senci ali v gozdičku za hišo, mladež igra namizni tenis, meče pikado v tarčo — in podobno. Ko povprašamo, kakšno (jutranjo) hrano imajo najraje gostje, zvemo, da zlasti Nemcem ne gredo posebno v tek ajdovi žganci (kar je v nasprotju z našo splošno predstavo o pomenu narodnih jedi za turizem) in da imajo radi skuto in smetano, še zlasti tisto, ki je posneta z domačega mleka. Italijani si radi sladkajo dopust s tortami in pecivom, bolj kot črn jim ugaja bel kruh in podobno. Tončka včasih speče kruh tudi doma, ob nedeljah pa gostom postreže z zajtrkom, ki je primeren »gospodovemu dnevu«. Ponavadi je poleg vsega še potica... Ko so pri Žerovcu pred nedavnim preštevali, iz katerih držav sveta so že gostili turiste, so ugotovili, da iz petintridesetih. Je potem sploh še nenavadno, da se Tončka sporazumeva z gosti v štirih jezikih — v angleščini, nemščini, italijanščini in holandščini. Angleščine se je učila še v šoli, nekaj znanja pa ji je ostalo tudi še iz časov, ko je na Bledu prodajala spominke. Za konec smo pogledali še v knjigo vtisov. Same pohvale in spodbudne besede. Italijanski turisti so, na primer, zapisali, da bodo Žerovčevo kmetijo priporočili še drugim, sicer pa so gostom svetovali, naj gredo na večerjo v Okarino ali v Konobo. Angležinjo je prevzelo cvetje. »Tako čudovitih rož še nisem videla,« je zapisala. Holandski ■ par je bil redkobeseden: »Pri Žerovcu je predvsem domače.« Francoza sta hvalila predvsem hrano: »Zajtrk je takšen kot za ohcet.« In še bi lahko naštevali. C* Pri Lukaricu na Selu. Gost noče biti številka Selo, 23. junija — Danica in Marjan Lukanc s Sela pri Bledu sta za kmečki turizem navdušila inž. Majda Loncnarjeva iz blejskega gozdnega gospodarstva in inž. Korbar. Pred trinajstimi leti sta začela z dvema sobama, zdaj pa jih imata šest s skupno osemnajstimi ležišči. Pavovčeva kmetija, kot se pri Lukancu pravi po domače, je ena redkih na Gorenjskem, kjer gostom nudijo polpenzion. »Po trideset jih je včasih na večerji. Pridejo tudi z ostalih kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, ali od drugod,« pravi Danica in poudarja, da se ji včasih delovni dan razpotegne na dvajset ur, vse do jutra, ko pa na kmetih ni časa za spanec, temveč je treba iti v hlev. »Gostje namreč nočejo biti številke, kot so, denimo, v velikih hotelih, temveč hočejo domačnost, prijaznost, klepet — in če nanese, tudi veseljačenje pozno v noč. Če hočeš, da bodo gostje zadovoljni zapuščali kmetijo in se še kdaj vrnili, potem jim ob enajstih zvečer ni mogoče potegniti prtov z mize in jim reči: zapiramo« Pri Pavovcu je srednje velika kmetija: redijo petnajst glav goveda, štiri plemenske svinje, merjasca... Oddajajo mleko (80 do 100 litrov na dan), veliko pa ga porabijo doma, za družino in za goste. »Živina ne daje zaslužka. Tudi s turizmom se ne da obogateti, daje pa toliko zaslužka, da nam ni treba jamrati... Z zasedenostjo ležišč se ne moremo pritoževati, gostje dokaj radi zahajajo k nam. Če se prav spomnim, letos še dva dni nismo bili sami, brez gostov. Za veliko noč se jih je zvrstilo 27, bili so tudi pozimi, zdaj jih imamo osem, od 1. julija pa do 6. septembra pa smo polno zasedeni. Prevladujejo tujci — Nemci, Italijani, Švedi in Holand-ci, precej pa je tudi Jugoslovanov, predvsem zdravnikov in drugih izobražencev iz Beograda, Zagreba... Nekateri med njimi pridejo tudi šestkrat na leto.« Značilnost Pavovčevega kmečkega turizma je domača hrana. Na leto zakoljejo po osem prašičev. Marjan, ki je delal v klavnici in se je sam naučil mesarskega dela, naredi klobase, salame, zaseko, pršut... »Brez mesa ni jedilnika,« pravi Danica. »Če bi gostom stregli le ajdove žgance in štruklje, jih ne bi obdržali.« Povejmo, da je jedilnik pe- ster, raznolik. Hrana je dva tedna vsak dan različna, potem pa se ponovi Danici veliko pomaga pri kuhi mama; sin Boštjan, ki obiskuje šolo za gostinstvo in turizem na Bledu, rad pripravi pogrinjke, Klemen postreže, če je treba, sin Jani, ki je poročen v Kranju, pa je po poklicu kuhar in priskoči na pomoč zlasti poleti, ko je na kmetiji in v turizmu največ dela. Gostje se tudi zelo zanimajo za kmečko delo. »Že štiri leta mi ni bilo treba pobirati krompirja,« je povedala Danica. »Mož ga s strojem izkoplje iz zemlje, potem pa ga gostje poberejo. To je za njih posebno doživetje, na veliko se slikajo, vse skupaj pa se konča z malico v naravi, sredi krompirišča « Nemški turist, ki je že dvanajst let reden gost na Pavovčevi kmetiji, je bil »boter« teličku, ki je prišel na svet med pašo na travniku. »Petdeset let sem moral živeti, da sem videl, kako je krava teletila...« je pri- f fr povedoval po dogodku in nato ves srečen naložil »novorojenca« v prtljažnik avtomobila in ga odpeljal s travnika domov v hlev. Gostje tudi radi pogledajo, kako v vasi vsako jutro odženejo 50 do 60 krav na skupni pašnik. Ko se oglasi rog, skočijo pokonci in hočejo videti, kaj se dogaja na vasi. Ob pol šestih popoldne, ko se živina vrača v hleve k molži, se vse skupaj še enkrat ponovi. Sicer pa gostje veliko pešačijo naokrog, hodijo na izlete v Kranjsko goro, Trento, Bohinj, se kopajo v Blejskem jezeru, nabirajo gobe, obiskujejo blejske turistične prireditve in podobno. Ko za konec povprašamo Danico še po načrtih, zvemo tole; najprej bi radi zgradili nov hlev za prosto rejo živine, potlej bi se lotili še no- vega in prostornejšega »penziona«, predvsem pa si želijo, da bi gostje še naprej radi prihajali k njim in ta' ko kot doslej tudi zadovoljni odha' jali, kajti gost, ki je zadovoljen s hrano, čistočo, redom, domačnost' jo, urejenostjo prostorov (in s ce' no), je najboljša reklama za kmečK' turizem — tudi za Pavovčev. C. ZaplotniK Pri Mariji Pomagaj na Brezjah 5. STRAN MSSSSSJBSIIBM ROMARJI SO ROMALI Takrat, ko sem bila še otrok in me je mama vodila s seboj na romanje, da bi molili za vrnitev očeta * taborišča, se mi je brezjanska cerkev zdela gromozanska, Široka, visoka. Oltarjev, križevega pota, prelepih okenskih stekel, okraskov okrog Marije, se ne spominjam. Saj jih niti prav videla ril-em.' kajti, vedno, kadar sva prišli gor, je bila strahotna gneča in majhna, kot sem bila, sem se iz-nlh w med 2ensk'mi kr'"> cekri in dežniki. Od povsod je kaj bodlo. Spominjam se le hladnih zliza-kamnov za Marijinim oltarjem, brez števila slik in podob in zahval in mojih belih žab, ki niso d °«m osta*' P°vsem bele. In kadar mi kdo omeni Brezje, se spomnim mojega bega iz cerkve. Za-in" me ^e no*e'° tam spodaj med krili in suknjami. Ven sem hotela, ven, v gostilno. Drla sem se .'T'amin'preostalo drugega, kot da me trdo držeč za roko vleče ven. Nisem hotela motiti njene ~r.v. oke molitve, goreče prošnje za očeta, toda to je bilo močnejše od mene. Skušala me je preli-obr • PS me ^e Pe,Ja,a na stranska vrata. Še danes se spomnim možaka, ki je stal tam, s hrbtom SDet Pr0ti vratom- NekJe do koraka sem mu segala. A isti trenutek, ko sem sprevidela, da sem aai V cerkv'' mecl crno množico, sem zatulila na ves glas: »Ne sem, tu molijo!« in sem se ji iztr-f.L , ln udr,a naravnost v gostilno. Ko me je mama dohitela, sem se držala za rob šanka, da sem •mela kar bele členke... Edino tega se spominjam z Brezi), pa beračev in slepcev in bergel in odprtih ran in skrivenčenih nog in rok, ki so se stegovale proti nam, V nekakšnem klancu se jih spominjam. Je bilo to na vrhu stopnic na robu brezjanskega klanca? Morda mešam tudi Mohorjev klanec v Kranju, kjer jih je bilo prav tako polno, posebno na semanje dni. Potem jih naenkrat ni bilo. Le Katarinski Lojzek, ki se |e tako krčevito smejal, če mu je kdo »žemljico« pokazal in onj. ki je bil brez obeh nog in je ho-d'l v velikanskih kovanih čevljih in za dinar metal klobuk v zrak tako spretno, da smo otroci kar za njim hodili. Imam pa na Brezje tudi bolj vesele spomine. Ne na same Brezje, Pač pa na dekleta in fante iz Vola-ke, Cabrač, Suše, ki so se kar čez hribe odpravili peš na Brezje. To je bilo priprav, pričakovanj, kajti to je bila ena redkih priložnosti, da so šli fantje in dekleta na pot skupaj. Že res, da je vedno šel zraven kdo od starejših, da so bili vendar »pametni«. Vsa vas je potem čakala, da bodo tretji dan fantje zaukali na robu Cabrač in bodo dekleta povedala, kako je bilo. To jp hil dogodek leta. In dobro se spominjam, da je bilo potem med dekleti kup šepetanja in hihitanja in pomembnih pogledov. Bili so tudi na Bledu, se peljali s čolni po jezeru, šli pozvonit k Mariji na otok, da bi se uresničile najbolj skrite želje... NAJPREJ JE BIL SV. VID Kdaj se je pravzaprav začelo romanje k Mariji Pomagaj na Brezjah? Valvazor še nič ne pise o Brezjah, pač pa o »romanju k Mariji na Jezeru, na lepem otoku, ali precej vzvišenem in z drevjem ljubko Poraslem griču sredi jezera. Zgoraj na ravnici, ki moreš do nje z dveh strani po čednih stopnicah stoji cerkev Matere božje ki jo obiskuje veliko ljudi in skoraj vsak dan ro-marJ'- Znamenita je zaradi mnogih čudežev... Tudi o puščavniku Adolfu Mihu Vveidmannu pripoveduje, ki )e tu živel v majhni hišici, »v raznih svetih časih pa ponoči marsikatero nadnaravno reč videl.