■o
:o
On
V Košnici zapeljal s ceste
Rokomet: Gorenje prvo, Celjani šele tretji
CHiijIi			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 88 / Leto 65 / Celje, 9. november 2010 / Cena 1 EUR
□

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
IN RADIA CELJE
Po težkih še težji časi za kmeta
Napovedane spremembe zakonov bodo še poslabšale težak položaj kmetov, opozarjajo te dni njihovi predstavniki. Da se znajo kmetje kljub temu še poveseliti in pripraviti druženja, povezana z nekdanjimi običaji, pa kaže tudi »žegna-nje« konj v Vrhu nad Laškim (na sliki).
Celjska občina dobila tožbo z državo, denarja od nikoder
Šahisti obujali spomine na Jožija Ipavca
Dom za osebe z motnjami v razvoju na pobudo podjetnika in očeta
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Celjska občina dobila tožbo z državo
Kdaj bo MOC prejela tudi iztožena sredstva? - Bo potrebna izvršba?
Država mora Mestni občini Celje vrniti približno 1,3 milijona evrov. Tako je lani odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani, pred kratkim pa mu je pritrdilo še tamkajšnje višje sodišče. Gre za sredstva, ki jih je mestna občina pred desetletjem zagotovila trem celjskim javnim kulturnim zavodom, za kar bi morala poskrbeti država oziroma ministrstvo za kulturo, ki je v pretežni meri finanaciralo te zavode.
Zgodba sega v leto 2000, ko je Mestna občina Celje zaradi neizpolnjevanja proračunskih obveznosti ministrstva za kulturo Muzeju novejše zgodovine Celje, celjskemu pokrajinskemu muzeju in Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje izplačala več posojil (v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2000) za nemoteno opravljanje njihove dejavnosti. »Posojila občine so bila izplačana zgolj za čas, dokler ministrstvo za
kulturo do navedenih kulturnih zavodov ne bi izpolnilo svojih obveznosti iz naslova financiranja njihove dejavnosti. Ker ministrstvo teh obveznosti ni izpolnilo, tudi kulturni zavodi občini teh sredstev niso mogli vrniti. Tako je bila celjska občina prisiljena vračilo zavodom izplačanih posojil uveljavljati po sodni poti,« pojasnjujejo na Mestni občini Celje.
Do denarja z izvršbo?
Najprej so spori zoper vse tri celjske kulturne zavode potekali na Okrožnem sodišču v Celju, v katerih je mestna občina od njih zahtevala vračilo posojil. Nato so bile sklenjene sodne poravnave, s katerimi so zavodi svoje terjatve do države prenesli na Mestno občino Celje. Ta je konec leta 2004 zoper državo vložila tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani. »Obravnave so sledile konec leta
2006. Na zadnji obravnavi, ko je bila zadeva praktično skoraj zaključena in vsi dokazi izvedeni, se je država spomnila ugovora stvarne pristojnosti, češ da redno sodišče ni pristojno za tovrstni spor. Okrožno sodišče takrat o tem ugovoru ni takoj odločilo, ampak šele po nekaj ur-gencah v lanskem letu. Ko je bil s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani ta ugovor države zavrnjen, je novembra lani sledila zadnja obravnava. Po njej je bila izdana sodba, s katero je bilo ugodeno zahtevku MOC, da ji mora država plačati zahtevana sredstva. Država se je na takšno sodbo pritožila, a je višje sodišče v Ljubljani letos pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo,« dolgotrajen postopek na sodišču pojasnjuje odvetnik Roman Mavri, ki v tem primeru zastopa MOC.
Pri čemer se lahko država v roku 30 dni po prejemu te-
Muzej novejše zgodovine Celje je le eden od kulturnih zavodov, ki jim je mestna občina pred desetimi leti namesto države zagotovila denar za delovanje. Posojenega denarja do danes še ni dobila nazaj.