« Brezjanski klanec se je zdaj umiril. Z novo cesto tu ni več toliko avtomobilov in avtobusov redki so tudi romarji, ki še pridejo do Otoč ali Podnarta ali Globokega z vlakom in peš do Brezij. drug drugega«, pravijo pristni viri. Pri tretji zasedbi od maja 1809 do oktobra 1813 so zahtevali visoke dajatve. Našim ljudem je bilo vse huje in nič čudnega, da so se v svoji revi zatekali k Mariji Pomagaj. Ni bilo čudežev, nekako spontano so si za svojo pomočnico izbrali prav Marijo Pomagaj na Brezjah. Romanja so bila ob vseh hudih letih vse močnejša. Od 1814. leta pa ima slika Marije Pomagaj na Brezjah današnjo podobo. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo za časa Francozov mlademu slikarju Leopoldu Laverju iz Kranja že tako hudo, da je hotel skočiti čez kokrški most. Na mostu pa ga je srečal sam zlodej v podobi bogatega moža in mu namignil, naj izkoristi svojo umetnost za ponarejanje francoskega papirnatega denarja. A ni imel niti enega bankovca. V eni od kranjskih gostiln je na javorovo mizo narisal oštirja in njegovo lepo hčer. Krčmar mu je plačal z bankovcem in tako je Leopold prišel do vzorca. Vse leto sta z bratom spretno ponarejala novce, čez leto, na semanji dan, pa so ju, ko sta bankovce menjavala v kovance, jetiko umirajoči brat Valentin v ječi tako vroče naročal, naj ne pozabi zaobljube. Mošenjski gospod Urban je Laverjevo podobo Marije z detetom blagoslovil, Leopold pa je do Marijinega godu poslikal vso kapelico: žal se poslikava ni ohranila, se pa je ohranila podoba Marije. ROMANJE NA BREZJE JE BIL POSEBEN PRAZNIK Glas o lepi in dobri Mariji Pomagaj z Brezij je šla daleč naokrog, od ust do ust, od vernika do vernika. Romanja so se začela. Leta 1863, pravijo, da so se tam začele dogajati izredne reči, neka ozdravljenja. Tistega leta so se menda tam ozdravile tri neozdravljivo bolne osebe. Zdaj je bilo romarjev še več, cerkev je bila že zdavnaj premajhna. 1889. leta so bili narejeni načrti za novo, večjo cerkev, 9. oktobra istega leta so z veliko slovesnostjo položili temeljni kamen za novo cerkev, 7. oktobra 1900, na rožnovensko nedeljo, pa je bila Zidovi Marijine kapelice pričajo o številnih ljudskih tegobah in nesrečah, ob katerih so se obračali na Marijo Pomagaj. so si postlali kar na svojih vozovih. Cerkev je bila odprta vso noč. Tu so spali po klopeh, po lesenih pri-čnah, ki so jih vrgli pa kamnitem tlaku. Prihajali pa so z vseh strani. na Posavcu so takrat še mostnino pobirali. Po pol dinarja je bilo za človeka, za konja in voz pa več« Tudi to sem slišala od ljudi okrog Brezij, da so bili neredki primeri, ko so vse od vlaka pa do Brezij ljudje šli po kolenih. Kdo ve, za kaj so se tako hudo zaobljubili. Se pa dogaja, da še danes pridejo peš na Brezje, tudi od daleč, celo s Štajerske. Še vedno prinašajo zahvale. Kdo ve kolikokrat so frančiškani že morali sneti podobe, ker ni bilo več prostora. Koliko kit so si dekleta odrezala, koliko bergel so tu pustili, koliko rožnih vencev. Vzidane zahvale imajo stalno mesto. Koliko globokih zahval najdemo na zidovih za Marijinim oltarjem: za pridobljeno milost, za zdravje, za srečno prestano operacijo, za uslišano prošnjo v hudi bolezi, za čudežno ozdravljenje hčerke Slavice, za telesno in duševno ozdravljenje, za čudežno rešitev šoferja in sopotnika v hudi prometni nesreči na ozemlju ČSSR, za dobljeno zdravje na očeh, za srečno vrnitev iz vojne, iz taborišča, za rešitev iz ječe, za zdravega in normalno rojenega otroka, za ozdravljenje srčnih napadov... Koliko verzov , koliko preprosto naslikanih slik, koliko srčnih prošenj, naj pomaga še naprej... Antona Puščavnika, zaščitnika živine, jo obnovili in postavili vanjo novo sliko sv. Vida, delo umetnika La-yerja iz Kranja, je bilo zanimanje za Brezje že veliko večje. Ko pa je dr. Urban Ažbe, župnik v Mošnjah, iz Javorij v Poljanski dolini doma, v tirolskem mestu spoznal podobo Marije Pomagaj, ki jo je naslikal nemški slikar Luka Cranach, se mu je ta vsadila v srce. Leta 1800 je na južni strani cerkve prizidal kapelo in vanjo postavil posnetek te Cra-nachove podobe matere božje. Da bi imel ob sebi to ljubo sliko, da bi se tudi Kranjci mogli zatekati k svoji Mariji Pomagaj. FRANCOZI SO BILI KRIVI, NE ČUDEŽI Da so pa Brezje postale romarska pot, so pripomogli tudi Francozi Leta 1797 so prvič zasedli naše kraje za kratko, toda ljudje so že tisti bori mesec pred njimi prestaja- Cibinglnova gostilna v Otočah praznuje letos sto let. Skozi njeno malo okence so v časih, ko tu še ni bilo železniške postaje, prodajali romarjem vozne karte. prijeli biriči. Oba so vrgli v ječo. Leopold se je zaobljubil, da bo, če prideta ven, poslikal Marijino kapelico na Brezjah. V sanjah se mu je Brezjanska cerkev je ena nailepših in najmogočnejših na Gorenjskem. Da^0' takrat je bil na Brezjah še [£Trort sv. vid, majhna nepomemb-,a cerkvica v mošenjski fari, samo Blkrat na leto je bila v njej maša J\°rrialo pa se je že v 12. stoletju v JJPjno cerkev v Lescah in kasne-1 •* Mariji udarjeni v Ljubno na Go- C6 LSkem- Ko Pa so oko11 leta 1772 erkvi sv. Vida prizidali kapelo sv. Na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907, je škof Jeglič okronal Marijo in dete na Laverjevi podobi z zlatima kronicama. Danes nosita kopiji, originala pa sta na varnem. Med vojno je bila slika dve leti skrita na Trsatu, maja 1943 pa so jo prenesli v ljubljansko stolnico, 15. junija 1947 pa so jo spet postavili v njen oltar na Brezjah. Okrasje okrog podobe pa je bilo že nekajkrat prenovljeno. li strah, izgube, premožnejši so pred njimi zbežali. Ko so leta 1805 spet prišli, so ostali dlje, »gospodarili, prešerno in oblastno, v grabežljivosti in lakomnosti so prekašali prikazala Mari|a. podobna kot Cra-nachova, vendar veliko lepša, še bolj mila Ko so 1813 leta Francozi odšli in )e bil ječe rešen, se je takoj lotil dela, posebno še, ko mu je za odprta z vsemi svečanostmi. Posveti! jo je tedanji goriški nadškof kardinal Missia. Istočasno so zidali še samostan za frančiškane, ki naj bi skrbeli za cerkev; končan je bil že leta 1898. Od takrat je brezjanska cerkev samostojna, ne več podružnica Mošenj. Romanje na Brezje je bil vedno praznik. Ob Velikem in Malem šmarnu je bila prava gneča lojtrskih vozov in zapravljivčkov pri vseh obcestnih gostilnah. Ljudje so začeli hoditi, ko so imeli žito požeto, seno posušeno. Najprej je bilo treba po-delati doma, potem je bil čas za romanje. To je bil hišni praznik, kajti to je bil tudi edini dan, da se je tudi hišna gospodinja odtrala od doma. Dobrot so napekle za seboj. So se pa takrat izkazali gospodarji: najlepši »gšir« je moral takrat imeti konj, ves je moral biti oštrglan in niso bili redki vozovi, ki so bili gkrancljani z zelenjem, z bršljanovi-mi ali venci iz smrečja. Takle odhod od doma so izkoristili tudi za nakupe. Medtem ko so se konji odpoči-vali pri Jelenu ali na Bekslnu, ali pa ji je kovač pod mestom pribijal nove podkve, so ženske pohitele po trgovinah. Za zimo so takrat že nakupovale CERKEV JE BILA ODPRTA VSO NOĆ Kakšnega tujskega turizma pred prvo vojno pa tudi med vojnama še ni bilo. tudi prenočišč ne. Romarji so navadno spali po skednjih ali pa V Srakovljah so mi pravili, da so ob šmarnih ljudje hodili skozi vas in skozi Udin boršt ponoči, z baklja-mi, zraven pa peli in molili. Ustavljali so se pri vsaki kapelici, zmolili vsaj očenaš. Premožnejši Poljanci so prihajali z vozovi do Šefrta, tu pri Otet pustili konje in voz, potem pa jih je Ote peljal na vlak na Trato, od tu pa so se peljali do Globokega, od koder so šli peš do Brezij. Romarji so se vračali največ z vlakom iz Otoč. Tu so, dokler še ni bilo postaje, kar v gostilni pri Ci-binglnu, skozi malokence prodajali karte za vlak. In da so romarji molili in prosili zase in za svoje do zadnjega, so tudi na postaji na kakšnih 15 m visokem stebru postavili kipec Marije. Goreče prošnje in molitve ter pesem je bilo slišati tu pred vsakim odhodom vlaka še danes je pri postaji Otoče videti krog, kjer je stal steber, kipec Marije pa je vzidan nad stranskimi vrati brezjan-ske cerkve. PEŠ IN PO KOLENIH »Tudi po dvatisoč ljudi je bilo naenkrat na vlaku,« se spominja Francka Fabjančič, gostilničarka pri Ci-binglnu v Otočah. Po več takih vlakov je prišlo na šmarne dni s Štajerske, Dolenjske. Na Brezjah so se maše začele že zjutraj ob petih, ob enajstih je bila zadnja, popoldne pa se je začelo znova. Skromnih romarjev je bilo največ Vse so imeli s seboj, le kakšno juho so si privoščili Raje so več za cerkev dali, čeprav jirri je hudo manjkalo Tudi peš so hodih po cestah. Takrat,ko še ni bilo avtomobilov, se je dalo Na mostu čez Savo NE LE ROMANJE, TUDI TURIZEM Ko danes sedimo v klopi brez-janske cerkve, se mi zdi tako silno majhna. Med tednom je, nobenega praznika. Cerkev je prazna, le dva električarja si dasta opraviti z napeljavo luči ali ozvočenja na prva dva stebra pred oltarjem. Tri starejše gospe so se usedle na drugo stran, mlado dekle v jeansu se je ustavilo pred Marijinim oltarjem. Frančiškan v rjavi kuti je pravkar spovedal sivolasega moškega in ta zdaj išče miren kotiček, da opravi vsaj del pokore... Tiho, mirno je, nekje od zunaj se sliši ropotanje traktorja. Ljudje na Brezjah imajo svoj vsakdanjik. Pred gostilno Dobrča so stoli prislonjeni k mizam, rolete na malih prodajalnah so spuščene. Nikakršnega pravega utripa Brezij ne morem zajeti v objektiv, nobenih polnih avtobusov, zasedenih miz, spo-minkarjev. »V nedeljo pridi te, gospa, pa bo ;-olno,>< mi pravi gospodinja pri Turku na Črnivcu. Bo, takrat se bo trlo ljudi tako pri Finžgarju na Brezjah, kot pri Mlakarju na Črnivcu, pa na Posavcu in v Podbrezjah. Danes Brezje niso več le romanje, temveč tudi turizem, saj ga skoraj ni, ki bi potem ne šel še na Bled. Turistično društvo Brezje je med najmočnejšimi na Gorenjskem. Marsikdo si privošči tudi tujsko sobo, ki jih je na Brezjah in okrog kar precej zraslo Ne le zaradi Brezij, zaradi Gorenjske same, ki je tako nebeško lepa, pa si jo zamisli ob kateremkoli letnem času hočeš D. Dolenc ače, od tam pa se 10 zapeljete z rednim avtobu- le mučilno orodje. V eni od hiš proti Butajnovi imajo staro pisanje, nekakšen dnevnik o življenju in delu ter dogodkih v vasi pred sto in več leti. Če pa hočete do dobrega kmečkega turizma, do Koširja oziroma Setnikarja pod Pasjo ravnjo, se pe-Ijite od Zg. Loga v Poljanski dolini, od tod pa se napotite pod Valter-skim vrhom preko kmetije Kuzovca in do križišča cest, ki vodijo ena' proti Črnemu vrhu, druga na Pasjo ravan, ena pa v dolino, do Skobla, v Kovski vrh in proti Visokemu. Lahko pa se od Koširja vračate po cesti čez Pasjo ravan do tega križišča poti, na Bukov vrh in mimo nekaj kmetij v Hotovljo in Poljane na avtobusno postajo. ČEZ SMREČJE NA GOROPEKE Še eno lepo izhodišče je iz Suhega dola; na Goropeke. Na Suhi dol se pripeljemo z avtobusom iz škofje Loke, do tu je direktna zveza, stopimo, k Sedeju le na šnop-ček, potem pa po loški planinski poti, od tam pa Čez Smrečje in Tri kralje proti Goropekam. Izredno lep razgled je od tod na ves Žirov-ski vrh, na Blegoš, loške hribe in Alpe v ozadju. V Smrečju in pri Treh kraljih se boste lahko podprli. Posebno Trije kralji so zanimivi. Tu so še vedno vidni ostanki močne bele postojanke. Povsod tod vodijo zelo lepe uhoje-ne, razgledne planinske poti. Tudi če boste malo zašli, nič ne de. Povsod boste naleteli na prijazne ljudi, ki so vajeni popotnikov, radi vam bodo povedali, katera pot je prava, da boste zvečer zagotovo doma. S KLADJA NA ERMANOVEC No, ko smo obrali ta del loškega hribovja, katerega del spada pod Polhograjske Dolomite, se obrnimo še malo na drugo stran, ki meji na Cerkljansko Zjutraj se iz Škofje Loke zapeljemo do Kladja in jo ubiramo po loški planinski poti le po gradbenih, mimo Laniščarja in Vr hovca na Ermanovec. Tu nas bo odlično postregla Brdarska Malka, ki jo mnogi hribovci poznajo še od prej, ko je vodila kmečki turizem doma v Vinharjih... Z Ermanovca se dobro potešani spustimo po označeni poti do Slajke, od tod pa še v Hotavlje in pri Lipanu počakamo na avtobus za škofjo Loko. K MARTINOVCU IN NA GORO In ko smo že pri Hotavljah, imamo pri roki že pot za naslednji teden. Pripeljemo se z avtobusom do Hotavelj, jo uberemo peš mimo ho-taveljskega Marmorja skozi Sušo, Sorica še vedno velja za najlepšo gorenjsko vas. IZ SELŠKE V POLJANSKO DOLINO Izhodišče za več poti imajo paličarji Luše v Selški dolini. Od tu jo pogosto ubero ob vodi do odcepa, ki gre na Mlako in k Podmlačanu, znani kmečki turizem na Jarčjem brdu. Ko se dodobra okrepčamo, se podamo po Blegoški cesti na Zapreval, do koče na Starem vrhu, od tod pa na Četeno ravan — tu se oglasimo še pri kmečkem turizmu pri Tavčarjevih in pri sosednjem bifeju, si ogledamo zanimive freske na hiši — in jo uberemo do Javorij, od koder pod večer odpelje avtobus proti Skofji Loki. Tudi tu je poti in potk in stezic, kolikor je studen- Danje. Tu danes še lepo vidiš, kako so včasih znali postaviti vas, da je šlo za hiše čim manj dobre zemlje. Danes so Zg. Danje že prazne. Kmalu po vojni pa so tu še živeli ljudje, ki so znali še tirolsko nemščino, kajti priseljeni so bili iz Tirolskega. Iz Zg. Danj gre ena od steza naravnost na Ratitovec, vendar te paličarji ne priporočajo, ker je slabo markirana in tudi slabo prehodna, pač pa svetujejo pot skozi Zabrdo in Torko na Podn, kjer se lahko povzpnete na Ratitovec, ali pa se spustite do Prtovča, do okrepčevalnice pri Marici, ki je daleč znana rožarica. Nasvete, kako negovati in vzgajati rože, strese kar iz rokava. S Prtovča se lahko spustite po ce sti v Železnike, lahko pa po planinski poti na Jesenovec ali po izredno prijetni poti čez Podlonk. ..Preljubi svet' Lenart, kako si ti lep, Imaš majčkeno faro, pa dosti deklet...« poje ljudska pesem. Tudi do Lenarta se pogosto povzpno kranjski paličarji, iz Luše, ali pa se spuste iz Zaprevala in čez Rovt do Sv. Lenarta, pa od tod v dolino. Še eno lepo pot za en dan svetujejo paličarji: z Jesenovca, kraja med Železniki in Zalim logom, na Prtovč. od tod po preko kmetije Novak v Dražgoše in Rudno ter v Železnike; lahko pa iz Dražgoš nadaljujete pot po partizanski cesti na Lajše, kjer je odlična vaška gostilna štihl, pa v Selca na avtobus. Lahko pa greste peš vse do Stražišča, če greste iz Dražgoš na Za-brekve, na Mohor in Čepulje. Ali pa iz Dražgoš na Jamnik, in čez Peteli-novec na Kropo. Premalo je prostora, da bi naštel; vse, kar mi paličarji stresajo iz svoje popotne torbe. Le enega pravila se drže: ne gredo nad višino 1500 m. Pravijo, da je to čisto dovolj za njihove moči — večina so to upokojenci — da raje več lepega vidijo, kot da se mučijo v strmino. In prav imajo. Njihove poti so tudi kot nalašč za družinske izlete. Pravijo, da nobena reč ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. Tudi tale draginja ne. Manj se bomo vozili z avtomobili pa več peš hodili. Veliko lepega videli in zanimivega doživeli, pa veliko raje se bomo imeli. Pa srečno! Tekst in fotografije: D. Dolenc rgmsmmZBIGLAS 10. STRAN GLASOVCI V R/ASTEZIJSKI PREŠI ZDRAVI, PLODOVITI, RAftŽIVI 1 STANE OBLAK SE PREDSTAVI Stane Oblak iz škofje Loke izhaja iz stare loške družine, kjer so se že pred stotimi leti ukvarjali z nekonvencionalnim zdravilstvom, od zeliščar-stva do zdravljenja z bioenergijo. Z radiestezijo in bioenergijo pa se je Stane začel ukvarjati pred desetimi leti, zadnja štiri leta intenzivno. Tedaj pač, ko je spoznal, da lahko z dotikom svoje roke pozdravi marsikatero bolečino pri svojih prijateljih. Začeli smo prihajati tudi drugi in tako je hočeš nočeš moral nadaljevati družinsko tradicijo. »Zdaj je toliko zanimanja, da sem telefon kar izključil,« pravi Stane Oblak, »saj imam dela čez glavo. K meni prihajajo ne le Slovenci, ampak tudi Iz Italije, Nemčije, iz tujine pač. Dnevno vzamem na terapijo največ šest ljudi, s katerimi se ukvarjam 40 do 120 minut. Več kot tričetrtine pacientov je otrok:' Vi si niti predstavljati nemo-rete, kako zelo bolni so danes otroci! Zadnji fantek je bil star osem let in pol, doma iz Tržiča in ko so zdravniki popolnoma dvignili roke — fantek je nenadoma oslepel — je z mojo terapijo ozdravel. Spet normalno vidi! In drugi pacienti, saj jih je cela vrsta...« ZAKAJ SOLATA SOVRAŽI KROMPIR? Kaj sploh je radiestezija? Pri radiesteziji gre za človekovo sposobnost, da zazna nevidno in doslej neizmerjeno žarčenje. Morda so to neznane elektrokemijske, mentalne ali kakšne druge reakcije našega telesa, vsekakor pa so nerazložljive skrivnosti, ki so jih zmožni razložiti redki posamezniki. Le-ti naj bi imeli poseben naravni dar, veliko senzibilnosti, talenta, sposobnost meditacije, koncentracije. Lahko pa se radiestezijske tehnike sami naučite, če imate dovolj časa in volje, da bi obiskovali radie-stezijski tečaj. Naučili vas bodo pravilne uporabe pripomočkov, opravili boste nekaj vaj za spodbujanje občutljivosti — nekateri so za tovrstna zaznavanja bolj, drugi manj občutljivi — in vaša radiestezija se lahko začne. Z radiestezijo boste lahko raziskovali hrano, zelišča, se ukvarjali z bio-, vrtom: končno in vendarle vam bo do konca življenja jasno, zakaj denimo, solata ne mara sosedstva s krompirjem, saj vam bo radiestezijska tehnika odkrila, katere rastline se marajo in katere se na smrt sovražijo. Tako, kot vam bajalica, radiestezijski instrument, ob pravilni rabi in nekaj izkustva lahko pove, če se dva človeka privlačita ali izražata medsebojno antipatijo. Stvar lahko teče tudi preko slike, fotografije in zato ni nujno, da vam oseba, ki je predmet vašega tovrstnega raziskovanja, sedi pred nosom. Na ta način lahko proučite vso bližnjo in dalj-njo žlahto, ne da bi oni karkoli slutili. In naj jih vaši novi ukrepi še tako »vržejo« (zoprnikom, tetkam in ujcem nič več kavice in šnop-čka, prijaznim pa poljubčka na oba lička), vam je radiestezijska izkušnja povedala svoje. PREVARANTOV KAR MRGOLI A vrnimo se k resnemu radiestezistu, našemu Stanetu Oblaku, ki takole pravi o hrani, predvsem pa o šarlatanih na področju radiestezije, ki jih v zadnjem času po Gorenjskem in po vsej Jugoslaviji kar mrgoli. »Ljudje se sploh ne zavedajo, tako zelo zastrupljena je hrana,« pravi. »Naša merjenja so dala osupljive rezultate, saj se je izkazalo, da so živila polna pesticidov in komaj užitna. Razne cedevite — porazno! Še slabše je s sadjem, ki zori po hladilnicah in vsebuje ogljikov dioksid. Sadje, ki ga prodajajo po trgovinah v tujini, ni nikoli tako zastrupljeno kot prav pri nas. Nas, resne radiesteziste hudo motijo in nam kvarijo ugled številni šarlatani, ki se pojavljajo na vsakem koraku. Niso izšolani, nimajo uradnega dovoljenja in zato komaj čakamo, da se, da bo tudi Slovenija sprejela zakon. Znana je hrvaška afera s ponarejenimi diplomami. Med njimi je bil prevarant, ki se je tako okoristil s seansami, da si je v kratkem času kupH tri drage avtomobile. Zdaj je zaprt, kot bi morali biti zaprti vsi, ki se izdajajo za strokovnjake. Na Fužinah v Ljubljani je imel nekdo navado, da je po vsaki terapijo pacientu na vprašanje odgovoril: »Kolikor pač hočete dati.