ga sklepa posluži izrednega pravnega sredstva - vložitve revizije na vrhovno sodišče. Po besedah Mavrija ta 30-dnevni rok poteče v teh dneh. Vendar tudi morebiti vložena revizija ne zadrži izvršitve sicer pravnomočne sod-
ne odločbe. Kar pomeni, da mora država Mestni občini Celje v vsakem primeru vrniti omenjena sredstva v višini okoli 1,3 milijona evrov. Pravzaprav bi ji morala denar že nakazati. »Izpolnitve-ni rok je državi potekel ko-
nec oktobra in ta teden se bomo z MOC dogovorili, ali kakšen dan vendarle še počakamo ali poskušamo sodbo realizirati s sodno izvršbo,« dodaja Mavri.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Po težkih za kmeta
v	^ v ■ ■ v	■
se težji časi
Napovedane spremembe zakonov bodo še poslabšale težak položaj kmetov
Predstavniki slovenskih kmetov v zadnjem času vse glasneje opozarjajo, da bodo že zdaj izredno slab dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva še poslabšale napovedane spremembe zakonov o obdavčevanju nepremičnin, dohodnini, ugotavljanju katastrskega dohodka ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vse to po trditvah kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) in sindikata kmetov dodatno ogroža socialno varnost kmetic in kmetov.
Tako je predsednik KGZS Ciril Smrkolj že glasno zahteval, da se plačila, prispela z naslova ukrepov skupne kmetijske politike in državne pomoči v letu 2010, ne obdavčijo. Kot trdijo, se nikjer v Evropski uniji v davčno osnovo ne pripisujejo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike. Poleg tega predlog spremembe davčne zakonodaje obravnava ukrepe kmetijske
politike kot dohodek kmeta in ne, kot bi moral, prihodek kmetije. V KGZS tudi zahtevajo, da mora biti sprememba zakona o dohodnini izpeljana istočasno kot sprememba zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Slednji mora nujno izražati dejansko stanje na parcelah, saj neažurne uradne evidence ne izkazujejo resničnega stanja rabe zemljišč.
Najslabše za manjše kmete
Včeraj se je oglasil tudi Sindikat kmetov Slovenije, v katerem trdijo, da bo predlog zakona o dohodnini najbolj obremenil manjše kmetije, ki imajo poleg kmetijske dejavnosti še kak drugi prihodek, na primer plačo ali pokojnino. Predsednik sindikata Roman Žveglič je izjavil, da je ta novela nož v hrbet prizadevanjem za večjo samooskrbo v Sloveniji. »Kmetje smo tisti, ki bomo obdavčeni bolj - tako po davku o nepremičninah kot po zakonu o dohodnini. Dvomim, da smo kmetje sposobni vleči državo iz finančnih zagat,« je opozoril Žveglič.
Po neuradnih podatkih kar 97 odstotkov kmetij, ki uveljavljajo plačila skupne kmetijske politike, v Sloveniji ne dosega dohodka v višini minimalne plače. Lani so se cene kmetijskih pridelkov glede na leto 2008 v povprečju znižale za slabih 15 odstotkov, sredstva za naložbe v kmetijstvu pa so narasla za 9,8 odstotka. Stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji je padla pod 50 odstotkov. Podobne trende je
V KGZS zahtevajo, da geodetska uprava prekliče obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ker močno dvomijo v pravilnost ocene vrednosti nepremičnin. Prav tako zahtevajo, da se ne obdavčijo kmetijska in gozdna zemljišča ter prostori za kmetijsko proizvodnjo.
opaziti tudi v drugih državah Evropske unije, zato je, tako sindikat, nujno, da v skladu s pozivom Evropske komisije in Evropskega parlamenta vlada sprejme ukrepe za izboljšanje položaja kmetov. »Potrebna
sta vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj reprove-rige in boljše cenovno razmerje med pridelavo, predelavo in trgovino,« je iz-po stavil tudi Smrkolj.
US
Foto: MM (arhiv NT)
Konec misije v Afganistanu
V celjski vojašnici je bila v petek slovesnost ob vrnitvi 70 pripadnikov 13. slovenskega kontingenta s 6-meseč-ne mednarodne operacije ISAF v Afganistanu.
Osrednji govornik na pri- tar na ministrstvu za obram-reditvi je bil državni sekre- bo mag. Uroš Krek. Slovesno-
Kisline razjedle bazensko dno
Veliki bazen zimskega kopališča v športnem parku Golovec je že od začetka jesenskih počitnic zaradi poškodbe keramike bazenskega dna zaprt za obiskovalce.
sti sta se udeležila tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner in poveljnik sil brigadir Branimir Furlan. MJ
»Zaradi stalnega (30-let-nega) zamakanja s klorom in kislinami čez porozne fuge in slabo izvedene polnilne šobe so se v estrihu pod keramiko pojavile tako hude napetosti, da so povzročile odstop keramike po celotnem bazenskem dnu. Takšne poškodbe so se v Sloveniji pojavile pri večini bazenov, kjer so bazenska dna propustna in narejena s takratnimi materiali,« vzroke poškodb navajajo v ZPO-ju, ki upravlja s kopališčem.
Popravilo bo stalo več kot 80 tisoč evrov, bazen pa bo predvidoma ponovno odprt v soboto, ko bo v njem mednarodni plavalni miting za pokal Celja.	BA
PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
ČETRTEK
NOV^ ITEDN^K
l-DOGODKI
3
V dvanajstih občinah celjske regije, kjer Simbio opravlja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov, se je končala akcija zbiranja nevarnih odpadkov. V času akcije, ki je potekala v septembru in oktobru, so občani na varno prinesli rekordnih 39 ton nevarnih odpadkov. Med njimi je bilo največ zi, lepila in smole, ki vsebu-
odpadne elektronske in električne opreme, nabralo se je je več kot deset ton in pol. »Med to opremo so prevladovali televizorji, ki so jih ljudje zavrgli zaradi nakupa novih, saj po prehodu na digitalni signal stari brez vmesnika ne bodo več uporabni,« pravi vodja ločenega zbiranja v Simbiu Tadej Ferlež. Na drugem mestu med nevarnimi odpadki izstopajo prema-
jejo nevarne snovi. Teh se je letos nabralo dobrih osem ton in pol. Na tretje mesto so se po količini zbranih nevarnih odpadkov uvrstila odpadna motorna olja (6,7 tone) ter na četrto baterije in akumulatorji (3,4 tone). Med nevarnimi odpadki, ki jih prav tako veliko nastane v gospodinjstvih, so še jedilna olja in maščobe, pesticidi, topila, zdravila in zavržena čistila.
Poglejmo še po posameznih občinah. V Celju so letos zbrali skoraj 13 ton nevarnih odpadkov, največ med njimi (skoraj pet ton) odpadne elektronske in električne opreme. To je skoraj polovica vse zbrane odpadne elektronike v letošnji akciji. Celjska občina izstopa tudi po količini zavrženih zdravil. Teh se je nabralo za 215 kilogramov, skupno so v dvanajstih občinah zbrali 549 kilogramov zdravil. Po zavrženih zdravilih precej izstopa tudi šentjurska občina, tam so jih zbrali dobrih sto kilogramov. Največ nevarnih odpadkov na prebi-
Telovadnica prihodnje leto
Na I. gimnaziji v Celju si že dolgo želijo novo telovadnico. Njena gradnja se je iz leta v leto prestavljala, a zdaj naj bi bili postopki vendarle tako daleč, da se bodo dela v kratkem lahko začela.
Se v tem tednu naj bi šolsko ministrstvo objavilo javni razpis za izbiro izvajalca. »Takoj ko bo izvajalec izbran, bosta sledila podpis pogodbe in začetek gradnje. Zdaj
si že upam javno napovedati, da bo telovadnica naslednje leto zgrajena in se bo v njej s prihodnjim šolskim letom tudi že začel pouk,« napoveduje ravnatelj I. celjske
gimnazije Anton Šepetavc.
Telovadnico bodo gradili v javno-zasebnem partnerstvu. Šola jo bo imela v uporabi med 7. in 16. uro, v preostalem času bo telovadnica v rokah upravnika, torej zasebnega partnerja.
Obstaja tudi želja, da bi pod šolsko telovadnico zgradili
Kako otroka obvarovati pred drogami?
Ker je premični zabojnik s strokovno usposobljeno ekipo med tokratno akcijo stal na vnaprej določenih lokacijah le po dve uri in tudi v dopoldanskem času, so se v Simbiu odločili, da bo prihodnje leto jesenska akcija zbiranja večinoma popoldne in dlje kot letos. Sicer lahko občani nevarne odpadke pripeljejo v njihov najbližji zbirni center kadarkoli med letom in jih brezplačno oddajo.