« A vedno je bilo nekaj milijonov na mizi, ki jih je pustil pacient pred njim! Ljudje pač iščejo zdravje za vsako ceno: prevaranti poslujejo noč in dan, mi, resni pa le toliko časa, koJJkor nam dopušča naš bioritem. Ne morem tudi mimo nekega domnevnega kranjskega »radiestezi-sta«, ki na široko operira po Kranju. Ljudje mu nasedajo, da je joj, našel pa je že toliko vode, da bi jo bilo za cel ocean! A kar je najhuje ne le, da dobro služi z diletantskim premikanjem postelje, neko Kranjčanko, ki ji je prerokoval kratko življenje, je to tako pretreslo, da se je vdala pijači. . .« PRIROČNIKI NISO NIČ VREDNI Stane Oblak pravi, da je prvi Jugoslovan z zlatim nihalom Akademije mejnih znanosti v Milanu in diplomirani bioenergetik. Tudi o priročnikih, ki so v obtoku, nima dobre besede, z izjemo pripočnika inž. Borisa Farkaša. »Obrajta« tudi inženir Geča iz Slovenj Gradca, vsi ostali pa naj bi le in zgolj slabo prevajali in — služili. Mi smo torej sledili Stanetovemu merjenju Glasovih prostorov, korak za korakom, centimeter za centimetrom. Njegove ugotovitve smo vestno zapisovali, komentirali pa jih bomo po svoje, ne da bi pri tem hoteli kakorkoli omalovaževati ali se norčevati iz njegovega prepričanja in njegovih spoznanj ali radiestezije kot mejne znanosti nasploh. SENZACIONALNO RAZODETJE Začeli smo tam, kjer se začne: pri vrhu. Pri našem direktorju in glavnemu uredniku Štefanu Žargiju in pri odgovorni urednici Leopoldini Bogataj. Oblakovo nihalo je odkrilo, da ima direktor nadpovprečne vodstvene sposobnosti. Vendar, pozor: ko je meril njegovo pisarno, je nihalo nevarno in zločešče nihalo gor in dol. Radiestezist se je nekajkrat na hitro zaustavil, nekje pri vratih pisarnice pa obstal: direktorju je zastal dih, mi smo dobivali velike oči, napetost, da bi jo rezal! In res: meter stran od direktorjeve mize je nihalo zaznalo geopatogeni pas, vozel, križišče škodljivih polj! Neumno smo zijali v tapison, nad katerim je plesalo nihalo in v trenutku nam je bilo marsikaj kristalno jasno. Zdaj namreč zanesljivo vemo, da se naš glavni urednik mora kar često postavljati prav na tisto točko, kadar ocenjuje naše članke in Glas nasploh. O ja, da boste vedeli: vsak časopis temeljito oceni in te njegove ocene niso .prav nič prizanesljive. Ha: če pa ti počenjaš take reči na geo-patogenem pasu, ni na ljubem svetu žive radiestezijske duše, ki bi bila pri- S PAR PRI ŠPAROVCU ZA PRIJETNE TRENUTKE! stereo radio kasetofon Elin 667Ats 3 radio budilka Silva - Schneider 233 Ats velika izbira audio in video kaset S PA R PRIJETNE POČITNICE VAM ŽELI ($) MARKET šparovec Struga ■ Strau na Koroškem DVIGALA TIP CPD - 2000 ZA DVIGANJE OSEBNIH VOZIL TIP PF - 1500 ZA DVIGANJE OSEBNIH VOZIL ALI MANJŠIH KOMBI-JEV TIP CMD - 500 ZA DVIGANJE IN POPRAVILO MOTORNIH KOLES IN MOTO KULTIVATORJEV FPG - III • MLIN DROBILEC • MIKSER t KOMPOSTNIK KLJUČAVNIČARSTVO PINTAR FRANC Sv. Duh 7, Škofja Loka tel.. (064) 60-253 SE PRIPOROČAMO Tokrat se vam predstavljamo skozi meritve in ugoto^a radiestezista Staneta Oblaka iz Škofje Loke, ki nas je premeril od glave do peta. Kdor verjame,.pač verjarr^otovitve P° svoje interpretirali. Kaj nam lahko pove radiestezija? Preveč šarlatanov, tudi po Kranju in na Gor^anovic' se porajajo »strahovite zdravilne enote«. V naših prostorih ni žarčenj, vozlov in škodljivih križanj, in r/Voc,n'h tokov, zato smo občasno silno žejni. Mi, Glasovci, pošiljamo časopis Gorenjski glas dvakr*Um b^!lne gorenjske domove, izven Gorenjske in tudi v tujino. Zato je dostojno in prav, da se predstavimo ne le našim sef jn ve'°^m in naročnikom, temveč tudi vam, ki boste naši bralci morda postali. Da povemo, kdo smo, kako in kdaj delamflmjslj|j *ai b' radi in česa si ne želimo. Predstavitev redakcije, tajništva, tehnike in uprave srf eKoliko drugače, kot je običajno navada in kot bi morda pričakovali. đMjvcni. jg treni it Aktualni, kot vedno smo, nikakor ne moremo mimo p%0 si'no modne radiestezije in bioenergije. Zato smo se dogovorili; predstavi naj nas kar radiestezija in bioenergifo radiem In je bilo, kar je bilo, ko nas je obiskal danes najbolj l\ NeJ t stbioener9etik Stane Oblak iz Škofje Loke, ki nas je dobri dve uri meril podolgem in počez, nas in naše delr aten so se ob njegovih ugotovitvah kislo nasmihali, drugi odkritosrčno zabavali, nekateri Glasovci pa so tudi za »pr^j Da Kakor pač kdo — Stane Oblak pač z nihalom, mi s pis* M ločite, komu boste verjeli, kaj vzeli zares in kaj za hec. Stane Oblak radiestezira pri našem glavnem uredniku ,flodk!int«rJOŽeiKo6niek se hoče na lastno »roko« prepričati direktorju Štefanu Žargiju «m vozlu... _ Tajnica Božena Avsec pri radiestezijski meritvi okoTrfv ozadju °b,ak' Bogatajeva in obllkova,ec *9°r Naš komercialist Jurij Držak lladi f«!0V,ć' referentka za male oglase. Fotografiral je naš fotoreporter Gorazd Šinik Naročilnico čimprej oddajte v naši oglasni službi ali jo P^o po^ei-"!' naslov- Vse naročilnice bomo vrgli v boben in med novimi naročniki izžrebali dva za izlet — po domovini I" 'al1 na iz|et S starejšimi naročniki triie bodo nreiemali časopis pol leta zastonj, nekaj pa bo še tolažilnih nag;r* izlet s starejšimi naročniki, trije bodo prejemali Uredništvo Gorenjskega glasa NAROČILNICA Izpolnite nar<§ Poš|J'te na naslov: ČP Glas, Moša Pijadeja 1 Ime in priimek. Nasiov- Naročnino bom plačal po prejemu položni Datum. Podpis. ija 1988 GLASOVCI V R/STEZIJSKI PREŠI 11. STRAN @®!MiSS»KnQLAS VITI, RADŽIVI — LE VODE NIMAMO! Tokrat se vam predstavljamo skozi meritve in ugoto^a radiestezista Staneta Oblaka iz Škofje Loke, ki nas je premeril od glave do peta. Kdor verjame,.pač verjarn^otovitve po svoje interpretirali. Kaj nam lahko pove radiestezija? Preveč šarlatanov, tudi po Kranju in na Gor^tanovici se porajajo »strahovite zdravilne enote«. V naših prostorih ni žarčenj, vozlov in škodljivih križanj, in r^Vodnin tokov, zato smo občasno silno žejni. Mi, Glasovci, pošiljamo časopis Gorenjski glas dvak^m ev,,ne gorenjske domove, izven Gorenjske in tudi v tujino. Zato je dostojno in prav, da se predstavimo ne le našim sef in J*cam 'n naročnikom, temveč tudi vam, ki boste naši bralci morda postali. Da povemo, kdo smo, kako in kdaj delamomjS|j|j ka) bi radi in česa si ne želimo. Predstavitev redakcije, tajništva, tehnike in uprave sfl> ekoliko drugače, kot je običajno navada in kot bi morda pričakovali. „ j Aktualni, kot vedno smo, nikakor ne moremo mimo 0 s''no modne radiestezije in bioenergije. Zato smo se dogovorili; predstavi naj nas kar radiestezija in bioenergij^j rad- In je bilo, kar je bilo, ko nas je obiskal danes najbolj l\ Nek^ ^ 'n Dioener9et'k Stane Oblak iz Škofje Loke, ki nas je dobri dve uri meril podolgem in počez, nas in naše delT Kateri so se ob njegovih ugotovitvah kislo nasmihali, drugi odkritosrčno zabavali, nekateri Glasovci pa so tudi za »p^j D Kakor pač kdo — Stane Oblak pač z nihalom, mi s pis* 0«jani, ki so že v prvem stoletju < ; Pred našim štetjem tu postavili utr-3 len vojaki tabor. Do trenutka, ko so semkaj prišli Slovani, se je zgodbo še marsikaj - cesar Avgust je leta 14 nrorl no^ifv, Jtotinm nnlri7il 33 o j dilo - 14. pred našim štetjem položil temelj obzidju trgovskega mesta Emone, kakih petsto let kasneje pa ie Atila mesto porušil do tal. Od temeljev obnovljeno mesto je nato v 6 stoletju sprejelo Slovane. Ti so si kmalu nakopali na glavo frankovske kneze, iz ostankov emonske klasične arhitekture pa so zgradili srednjeveško mesto z gradom ter ga poimenovali Ljubljana. Pretežno ledene stavbe v mestu so seveda slabo prenesle potres leta 1511, toda tako kot druga mesta, si je ved-n° znova opomoglo in z novim li-cem vedno znova kljubovalo vihar-)ern. ki jih prinaša^čas. Ljubljana je Prvič omenjena leta 1144 v ohranjenem dokumentu, takrat nekako so 2ačeli na domačem gradu kovati denar, in končno leta 1220 je dobila tudi mestne pravice. In kot se za mesto s takimi pravicami spodobi, Se je obzidanima Mestnemu in Staremu trgu pridružil še novi trg, plemiški in oblastni center za gospodarsko in cerkveno gospodo. V mestu cveti slikarstvo, kiparske delnice in glasbenik Jurij Slatkonja, Hubljančan, ki je postal na Dunaju skof. To križišče severa in juga podane tudi pripravno mesto za re-ormacijo, ki prinese k nam prvo ti-ska;o knjigo. la Lkih?emnaistem stoletju je dobi-bo Dn?ana sedanjo baročno podo-benih • Zanr,etke Univerze in glas- IOdJL • rodi|a se je Academia Merosorum (leta 1693), znanstve-stol i r* O O C o Pošt i osebnosti. Ko je leta 1809 med S6deŽ llirskin Provinc, je bil L£ nienimi guvernerji tudi maršal severt' na 'iub'ia'nska tla pa je F>0 stopil tudi sam Napoleon. 