Med nevarnimi odpadki prevladovali televizorji
V novembru, mesecu preprečevanja odvisnosti, bodo člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti Celje (LAS) izvedli niz strokovnih predavanj za starše osnovnošolcev v Celju.
Predavanja, ki jih bodo ta mesec organizirali v devetih osnovnih šolah v Mestni občini Celje, so namenjena staršem učencev od šestega do devetega razreda. Program predavanj finančno podpira Mestna občina Celje.
Osrednja tema predavanj bodo varovalni dejavniki vzgoje, ki lahko pripomorejo k neuporabi drog. Po drogah, dovoljenih in nedovoljenih, namreč vse pogosteje posegajo že otroci. Na predavanjih se bodo starši seznanili tudi z informacijami o tem, na katere vedenjske in telesne spre-
membe naj bodo pozorni, kadar sumijo, da je otrok posegel po drogi. Po mnenju izvajalcev predavanj so pogovori o drogah koristni, saj se med starši poveča občutljivost za problem rabe drog in zasvojenosti, obenem pa se zmanjšata strah in nevednost, ki še vedno prepogosto spremljata pogovore o drogah.
Čeprav je tema aktualna, saj poleg problemov odvisnosti osvetljuje veščine učinkovitega starševstva in komuniciranja z otroki v konfliktnih situacijah, se je lani ciklusa predavanj v osmih osnovnih šolah udeležilo le 160 staršev. Organizatorji tokrat upajo, da bo odziv boljši. Niz predavanj bodo izvedli strokovnjaki s področja medicine, psihologije, socialnega dela in kriminologije.
BA
valca (0,65 kg) so zbrali na Polzeli, najmanj (0,17 kg) v Taboru.
In kaj bo Simbio z vsemi temi nevarnimi odpadki storil? Začasno jih bo skladiščil v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. Nato jih bo predal specializirani organizaciji, ki je registrirana za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nekatere odpadke, kot so olja in razredčila, bodo nato predelali v sekundarno gorivo za cementarne, zdravila bodo sežgali, kisline nevtralizirali, baterije pa predelali.
BA, foto: TT
Nagrajeni film iz konjiškega bazena
Na svetovnem festivalu podvodnega filma in fotografije v Marseillu v Franciji je bil nagrajen slovenski film, ki so ga posneli v bazenu v Slovenskih Konjicah. V filmu Petra Lombarja, z naslovom If I can drive, I can dive, je predstavljen trening ljubiteljskih potapljačev invalidov s poškodbo hrbtenjače. Na 37. svetovnem festivalu se je pomerilo vsega skupaj 140 filmov.	BJ
garažno hišo, vendar v trenutnih gradbenih načrtih ta ni predvidena, pravi Šepetavc in dodaja, da je njena gradnja odvisna od nadaljnjih dogovorov.
Gradnja telovadnice je po besedah ravnatelja ocenjena na okoli 3,5 milijona evrov, če bo pod njo garažna hiša, pa bo znesek verjetno še nekoliko višji.
BA
Foto: SHERPA
wiflfw.radiocelje.com
Novo igrišče ima šola od pomladi, prihodnje leto naj bi zrasla še težko pričakovana telovadnica.
- Št. 88 - 9. november 2010
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Direktorju Term Olimia Zdravku Počivalšku se je na novinarski konferenci pridružila direktorica Term Tuhelj Ivana Kolar.
Terme Olimia z novimi rekordi
Med družbami, ki tudi v času splošne gospodarske krize dobro poslujejo ter celo investirajo, so Terme Olimia iz Podčetrtka
Kljub temu, da se je kriza odražala tudi v kopališčih in zdraviliščih, je za Termami Olimia rekordno leto. Samo v prvih desetih mesecih so ustvarili 15 milijonov evrov prometa in dober milijon evrov dobička, kar je 12 odstotkov več kot lani.
pust, vendar ostajajo manj časa,« je opozoril Počivalšek.