1Q2lKongresu" Svete Alianse leta dan ln P° kongresu evropskih vlačila V L'ub|jani, in ko se je zaklju-b|ja_era Napoleona, je postala Lju-jenj a središče narodnega prebu-PraVT' katerega oiasnik je bil dr. ravnce Prešeren" st0|etdru9i polovici devetnajstega merrK 'e Postala Ljubljana po-u! leznic kulturno središče, z želj Mubij ' ki 'e Povezala Dunaj preko A čal we s Trstom, pa se je pove- u 3 3 i arnj.udi n)en ekonomski pomen. V sierj6 rnesta so pustili močne ia.nsk'K6 namesto dotedanjih itali-ka je Severn'i. avstrijski vplivi. Ta-pa je °stala vse do danes, močno tekt jr'ien° podobo oblikoval arhi-vojni P|ečnik. Po prvi svetovni ustan'6 L'ub'iana dobila osnovne kultu Ve pomembne za narodovo jo, Univerzo, Narodno galeristi ademija znanosti in umetno- Taka ■ sti. q?'e bila Ljubljana v preteklo-huda ° obJe zadnje vojne je bila Preskušnja za mesto. Lik ile- proč je osrednja ljubljanska znamenitost, ki gleda z vseh ljubljanskih razglednic — nebotičnik. Postavili so ga leta 1933, arhitekt pa je očitno imel v mislih ameriške visoke stavbe. Potem se je treba obrniti proti vzhodu, prečkati Titovo cesto, si ogledati Marxov park, ki ga na severni strani omejuje sodna palača s kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, in vrsto lepih secesijskih stavb ob Miklošičevi cesti s hotelom Union na čelu. Še korak ali dva pa se odpre Miklošičeva v Prešernov trg s kipom pesnika, delom kiparja Ivana Zajca. Zadnje mesece imajo Ljubljančani prav ta trg veliko v mislih, saj ga prenavljajo, menda naj bi pred spomenikom stala tudi fontana. Ne glede na to ali bodo trg spremenili ali ne, javno mnenje je kar zelo proti, pa je bolj gotovo, da okoliške stavbe razen polepšanih fasad nikakor ne bodo menjale svojega prvotnega videza. Še naj- Ne kaže se kar takoj napotiti proti ljubljanskemu gradu čez Stari trg in peš poti, ki so jo uredili po Plečnikovi zamisli. Staro mesto je zanimivost zase, če bi si vso njegovo kulturno dediščino hoteli ogledati vsaj malo podrobneje, bi potrebovali kar več dni. Ne kaže mimo stolnice, ki so jo med letoma 1701 do 1708 zgradili na kraju, kjer je stala nekdanja stara gotska katedrala. Zraven te je semenišče, v katerem je bila prva javna knjižnica v Ljubljani, hrani pa vrsto dragocenih rokopisov in tiskov. Škofijski dvorec v bližini, stavba iz leta 1512 se ponaša s tem, da so pod njegovo streho prespali tako slavni možje, kot je bil Napoleon; a tedaj še ni bil cesar, ko je užival ljubljansko gostoljubje. Tu so prebival guvernerji Ilirskih provinc. Ob dvorcu je spomenik oziroma steber, ki spominja na demonstracijo ljubljanskih žena; leta 1943 so od škofa Rozmana zahtevale po- Znana podoba, pa vendar bi verjetno Ljubljančani jecljali, če bi jih povprašali po kakšnih podatkih o tej mogočni stavbi. Mladi bi sicer vedeli povedati, da je obnova gradu prišla v tisto fazo, ko se je tu mogoče poročiti v izredno lepi poročni dvorani. Izkopanine pa pravijo, da je bil hrib prvič utrjen še za časa Keltov in Ilirov in da so v njem prebivali tudi rimski vojaki. V dokumentih se prvič omenja leta 1144, ko je bil grad dom deželnih knezov Spanheimskih. Ti gospodje so tu kovali celo svoj denar. Kdo bi pre-štel vse gospodarje, in vse prezidave in dozidave do danes, kar vse je doletelo ljubljanski grad! V bližini gradu stoji spomenik slovenskim kmetom — puntarjem kiparja S.o-jana Batiča. ROTOVŽ Isti kipar, ki je izdelal oltar v frančiškanski cerkvi, je zapustil Lju- Blizu je Jakopičev vrt z ostanki zidov dveh rimskih vil. Ob Erjavčevi ulici je še eno zanimivo najdišče in sicer iz 5. stoletja našega štetja: krstilnica z mozaiki in imeni dona-torjev, ostanki škofovske plače in portika, kar vse se je izognilo katastrofi leta 452, ko je hunski kralj Atila porušil Emono. KRIŽANKE Danes nam Križanke pomenijo letno gledališče. V resnici pa so bile sedež nemškega viteškega reda. Zrasle so na mestu nekdanje stare cerkve pregnanih templarjev, tu pa je bil včasih tudi Neptunov tempelj. Ves samostanski kompleks je bil preurejen po zamisli Jožeta Plečnika. V bližini je nemogoče zgrešiti Ilirski steber na grobu neznanega francoskega vojaka v času ilirskih provinc. Tu je še palača deželnih knezov Auerspergov, v kateri je da- nes Mestni muzej in Slovanska knjižnica. Tam, kjer je bil nekdaj knežji dvorec, porušen v katastrofalnem potresu, zdaj stoji Narodna in univerzitetna knjižnica, zgrajena po Plečnikovih načrtih. Na zahodni strani stavbe so na obnovljenih ostankih rimskega obzidja portreti naših slavistov. Na vzhodni strani knjižnice pa je le korak do baročne palače, v kateri je Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Stavba je bila nekoč sedež deželnih oblasti, pa tudi kraj, kjer so gostovala italijanska gledališča Trg pred stavbo je bil nekoč srce kvarta ljubljanske gospode, saj se tu kar vrste palače najimenitnejših plemenitaških družin. Le korak je spet do nabrežja reke in do Jurčičevega trga s Čevljarskim mostom Tudi tega je prenovil Plečnik, poprej je bil most pokrit, na njem pa so bile rokodelske delavnice, ki so mu tudi dale ime. Na drugi strani (kjer je staro mesto) so bila nekoč glavna mestna vrata v Ljubljano. Zdaj se je treba obrniti nazaj in po Židovski ulici do Trga osvoboditve z Univerzo Edvarda Kardelja, zgrajeno leta 1896 kot deželni dvorec. Z balkona te stavbe so Ljubljančanom leta 1945 govorili člani slovenske vlade in malo zatem tudi Josip Broz-Tito. Sosednja še nekoliko starejša stavba je Slovenska filharmonija, ena najstarejših v Evropi. V bližini je tudi sedež najstarejše slovenske založbe — Slovenske Matice. Treba je seveda prečkati park Zvezdo, imenovan po značilnih zvezdasto se križajočih poteh, kjer ne gre zgrešiti zlatega Emonca, ki stoji med ostanki zidov in mostu pred vrati antične Emone. Brez skrbi, na podstavku dež spira kopijo, original je v muzeju. Mimo Uršulin-ske cerkve je le nekaj korakov do Trga revolucije s Skupščino in njenim znamenitim portalom, delom kiparjev Zdenka Kalina in Karla Pu-triha. Ob njej je grobnica narodnih herojev. Na južni strani ni mogoče zgrešiti Cankarjevega doma s spomenikom Ivanu Cankarju, delom kiparja Slavka Tihca. Trg ima ime po spomeniku revoluciji, delu Draga Tršarja, njegov pa je tudi spomenik Edvardu Kardelju. Pot kulturne dediščine naj bi se počasi končala prav tu, kjer je Narodni muzej, ustanovljen že leta 1821 z nacionalno zbirko pričevanj o preteklosti slovenskega ter drugih narodov, ki so bivali na tem ozemlju. Pred stavbo se zeleni kip zgodovinarja Janeza V. Valvasorja Poleti je opera zaprta, a stavba v novorenesančnem slogu iz 1882 je vredna ogleda. Še dva koraka naprej je Narodna galerija, v- kateri pt žal ni več kitajske razstave, hran pa kajpak druge ogleda vredne predmete. Čez staro Prešernove cesto je Moderna galerija zgrajena po vojni z zbirkami del slovenskih umetnikov 20. stoletja. Že vrsto let je v tej galeriji znana in v svetu odmevna prireditev Mednarodni grafični bienale. Pred njo je Berneker-jev spomenik Trubarju in druge pla-stite. Tu se zdaj začenja znamenito Plečnikovo sprehajališče s svetilkami v osrčje Tivolija. Na desni s^oji malce osamljen kip Riharda Jakopi ča, v zanosni drži umetnika v ustvarjanju. Če je v nogah še kaj moči, se je lepo sprehoditi do Ceki-novega gradu, kjer je danes Muzej revolucije. L. M. C3(Q^^©K^GLAS 18. STRAN Sobota, 2. julija KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE '88 »Počitnice 88« DOMOVINA počitnice na otokih so lepše... Morje je čistejše,sonce toplejše in vino bistrejše! KOMPASOVE POČITNICE na BRAČU (Bol, Supetar, Su-tivan), VISU (Vis, Koiža), HVARU (Hvar, Jelša) in na KORČULI. UGODNE CENE in za BRAČ ter VIS ORGANIZIRAN PREVOZ! POČITNICE V KLUBU KOMPAS • KOMPASOVO MALO MISTO - SUTIVAN/Brač, v juliju od 177.000 din naprej v višku sezone 192.000 din! Bogat program! • KOMPASOVO VELO MISTO - VIS — KOMIŽA (hotel Biševo, zasebne sobe in apartmaji) — VIS (hotel Issa in zasebne sobe), 7 poonih penzionov od 173.000 din naprej! • KOMPASOV PLANINSKI KLUB ROGLA, hotel Planja, 7 polnih penzionov, od 173.000 din naprej! NUDIMO TUDI NAMESTITEV V BUNGALOVIH! • PRIPOROČAMO: počitnice v Novigradu • Stella Maris • IZREDNO UGODNE CENE • v juliju od 105.000 naprejza 7 polnih penzionov! • »Počitnice '88« TUJINA »SUPER JANEZOVA PONUDBA« ZA PALMO DE MALLORCO IN IBIZO • druga oseba ima brezplačen letalski prevoz • tretja oseba 50% popusta pri letalskem prevozu • otroci od 2. - 12- leta brezplačen letalski pevoz KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA! • ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza, odhodi vsak torek; cena že od 574.000 din naprej • GRČIJA, Kreta, Santorini, odhodi vsak torek; cene že od 663.000 din naprej • CIPER, Larnaca, Limassol, odhodi vsak četrtek, cena že od 669.000 din naprej • TURČIJA, Mersm, odhodi vsak ponedeljek; cena že od 625.000 din naprej • TUNIZIJA, Hammamet, odhodi vsak petek; cena že od 627.000 din naprej_ Priporočamo: • MRTVO MORJE, zdravljenje psoriasisa, teden ali več, odhodi vsak ponedeljek • POČITNICE NA ČRNEM MORJU IN Z LADJO PO GORNJI VOLGI, 13.7.; 11 dni • S KATAMARANOM V RIMINI IN SAN MARINO, vsak vikend, dva ali tri dni, od 120.000 din naprej KOMPASOVA KRIŽARJENJA • Z LADJO PO VOLGI in POČITNICE NA ČRNEM MORJU, 11 dni, 13.7. - JANEZOVA PONUDBA - UGODNI PLAČILNI POGOJI1 • 7-DNEVNA LUKSUSNA KRIŽARJENJA MED GRŠKIMI OTOKI v juliju, avgustu in septembru • KRIŽARJENJE PO SEVERNEM JADRANU od junija do septembra, 7 dni, od 440.000 din naprej • KRIŽARJENJE OD SPLITA DO DUBROVNIKA od junija do septembra, 8 dni, od 420.000 din naprej • S ČOLNI PO KANJONU TARE od julija do septembra, 4 dni. 350.000 din 5 KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN • MICHAEL JACKSON, 8.7., 1 dan, avtobus, 68.500 din • BRUCE SPRINGSTEEN, 17.7., 1 dan, avtobus, 68.500 din KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA VIKEND IZLETI V JUNIJU • KOPAČKI RIT, 3 dni • NARODNI PARK BRIONI, 1 ali 2 dni • ROVINJ - BRIONI, 1 ah 2 dni • KORNATI, 3 dni • HVAR - OTOK SONCA, 23.6., 4 dni OGLED OPERE: • VIPAVA, ogled opera RIGOLETTO, 3.7., 1 dan.avtobus POTOVANJA V TUJINO • NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 16.7. in 20.8. • NORDKAP, 11 dni, 31. 7. • JORDANIJA - SIRIJA, 8 dni, 30.9. • EGIPT, 9 dni, 15.7., 19.8. • MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 7.7. • SIBIRIJA in MONGOLIJA, 8 dni, 31.8. • SINGAPUR, 10 dni, 30.6., 21.7., 18.8., 29.9.. 20.10. • BALI - BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 29.6. • TIBET in REKA JANGTZE, 17 dni, 4.9. • VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 17.7. • VELIKA KITAJSKA TURA, 17 dni, 14.8. • KUBA, 13 dni, 15.7., 14.10. • BRAZILIJA in ARGENTINA, 15 dni, 3.10., 26.12. • NEVV YORK LOS ANGELES - SAN FRANCISCO, 11 dni, 11.7., 12.9. • KENIJA - SEJŠELI, 13 dni, 21.11., 28.12. • JAPONSKA - KOREJA, 13 dni, 27.8., 24.9. • INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 28.8., 25.9. • KAPADOKIJA ANATOLIJA, 10 dni, 27.9._ STROKOVNA POTOVANJA i • BUDIMPEŠTA, Evropski konres citologov, 5 dni 26.9 j Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj - tel.: 28-473, L Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska Laora - tel.: 88-162 Ugodnosti Kompasovih počitnic »Ne ostajajte doma! To utegne škodovati vašemu zdravju!« S tem nasvetom, ki ga v svojih katalogih za letošnje poletje večkrat ponavlja, hoče turistična in potovalna agencija Kompas vplivati na bralce teh publikacij, da bi se čimbolje odločili. Kdor ima kakršenkoli namen letos potovati na poletne počitnice, prav lahko najdete v enem od Kompasovih katalogov »svoje« počitnice. Cene, navedene v teh ponudbah, so take, kakršne pač so in kakršne bodo letošnje poletje, vendar je mogoče ob natančnejšem listanju po katalogih najti karseda ugodne priložnosti. »V dneh, ko cene nevzdržno rastejo na vsakem koraku, nas preseneti izredno ugodna Kompasova ponudba počitnic v španskih turističnih središčih Mallorca in Ibiza,« je zapisano v eni od ponudb te agencije. Vsem, ki se bodo prijavili za počitnice v Španiji do 20. junija, je namreč na voljo tako imenovana »Janezova super ponudba«, ki jo odlikujejo številne ugodnosti in je namenjena predvsem družinam. Če se namreč za take počitnice prijavita dve osebi, ima druga brezplačen prevoz do Palme na otoku Mallorca in nazaj. Tretja odrasla oseba iz družine ima prav tako brezplačen prevoz in poleg tega še 40 odstotkov popusta na ceno storitev v Španiji. Ali je ta ponudba preveč zapeljiva, da bi bila lahko resnična? Če ji verjamete popolnoma in če bi jo želeli preveriti, se vsekakor oglasite v eni od Kompasovih poslovalnic, kjer bodo ta podatek potrdili in morda dodali še kakšno podrobnost. Druga ugodna ponudba Kompasovcev za letošnje poletje se nanaša na Kompasove počitniške klube v domovini. Gre predvsem za Kompasovo malo misto na otoku Braču in za Kompasovo velo misto na otoku Visu. Prvega od teh klubov za domače goste so v Kompasu zasnovali že pred tremi leti, in sicer v Sutivanu na Braču. Vsako leto so nato izboljšali vsebino in kakovost ponudbe, letos pa so za boljšo in hitrejšo povezavo s Splitom zakupili posebno letalo, ki bo dopustnike, namenjene v Sutivan, popeljalo do Splita vsak petek. Tudi sicer je program počitnic v Kompasovem malem mistu Sutivanu nadvse zanimiv in pester: poskrbeli so za obilico športa, animacije in zabave za vse starostne skupine, od otrok do odraslih in starejših. Zabave, smeha, vesejja in športa bo dovolj za vse, za to pa bo poskrbela prizadevna Kompasova ekipa v Sutivanu. Poleg Brača ponujajo v Kompasu tudi Vis Z mestecem Vis in Komiža ter namestitvijo v zasebnih sobah, počitniških stanovanjih ali hotelih. Te vesele počitnice imajo vsekakor vsaj eno velikansko prednost in privlačnost: zagotavljajo nespremenjene cene storitev na otoku Visu. Do Splita se je mogoče odpeljati bodisi z vlakom bodisi z letalom. V zvezi s tem naj omenimo še eno razveseljivo novico: za nočni vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane, Maribora in Zagreba julija in avgusta vsak ponedeljek zvečer ter prispel v Split v torek zjutraj, je zagoteovljena nespremenf cena do konca sezone. Sicer pa je v velikem Kompasovem pol' nem počitniškem katalogu zbranih še f ko drugih podatkov, ki bodo dobrodc pri načrtovanju najlepših dni v letu. Tako so, na primer, poimensko naveoV vse plaže, primerne za otroke, vsi turis Kra čni kraji ob našem morju, kjer si je motf.pot če izposoditi jadralno desko, vsi kraji, '[[JjJ je mogoče igrati tenis, in vse nudistične sk* naturistične plaže v krajih, kamor Komp' eie sicer pelje svoje goste. In če ne ves' hkr kam bi med počitnicami dali svojega p5 preberite Kompasov katalog; potem !{!^ boste morda odločili, da ga vzamete s* Van boj na morje, saj so poimensko naved* tud vsi kraji ob morju, kjer imajo skupaj z g"s yse radi tudi njihove štirinožne prijatelje. Vsi se poleti ne odločajo za morje; tudi takšne goste je mislil Kompas. Iz njegopre bogate celinske počitniške ponudbe si izbrali prvi Kompasov planinski klub ||Qr Rogli, kjer s Kompasom lahko prežM*,, samo tri dni, od srede do sobote, se<# ^ ali celo štirinajst dni (in po želji seveda! , več). Tam zgoraj sicer ni morja, ni pa ^ poletnega vrveža, ni vročine in druge? E-iar kar greni še tako lepe počitnice. Zatof cla\ so na Rogli možnosti za igranje tej* £5 (imajo tri pokrita igrišča in osem igrišč1 c|ie prostem), namiznega tenisa, rokome1 {S* košarke, odbojke, nogometa in squasft dar, neizmerne možnosti za sprehode in izlet pa. Na Rogli imajo tudi trimski kabinet, potf $®; bazen, savno in trimsko stezo, v okolici [na mogoče nabirati gozdne sadeže in zdra^ ne rastline, otroci imajo dnevno varstv[ska zanje pa prirejajo tudi izlete z vzgojnoi^o braževalno vsebino. ^ Na Rogli je mogoče stanovati v hotelu P'phje nja ali v bungalovih, kjer si dopustniki ifc ko sami kuhajo. »v < Vse podrobnosti teh in neštetih drUr zari možnosti za letošnje poletne počitnic^ £a mogoče zvedeti v vseh poslovalnic 611 Kompasa po državi in v pooblaščenih tli stičnih agencijah. !^ PF Di Gostom, ki se do 16. julija prijavijo za katerikoli termin počitnic v Kompasovem klubu Sutivan na Braču, nudimo možnost obročnega odplačevanja (v štirih obrokih) GORENJSKA ™ KMETIJSKA SLOGA ZADRUGA Kranj PRODAJNI PROGRAM Traktorji - TORPEDO (od 33 do 55 kW oziroma od 45 do 75 KM) - URSUS C255, C360, MF 3512 - ZETOR (od 37 do 55kW) Domači program kmetijske mehanizacije — program CREINA (cisterne, mešalci za gnojevko, trosilci mineralnih gnojil) — program TEHNOSTROJ (trosilci hlevskega gnoja, kiper prikolice) — program SIP Šempeter (linija za spravilo sena in silaže ter program PO-TINGER) — program FECRO (molzna oprema in hladilni bazeni) — hlevska oprema — varnostne kabine in loki — škropilnice KŽK — puhalniki in samodejni razdelilniki sena — stroji za obdelavo zemlje: plugi, predsetveniki in sejalnice — stroji za sajenje in spravilo krompirja Iz lastne proizvodnje vam nudimo — aksialne in radialne ventilatorje GROS za dosuševanje sena in drugih kmetijskih pridelkov Vabimo vas, da obiščete našo prodajalno kmetijske mehanizacije in rezervnih delov v Kranju, Cesta 1. maja (pred mlekarno Čirče), tel.: (064) 35-032 in 35-750 i S* elel zve Po\ dej Po; ^ Na ra2 _> pri zai \ kl pu ka FOTOGRAF Janez Žumef Izdelava fotografij za vse osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. W 23-893 (pri Prešernovem gaju) vrs Bc Bc BOUTIQUE K MAJDA KREK Tomšičeva 23, Kranj (vhod pod valbom -za gostilno Stari Mayr) Krila, bluze, hlače in obleke, tudi za nosečnice. Zelo ugodne cene pridite - prepričajte se .Odprto od 9 do 12, in od 14., I do 19. ure..ob sobotah od 9 d° 12. ure. S tem oglasom dobite 10% popusta! 