Nov hotel na Hrvaškem
Terme Olimia se ponašajo z več laskavimi naslovi, tudi v sosednji Hrvaški, kjer bodo prihodnje leto začeli graditi nov hotel, naložbo pa ocenjujejo na 12 milijonov evrov. »Naložbe so že v normalnem času zahtevna zadeva, zdaj pa je vse skupaj še težje. V Termah Olimia se je v glavnem končal investicijski ciklus, poskrbeli bomo za dodatne bazenske atrakcije, primerne za mlajšo populacijo. Drugače je v Termah Tuhelj, kjer moramo ponudbo uskladiti z nočitvami. Sedanji hotel je pač premajhen in slabše kakovosti.«
Hotel s štirimi zvezdicami naj bi dogradili leta 2012, v njem pa bo več kot 500 postelj, kar bo po Počivalškovih besedah omogočalo resno tržno bitko s konkurenco, ne le na Hrvaškem, temveč bistveno širše. Načrtovano naložbo v Makedoniji so za nekaj časa ustavili oziroma jo »dali na čakanje«, kot se je izrazil Poči-valšek, saj je dogajanje v Grčiji bistveno vplivalo na načrtovano strukturo gostov. Glede gradnje hotela in centra dobrega počutja ob jezeru Palić je Počivalšek omenil, da so pogajanja s srbsko vlado v zaključni fazi, podrobnosti pa še ni želel razkriti.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
»Že za lani smo vedeli, da bo težko, hkrati pa smo lani ustvarili rekordno dobre rezultate. Zaradi zamika krize jo v turizmu bolj občutimo letos, ko je poslovanje v resnici trdo: ljudje se kasneje odločajo za dopust in za svoj denar pričakujejo več vsebine. Ampak politika dodane vrednosti je očitno letos dala svoje rezultate,« je poslovanje term komentiral direktor Zdravko Počivalšek, tudi letošnji me-nedžer leta.
V Podčetrtku narašča število kopalcev in nočitev, med-
tem ko je v Termah Tuhelj obisk na približno enaki ravni kot lani. V prvih desetih mesecih je Podčetrtek obiskalo več kot 77 tisoč gostov, ki so ustvarili več kot 303 tisoč nočitev, v povprečju pa so dnevno beležili skoraj tisoč nočitev. Povprečna doba bivanja je manj kot štiri dni, v povprečju pa so dnevno beležili skoraj tisoč nočitev. Hkrati so v bazenskih kompleksih Term Olimia našteli več kot 442 tisoč kopalcev, kar je skoraj petina več kot lani. »Trend kaže, da se ljudje odločajo za do-
Nekaj upnikov podprlo Marinca
Nekaj upnikov šentjurskega Alposa je, podobno kot prisilni upravitelj Andrej Marinc, na Okrožno sodišče v Celju vložilo ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave, s tem pa v bistvu zahtevo za začetek stečajnega postopka v Alposu.
Gre za pet bank upnic, in sicer Abanko Vipo, Factor banko, NLB, Novo kreditno banko in Probanko, ki imajo priznanih za več kot 60 milijonov evrov terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico. Upnice menijo, da je manj kot polovična možnost, da bi Alpos po izvedenem načrtu finančnega prestrukturiranja postal plačilno sposoben. Banke namreč ne bodo pristale na prodajo premoženja in opreme hčerinskim družbam, kar je bil načrt finančnega prestrukturiranja. Prav
tako ne pristajajo na odlog plačil, zmanjšanje obresti in delni odpis glavnice.
Banke upnice opozarjajo, da na zavarovane terjatve prisilna poravnava ne vpliva. V bistvu ocenjujejo, da je možnost za Alposovo plačilno sposobnost ne le manjša kot polovična, temveč je enaka ničli. Upniki prav tako opozarjajo, da je v tako kratkem času nemogoč vstop strateškega partnerja ter da je Al-pos predložil nerealno projekcijo poslovanja.
US
www.novitednik.com
da se bo sezona začela zadnji teden novembra oziroma v začetku decembra, seveda če bodo ugodne vremenske razmere za izdelavo umetnega snega, še bolj veseli pa bi bili naravnega snega. Kot opozarjajo žičničarji, bodo zelo hud udarec doživeli februarja zaradi skrajšanih zimskih počitnic, ki bodo namesto dveh tednov po različnih krajih za vse sloven-
Vzdušje se le popravlja
Vlagatelje so razočarali podatki o rasti ameriškega gospodarstva v tretjem četrtletju, ki je glede na kvartal pred tem pridobilo 2 odstotka. Podatki o rasti potrošnje kažejo, da se je septembra upočasnila najbolj v zadnjih treh mesecih. Prihodki ameriških gospodinjstev pa so padli prvič v 14 mesecih, kar vse skupaj potrjuje šibkost ameriškega gospodarstva.
Nič boljši niso bili evropski ekonomski podatki, kjer so razočarali podatki o brezposelnosti. Po podatkih Eu-rostata je stopnja brezposelnosti v območju evra septembra znašala 10,1 odstotka, kar je nov rekord, v celotni EU je brezposelnost še naprej 9,6-odstotna, v Sloveniji pa je ostala pri 7,3 odstotka.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 2.11. IN 5.11.2010
Oznaka|	Ime 1	lEnotni tečaji | Promet v tEUR|			%spr.|
CICG	Cinkarna Celje	55,00	35,70		■2,95
CETG	Cetis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	13,20	144,80		0,61
PILR	Pivovarna Laško	0,00	31,30		-5,81
JTKG	Juteks	36,00	11,10		1,75
ETOG	Etol	0,00	8,30		■1,05
»V zadnjem letu, dveh se ukvarjamo samo z rednim poslovanjem. In tudi zaradi krize se mi na srečo ni treba ukvarjati z razmišljanjem o prodajanju in nakupu deležev v Termah Olimia. Verjamem, da se bo tudi to dogajanje začelo intenzivirati, hkrati pa upam, da bo mirovanje trajalo še nekaj časa,« je odgovoril Počivalšek na vprašanje o umiku države iz lastniške strukture Term Olimia. Državni lastniški delež v Termah Olimia znaša več kot polovico in je v lasti Slovenskih železnic, Kada in Soda. Poleg manjših delničarjev ima petino še Zvon Ena.
Vzdušje na kapitalskih trgih se je popravilo v sredo. Ameriška centralna banka je lansirala kontroverzno novo politiko, s katero namerava do konca drugega četrtletja 2011 izdati za dodatnih 600 milijard dolarjev državnih obveznic in tako prispevati k hitrejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva. Trgi so po tej informaciji močno pridobili na vrednosti. V Evropi je svoje poslovne podatke razkril največji proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW. Prihodki podjetja so v tretjem kvartalu znašali 15,9 milijarde evrov, kar je za 35,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Podjetje je v prvih devetih mesecih letos ustvarilo 874 milijonov evrov čistega dobička.
INDEKSI MED 2.11. IN 5.11.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
842,27
0,14
Zičničarji v strahu pred novo sezono
Slovenski žičničarji, seveda tudi Rogla in Golte, so praktično pripravljeni na novo sezono. Ponekod sicer še izvajajo vzdrževalna dela, na Golteh dograjujejo hotel, po nekoliko ugodnejših cenah pa so v teh dneh v predpro-daji tudi smučarske vozovnice. Žičničarji predvidevajo, teden. Še bolj pa jim grozi
odločba urada za varstvo konkurence, ki je precej og-lobil slovenske žičničarje. Med njimi je tudi Unior s Krvavcem in Roglo, ki je og-lobljen za 400 tisoč evrov, globo pa ocenjujejo kot nerazumljivo. Žičničarji bodo zaradi odločbe zahtevali sodno varstvo, med drugim pa opozarjajo, da že brez dodatnih kazni poslujejo na robu preživetja.
US
ske šolarje trajale samo en - Št. 88 - 9. november 2010
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v preteklem tednu močno pridobila. DAX je končal 2,9 odstotka višje in je v petek dosegel 6.730 indeksnih točk, francoski indeks CAC40 pa 2,9 odstotka višje. Angleški FTSE100 je pridobil 3,7 odstotka vrednosti. Ameriška SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 4,1 in 3,1 odstotka višje glede na teden prej. Indeks NASDAQ se je podražil za 3,4 odstotka ter v petek dosegel 2.190 indeksnih točk.
Na osnovi objave Feda je močno na vrednosti izgubil dolar. V petek je bilo za evro treba odšteti 1,4260 dolarja, kar je 2,7-odstotna tedenska pocenitev. Na račun padanja vrednosti dolarja sta največ pridobila nafta in zlato. Vrednost nafte je v petek dosegla 86,6 dolarja za sod, kar je največ od aprila letos; zlato pa je v četrtek doseglo rekord pri 1.394 dolarjih.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
NA KRATKO
Podaljšan rok za pripombe
Skladno s sklepom vlade je geodetska uprava podaljšala rok za posredovanje pripomb na modele vrednotenja nepremičnin. Če se lastniki ne strinjajo s poskusno izračunano vrednostjo nepremičnin, lahko do 25. januarja prihodnje leto posredujejo pripombe na modele vrednotenja preko obrazca E ali preko spletne aplikacije.