2a vrs da drt ka. ke Pr< čel iak kr< do no vei ko 9o m? če Pc sk sk Dc uč ko jo, Tu vs, Sobota, 2. julija 1988 Kaj se (poleti) dogaja na gorenjskih rekah in jezerih 19. stran mMmssmoiM VELIKO (NEIZKORIŠČENIH) A MOŽNOSTI ZA d DOPUSTNIŠKE UŽITKE ^nfl rjf »"l 28, ^uniia ~ Gorenjska je znana po tem, da je po dolgem in počez prepredena z rekami in itm Potokiinda ima obilo jezerc, bajerjev in mlak. Sava z Dolinko in Bohinjko, poljanska in selška Soji ^ t?' Y,0kra in Tržiška Bistrica, Blejsko in Bohinjsko jezero, Šobčev bajer pri Lescah in Čukov v Bo-jčne SJ • Kranjsko (Trbojsko oz. Mavčiško) jezero, Planšarsko jezero na Zgornjem Jezerskem, Zbilj-_mrt 6| °. .pri Medvodah, jezero Črnava v Preddvoru, umetno jezero, ki je nastalo za jezom vodne I h|f t^arne v Mostah pri Žirovnici, so osrednje reke in jezera, ki dajejo Gorenjski značilno podobo, Ve don F8 dornacir" 'n tujim turistom in ljudem, ki živijo ob teh rekah in jezerih, veliko možnosti za a P .j. Pu«niške užitke. Spusti s kajaki in kanuji po divjih vodah, lahkotno veslanje po jezerih in bajer-jm • |' ' .Pr,,Jubljene in razmeroma varne vožnje v gumijastih čolnih, potapljanje in podvodno fotografi-' s^va^' deskanJe (surfanje) ob ugodnih vetrovih in ribolov so ob najbolj množičnem kopanju in pla-\ie<# tud''H9'a^ne ODlike razvedrila in rekreacije v gorenjskih vodah. Ker so nekatere od teh dejavnosti , y d°kaj nevarne, zahtevajo veliko znanja in izkušenj, dobro opremljenost, skrben nadzor, pred-- 9 ern Pa trezno ocenjevanje lastnih sposobnosti. Da so nekateri precenjevanje ali samo neodgo- \ rno izzivanje nesreče drago plačali, najbrž ni treba posebej poudarjati. udi' eg°jfreddvorska Č rnava ^pNEČA OB ^NEDELJAH ld^LnncŽiVJ,linem hotelu Bor- ki stoji 'a {Gufi n° 0b Preddvorskem je-inetf Elan^ a' sposojajo čolne (tri T< da i, 8 23 pet oseb in dva dv°se-Priti LJ'h le mo9oče Poganjati le s [et ted 'em na Peda,a) vse dr>" v išf f die p\Kot 'e P°vedal v d- Poslovo-\3v i ^eter Pelko. je za uro vožnje po Gneč tfeba odšteti 2500 dinarjev. laSl" danski'? predvsem nekaj popol-Da ob lePih nedeljah, sicer i ćiSST8* 03 čoln splon ni treba ša zasi 2p°Soievalnica jim ne prina- )lici ha turktf* t0 je le n'lhova dodat" \ oOlbLiJ StlCna Ponudba za goste, ki Jran2!h0,elu' in tudi za številne rSt^sk |S Qoste in domačine. De-mižfdu • 'e P°redko zaidejo v Pred-vor m to iz povsem objektivnih ra-zl°gov: jezero je premajhno, pre-.i PW?,k° In Preozk°. da bi omogočilo T So ? Vožni°- Ra^mljivo je, da j lafeto v Boru ne razmislio o tovr-Pn. ponudbi oz. o izposojevalnici. j ^an 7aaV!'e,Še kopalcev b0|J mal°' Iri/ zano m ' r bi bil° 'ezero uma" ire! da Drpw ^eč lz razloga, ker je vo- J Pelkn eč n|adna,« je dejal Peter niC» *°- !^JSkojezero PRILOŽNOST ZA DOMAČINE Skušali smo tudi zvedeti, kaj se do-»aJa na novem jezeru, ki je nastalo ei , urr|etnim jezerom mavčiške Zvph ame' vendar veliko nismo Pov Kam°r smo P°klical'. so deiaT^3'1' da nič ne ved0' večina je Posojali V? ni Znano' da bi že iz" ^ Na 12' Colne ali kaj podobnega. raznovrstn ie*S'Cer mogoče videti ___' Pri tem n colne, vendar pa gre 2adovoiistedvserri za domačine, ki z \ ki se jim i m izrabllaio priložnost, Pustimo č Ponudila. Sicer pa — kaj bodo a$U cas in Počakajmo, I ne. Pnnesle prihodnje sezo- ?r ^7a9v zapiha, je JA DESKANJE •dealno ^ ^tno^S-8puste in sploh za to" daria n. * Stlčno P°nudbo,.. pou- d4tva o""- Blai,n iz turističnega keJnn'e kajakaške šole. »Prve kora-Pr«d riJfm P°drocJu smo naredili čel, n^ma letoma, ko smo se za-ka*u 0 Povezovati s tujimi ka-^ativS mUbJ'ki združujejo re-doseaij DNekal uspeha smo že n° v JuV oh,nJ PrihaJa organizirali i>iT*Pinan ali Posamično vse kov Senin kaiaka§ev ali začetni-9os'te J*0 dela Pa nas še čaka. Za rna, D'ri^ Jln tovrstna ponudba zar četne p£avlJ'amo enotedenske z Posamo ie' Popravljeni smo učiti '4 yoste ki 11 pa nas se caKa Za rna, D'ri^Jln tovrstna ponudba zani-Četne iP^avlJamo enotedenske za-P°Sarne> •6' Pripravljeni smo učiti skupine ke ali organizirano voditi Skih vqh p° 9°renjskih in sloven-°olinki o ~ po Savi Bohinjki in ^Čimo n_Hadovni. Krki... Začetnike ku Savicp,e2eru ali v spodnjem to-lo, pa iju8; Potem ko že nekaj zna-Turisti LiPe,!?mo v Savo Bohinjko. Vsern zarL^rL ajai0 v BohinJ Pred-aradl kajakaštva, se spušča- jo po Savi od mostu pri cerkvi sv. Janeza do Bohinjske Bistrice ali celo do Soteske, za izkušenejše in zahtevnejše kajakaše pa je primeren zlasti del od Soteske do Sela pri Bledu,« pravi Dušan Blazin in navaja, da 10-urni tečaj z vso opremo za tečajnike (kajak, vesla, rešilni jopič...) stane tuje goste sto mark, individualno učenje 20 mark na uro, v to pa so všteti tudi prevozi tečajnikov in opreme nazaj v Bohinj. Za domačine je to kljub precejšnjemu popustu še vedno predrago, zato se le redki odločajo za tečaj ali za individualno učenje. Večina se »šola« sama ali v krogu izkušenih prijateljev. vi tudi organizirani spusti z velikim gumijastim čolnom po Savi od jezera do Soteske, od Soteske do Bleda, od Šobca do Podnarta... Pri tovrstni ponudbi gre za sodelovanje bohinjskega turističnega društva in zasebne turistične agencije Mak iz Radovljice, z vodstvom Mladinskega doma pa se že dogovarjajo, da bi »popotnikom po Savi« po povratku v Bohinj priredili še piknik. Blejsko jezero VESLANJE, DESKANJE, PLAVANJE... Blejsko jezero je doma in v tujini tako znano, da ljubiteljem rekreaciji na vodi ni treba posebej omenjati, kakšne možnosti daje za plavanje, veslanje in surfanje. Vsakič, ko je lepo vreme in so povrh vsega še ugodni vetrovi, jezero oživi: čolnarji vozijo s pletnami in hidrobusoma turiste po jezeru, največkrat do otoka in nazaj, deskarjev je največ videti v Zaki, kopalci so v grajskem kopališču, ob Toplicah in Vili, na Mlinem in v Zaki, mali čolni, potujejo z enega konca na drugega... Na Bledu se zavedajo pomembnosti jezera za rekreacijo in razvedrilo gostov in so se temu primerno organizirali. Pri turističnem društvu deluje sekcija čolnarjev, ki raz- jo svoje surfe, ni bilo velikega zanimanja. Ker se v Zaki že pripravljajo na svetovno veslaško prvenstvo so izposojo surfov in šolo surfanja za nekaj Časa prekinili; tisti najvztrajnejši pa bodo tudi letos imeli možnost, da si izposodijo surf. Kot je povedal Martin Merlak, vodja Kompasove poslovne enote na Bledu, so na Blejskem jezeru najboljše možnosti za deskanje julija in avgusta med 11. in 16. uro. Po Sori VODA JE NA NEKATERIH MESTIH PREPLITVA Kakšne so možnosti za veslanje in spuste po reki Sori, smo povpra- »Najprimernejši čas za spuste po Savi Bohinjki je od zgodnje pomladi do začetka poletja. Zdaj je vode še toliko, da se je mogoče spustiti s kajakom po Bohinjki vse od Bohinja do Bleda, sicer pa bo letošnje poletje problem, saj je v gorah malo snega, s tem pa tudi malo vodnih zalog, ki bi čez poletje polnile strugo,« pravi dober poznavalec bohinjskih voda. *V Bohinju so razen za kajakaštvo (in spuste po divjih vodah) dobre možnosti tudi za deskanje v jezeru, vendar le pod pogojem, da pihajo ugodni vetrovi. Žal vreme surfarjem ni vedno naklonjeno. Problem Bohinja je pravzaprav v tem, da nima stalnega vetra. To pa je tudi glavni razlog, da doslej še niso organizirali izposojevalnice surfov (o tem se zdaj dogovarjajo) niti ne šole surfanja. Sicer pa dobri poznavalci razmer pravijo, da je ob ugodnih vetrovih (ki pihajo bolj poredko) za deskanje idealno enkratno... Ob Bohinjskem jezeru sta tudi dve izposojevalnici čolnov, ena je v kampu Ukane in druga v Ribčevem lazu v bližini hotela Jezera. Problem je čolnarna, za katero se v Bohinju že nekaj časa dogovarjajo, vendar dlje od načrtov za zdaj še niso prišli. Za goste so zelo zanimi- polaga z dvajsetimi pletnami, v zakupu pa ima tudi dva hidrobusa, v katerih se lahko naenkrat pelje po 20 do 25 ljudi. Prevoz na otok in nazaj stane tuje goste 5000 dinarjev, domače 3000, za otroke do dvanajstega leta starosti pa je 50-odstotni popust. V ceno je zadnji dve leti vračunana tudi vstopnina na otok. HTP-jev tozd Turizem in rekreacija ima sposojevalnico čolnov v grajskem kopališču, Vila Bled in hotel Toplice pa jih izposoja predvsem svojim gostom. Najemnina čolna za tri osebe je 5000 dinarjev na uro. »Na Bledu smo že večkrat razmišljali, kako bi še bolje izrabili jezero za popestritev turistične ponudbe. Pred leti smo poskusili s šolo potapljanja, vendar pa za to razmeroma specifično ponudbo ni bilo zanimanja,« je dejal Marko Potočnik, tajnik blejskega turističnega društva, in povedal, da bo predvidoma s prvim julijem začel voziti po voznem redu hidrobus na relaciji Zaka — središče Bleda. Kompas je pred leti že organiziral šolo surfanja na Bledu in tudi izposojevalnico surfov, vendar pa glede na to, da prevladujejo starejši gostje, mlajši in domačini pa ima- šali znanega rekreativca, zmagovalca »triatlona jeklenih«, Lojzeta Oblaka Iz Gorenje vasi, ki se s čolnom ne tako redko spusti po poljanski Sori. Povedal je, da je Sora primerna za čolnarjenje predvsem tedaj, ko je struga bolj polna vode, poleti