Spar za starejše
Od četrtka obratuje v Radečah nov supermarket Spar. Za naložbo so namenili 3 milijone evrov, gre pa za 81. trgovino Spar oziroma Interspar. Supermarket je zgradilo podjetje Pluton, ob odprtju pa je Spar Slovenija Občini Radeče doni-ral 4 tisoč evrov, ki jih bodo namenili tamkajšnjemu društvu upokojencev za projekt Starejši za starejše - za boljšo kakovost bivanja doma.
US
NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Dom na pobudo podjetnika in očeta
Na Podplatu prihodnjo jesen prva bivalna enota za osebe z motnjami v razvoju za Kozjansko in Obsotelje
Na Podplatu ob cesti proti Rogaški Slatini bo v teh dneh začel rasti poslovno-stanovanjski objekt. V njem bodo poslovalnica za asistenco na cesti in pet stanovanjskih enot za dve osebi, skupni prostori, vrt z igriščem in letno uto. Na prvi pogled lepo, a nič posebnega. Če ne bi šlo za prvo bivalno enoto Varstveno delovnega centra Šentjur in prvo možnost za stalno naselitev oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju na območju Kozjanskega in Obstelja. Podjetnik Stanko Fajs se je za investicijo odločil tudi zaradi svoje hčere Mojce.
»Zato naj se tako v svojem stavitvi temeljnega kamna po-
kot imenu varovancev VDC Šmarje pri Jelšah za izkazano podporo ob postavitvi temeljnega kamna zahvalim vsem obiskovalcem in vsem tistim, ki si prizadevajo izboljšati življenje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in nam zato pomagajo na poti k uspešni uresničitvi projekta,« je ob po-
vedal Stanko Fajs. Pobudo je toplo pozdravil tudi direktor VDC Šentjur Leon Štem-berger, ki vključuje šmarski center in v okviru katerega bo enota delovala. »Doslej so bivalne enote nastajale v večjih mestih in centrih, na našem širšem območju pa teh možnosti nismo imeli. Že zdaj imamo evidentiranih 16
vlog, v Šentjurju ravnokar povprašujemo, v Slovenskih Konjicah, kjer se bo enota gradila prihodnje leto, je vlog deset.«
Prijazna hiša za deset ljudi
Vse take bivalne enote država gradi v javno-zasebnem partnerstvu. Potem ko je objekt zgrajen, ga od investitorja vzame v najem. »Po opravljeni >službi< v varstveno delovnem centru se varovanci načeloma vračajo v svoje ali rejniške družine. V bivalnih enotah pa bo inštitucionalno varstvo zagotovljeno 24 ur na dan sedem dni v tednu,« razloži Štemberger. V novem objektu bo na 280 kvadratih poskrbljeno za udobno bivanje desetih oseb. Z gradnjo, prilagojeno invalidom, bodo zaključili tudi prizadevanja občine Rogaška Slatina, ki je že leta 2008 dobila status občine po meri invalidov. Varovance bodo vsako jutro s posebnim prevozom prepeljali v VDC Šmarje, kjer bodo opravljali prilagojeno delo, popoldne pa se bodo vračali v svoj novi dom v Podplatu. Tam bodo urejali okolico, sprejemali obiske svojcev in bližnjih, hodili na izlete, na kino predstave, v gledališče, na sprehod v bližnjo Rogaško Slatino _
Namestitvene kapacitete bodo zadoščale za potrebe občin v upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Izvajanje varstva pa bo
Direktor VDC Šentjur Leon Štemberger pri polaganju temeljnega kamna nove bivalne enote v Podplatu. Skrajno levo investitor podjetnik Stanko Fajs. Projekt je ocenjen na dobrega pol milijona evrov.
potekalo pod vodstvom Javnega zavoda VDC Šentjur, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. »Pomembno je, da so na ministrstvu znali prisluhniti potrebam okolja in s tem dali možnost, da ljudje s posebnimi potrebami bivajo v domačem okolju oziroma v bližini svojega stalnega pre-
bivališča. S tem se prihranita čas in napor za potovanje do varstveno delovnega centra, bivanje se približa stalnemu bivališču staršev ali skrbnikov in lažji so obiski,« pove Fajs.