pa je vodostaj ponavadi prenizek. Če bi hoteli potovati po reki od Žirov do Škofje Loke, bi morali čoln večkrat potegniti na suho, ga prepeljati z avtomobilom in ga potem spet spustiti nazaj v vodo. Tako delajo le najvztrajnejši in tisti, ki se zavestno odločijo, da »doživijo« Soro v aooršnem delu toka, večina pa se zadovolji s tem, da se spusti po tistih odsekih, kjer je vode dovolj in ni nevarnosti, da bi čoln nasedel na kamnih. Po Sori se, kot je povedal Lojze Oblak, spuščajo s čolni predvsem domačini, občani Škofje Loke in Gorenjske, turisti pa zelo redko, saj možnost za veslanje po odsekih Sore ni navedena v nobenem turističnem vodiču. Lojze je tudi priporočil, da so za poljansko Soro prav zaradi nizkega vodostaja široki in plitvi čolni primernejši kot ozki in globoki. Planšarsko jezero na Jezerskem URA Čolnarjenja 5000 dinarjev Kot je povedala Francka Globo-čnik, poslovodja hotela Kazina na Zgornjem Jezerskem, ob Planšar-skem jezeru izposojajo dva čolna, v vsakem pa se lahko peljejo štirje. Za uro čolnarjenja je treba odšteti 5000 dinarjev, za pol ure pa 3000. Na jezeru je možno tudi deskanje, vendar je treba surf pripeljati s sabo. Precej gostov se zanima tudi za ribolov, vendar je majhna nerodnost v tem, da morajo gostje po dovolilnico v Kranj, le v skrajnem primeru jo lahko dobijo na Jezerskem. C. Zaplotnik Blagovnica Kranj V ASTRI BLAGOVNICI KRANJ JE ŽIVAHNO, VEDNO KAJ NOVEGA! Nudijo bogat izbor najrazličnejšega blaga za opremo in vzdrževanje doma, za gospodinjstvo, trenutno pa je poleg vsega ostalega zanimiva ponudba opreme za kampiranje. Za vse blago iz prodajnega programa blagovnice nudijo VEČ NAČINOV OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD FARMACOOP TOZD AROMA - FUTOG V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51 (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, sveže sadje in zelenjavo. m Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske S* TOZD AGROMEHANIKA 9B Kranj - Hrastje 52/a Prodaja kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov telefoni: 34-035, 36-033, 24-786, 34-032 Stare cene - možnost nakupa na kredit - traktorjev iz proizvodnje IMT Beograd in TOMO VINKOVIČ, Bjelovar Zagotovljeni rezervni deli in servisna služba. Po bohinjski progi spet vozi muzejski vlak S HLAPONOM V STARE ČASE V svojo tretjo sezono je odsopihal stari muzejski vlak, ki po karavanško-bohinjski progi vozi množice, zlasti tujih turistov, na enodnevne izlete na Primorsko. Potem ko je pred tremi leti ta častitljivi očak s preloma stoletja doživel renesanso, je z Gorenjske skozi Baško grapo v Kanalsko dolino zvozil že več tisoč turistov. Prvo leto so njegovemu botru, Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, za svežo zamisel in izkušnjo, kako obogatiti slovenski turizem, pripeli tudi turistični nagelj. Letošnja krstna vožnja z Jesenic je bila po številu potnikov verjetno rekordna, tako da so se v turistični agenciji Slovenijaturist upravičeno bali »prebukiranja«. Ce drži trditev, da se po jutru dan pozna tudi v turizmu, potem lahko oldtimerju letos napovemo dobro sezono. Iskreno upamo, da bo toliko zanimanja kot prvi dan za muzejski vlak vse do konca septembra, ko pojde za nekaj časa spet na stranski tir. V družbi s turisti, nastanjenimi v Kranjski gori, na Bledu in v Bohinju, ter s številnimi predstavniki turističnih agencij, ki so sopotniki zato, da svojim klientom znajo doživeto ponuditi tudi to turistično možnost, je bila naša prva vožnja nepozabno doživetje. Preden je na Jesenicah postajenače'nik zapiskal odhod, so se gostje in radovedneži hoteli na vsak način fotografirati v družbi z vlakom in po starem uniformiranimi sprevodniki. Slednji so, oblečeni v izvirne uniforme iz začetka tega stoletja, izdelane po posnetkih iz dunajskega železničarskega muzeja, s svetlečimi medeninastimi Dvoje izletov na teden so letos naložili muzejskemu očaku. Vsako sredo zjutraj bo z Jesenic odpeljal v Kanalsko dolino, z izletom v Brda, in nazaj. Ob četrtkih pa bo ob Baškem jezeru v Avstriji naložil tamkajšnje goste in jih odpeljal do Kanala in nazaj. Medtem ko se bodo izleti z Jesenic vrstili vse do konca septembra (zadnjič bo krenil 28. septembra), bo z Baškega jezera zadnji izlet 8. septembra. Stari hlapon je prisopihal do Mosta na Soči. gumbi, in vsi uglajeni v belih rokavicah, skrbeli za dobro počutje in varnost potnikov. Te so razporedili v pet vagonov. Takoj za lokomotivo je pripet služ-beno-poštni vagon, v katerem so zbrani na oko neopazni organizatorji izleta z Niko Dolinar na čelu, ki je srce in motor izleta. Za njim je najuglednejši vagon 1. in 2 razreda, nato pride vagon 2. in 3. razreda, pa najstarejši, za takratno Južno železnico izdelan vagon 3. razreda, iz leta 1893, ki mu sledita še dva vagona 3. razreda. Najmlajša v vsej kompoziciji je lokomotiva, ki nosi letnico 1917, in za njo službeni vagon, letnik 1914. Vlak sprejme 230 potnikov, .na naši prvi vožnji so bili to večinoma angleški, nemški in švicarski gostje, klientela v življenjski jeseni, ki ima pretanjen, čustveno obarvan odnos do zgodovine in njenih dragocenosti. Vožnja je bila kot v starih časih. Kurjač je vneto stregel hlaponu in oba s strojevodjem sta si med vožnjo neprestano otirala znoj in saje s čela. Na postajah je lokomotiva z zateglim piskom pozdravljala številne radovedneže, ki jih je oblak pare privabljal v bližino. Na poti domov je hlapona užejalo in še po starem so mu postregli s svežo vodo, da je Nika Dolinar: »Nedvomno bi bilo zanimivo še kam drugam organizirati izlet z muzejskim vlakom, vendar moramo gledati na to, da imajo kraji, kamor potujemo, turistično zaledje. Hkrati moramo konkurirati tudi avtobusnim prevoznikom. Tako ostajamo na progi Jesenice - Kanal. Sumili smo sicer, da se bomo s tem iztrošlli, zato smo letos izletu dodali Goriška Brda. Naš drugi vlak, ki je že lani poskusil srečo na progi skozi Istro v Pulo, pa bo vozil jeseni.« Kruh in sol za dobrodošlico tudi nazaj grede glasno najavljal svoj prihod in pri tem spuščal oblačke pare. Ko nas je v predorih zagrnila tema, so nam mimo oken svetile švigajoče iskre. Predorov se je na bohinjski progi zvrstilo kar dva ducata, z najdaljšim, 6237 metrov dolgim bohinjskim vred, ki veže Gorenjsko in Primorsko. Z Jesenic nas je pot z oldtimerjem namreč vodila skozi Vintgar, Podhom, Bled (ob jezeru), Bohinjsko Belo, Sotesko in Nomenj v Bohinjsko Bistrico, nato pa skozi najdaljši predor v Podbrdo, kjer je že Primorska. Vožnja po slikoviti Baski grapi, skozi Hudajužno, Grahovo in Most na Soči, se konča v Kanalu, imenovanem tudi Neptunovo mesto ob Soči, kjer so goste pričakali prijazni gostitelji in jim po stari slovanski navadi izkazali dobrodošlico s kruhom in soljo. Da se že tri leta ustaljena proga od Jesenic do Kanala ne bi prehitro izpela, so pri Slovenijaturistu, ki organizira vožnjo z muzejskim vlakom, letos izletu dodali novo zanimivost: izlet v Brda, piknik v tamkajšnji primorski vasi, kjer ne zmanjka domačih dobrot, začenši s kraškim pršutom, reznim domačim vinom in ta čas kajpak tudi češenj in breskev. Ker pojedino in nazdravljanje ves čas spremlja tudi razigrana domača muzika (v Podbrdu je vstopil na vlak Rafko iz Podbrda, ki je vešč na »frajtonerici«), se je kar težko posloviti. Z avtobusi, ki so nas poprej iz Kanala popeljali v Brda, se zdaj spustimo v Gorico, kjer nas čaka stari, častitljivi vlak, edini menda te starosti v vsej Evropi, ki je še v voznem stanju. Na poti domov izvemo, da je old-timer lani dobil »brata«, in sicer na Stane Srčič pred najstarejsitffflflUi vagonom iz leta 1893, kot gaij^ria slikal priložnostni fotograf D^no < Mohorič. Lokomotiva je žejna - polnjenje z vodo progi skozi Istro do Pule. Žal pri svojem turističnem početju ni dosegel starejšega brata. Lokomotiva s štiriosno garnituro bo spričo lanskega poletnega neuspeha to sezono odpeljala v Istro šele jeseni, če jo bodo znale agencije tisti čas kaj bolje izkoristiti kot lani. Sicer pa tudi starec na karavanško-bohinjski progi lani ni žel tolikšnega uspeha, kot leto poprej, ko si je zaslužil turistični nagelj. Kakih štiri tisoč potnikov so lani popeljali z njim, ostale pa je dokajšnja cena odtegnila temu doživetju sta^ rih časov, Kot pove Nika Dolinar s Slovenijaturista, vodja muzejskega vlaka, so letos pri ceni velikodušno popustili. 19 angleških funtov stane izlet tujega gosta, otroke 10 funtov, mlajše do 6 let pa sploh nič. Domačinom od lani muzejski vlak nudijo po ceni 45 tisoč, oziroma 23 * dinarjev za otroke. Na Bledu, kjer izstopimo Z no navdušenih turistov, nas še eno prijetno presenečenj*, starem opremljena postajna c, niča iz časov, ki jim pripad9. muzejski vlak. Čakalnici 1. in t zreda sta bili v tedanjih časin ni, vendar je bila celo skrof*1. drugorazredna bolj gospo^ udobna od današnjih. Tudi & slava, ki sta nekdaj spremi)3^ lezniški prevoz, sta do dane*^ dela. Nekaj sijaja mu lahko vr'1 da na tire postavimo častitlj'^ merke iz zgodovine in jih | ^ mom približamo ljudem. škemu gospodarstvu Ljublj^ Slovenijaturistu je ta poskus la uspel. ^ J