V manjšem delu objekta bo poslovna dejavnost za potrebe asistence na cesti. Stanko Fajs se namreč ukvarja z av-tokleparskimi storitvami, od
leta 2000 pa za AMZS in druge evropske avtoklube odgovarja na klice ob težavah na cesti. »A poudariti je treba, da nas je bolj kot poslovni interes vodila misel na naše otroke,« je zaključil Fajs. Varovanka VDC Šmarje pri Jelšah je kot rečeno tudi njegova hči Mojca.
SAŠKA T. OCVIRK
Žalski svetniki z novim županom Jankom Kosom
Za dialog v zahtevnem mandatu
Prva seja žalskih svetnikov je minila po pričakovanjih in brez večjih zapletov. Svetniki so soglasno potrdili mandate župana Janka Kosa in novega občinskega sveta. V mesecu dni jih čaka imenovanje podžupanov iz treh največjih strank in imenovanje odborov in komisij. Kos je v svojem nagovoru poudaril demokratični dialog z vsemi in trans-parentno delo ter dejal, da jih čaka zahteven mandat.
Novoizvoljeni župan bo posle od nekdanjega župana Lojzeta Posedela uradno prevzel prihodnji ponedeljek. Seznanil se bo s trenutnimi deli, njihovim morebitnim dokončanjem še pred koncem leta in nadaljeval začete in načrtovane projekte. Pri tem je poudaril uspešen izbor izvajalca za izgradnjo griške šole, prostorsko načrtovanje, gradnjo doma starejših in pripravo občinskega proračuna. Ob tem na-
poveduje imenovanje odborov in komisij za delo občinskega sveta ter srečanje s predstavniki mestne in krajevnih skupnosti. Koalicije ne bo sklepal, saj ocenjuje, da bodo odločitve sprejemali z veliko večino. »Formalnega papirja in dogovora ne potrebujem. Pričakujem odkrito in prepričljivo besedo in se že v naprej odpovedujem vztrajanju na predlogih in sklepih s pičlo večino enega glasu.« Sejo je vodil naj-
starejši član občinskega sveta Ivan Glušič iz stranke De-SUS.
Po dvanajstih letih
Kot je znano, je bil v Žalcu potreben drugi krog volitev, na katerih je Kos, SD, zmagal s prepričljivo večino, 76 odstotki glasov, proti kandidatu Posedelu. Na tako veliko podporo, ob sicer skromni volilni udeležbi, je zagotovo vplivala odločitev tedanjega župana, da se aktivnostim v drugem krogu volitev odpoveduje. Spomnimo, da je župan Posedel občino vodil celih 12 let, vse od njenega nastanka dalje. Kot razlog za odstop je navedel nepodporo občinskega sveta. V 29-članskem občinskem svetu naj bi mu podporo nudili le štirje neodvisni svetniki iz Nadstrankarske liste za skladen razvoj občine Žalec, liste, na kateri je kandidiral za župana.
V novem mandatu občinskega sveta so tako najštevilčnejši svetniki stranke SD, ki jih je namesto prejšnjih pet sedaj sedem, stranka SDS ostaja s šestimi svetniki, DeSUS je vrste okrepil še za enega svetnika in jih bo skupaj pet, velik poraz pa je doživela stranka LDS, ki je izgubila kar pet mest in bosta njene barve odslej zastopala le dva svetnika. Po enega svetnika imajo stranke NSi, Zveza za prihodnost, SNS, Zares in Stranka mladih - Zeleni Evrope. Občinski svet bo odslej tvorila več kot polovica novih obrazov v občinski politiki.
MATEJA JAZBEC Foto: Grup A
Azbest dol, sončne celice gor
Dotrajana streha na Osnovni šoli Vojnik, ki na nekaterih delih celo pušča, obenem pa gre še vedno za azbestno kritino, potrebuje obnovo.
Zato bodo na novo streho namestili sončne celice. Šoli se je namreč ponudila možnost, da bo podjetje Kovinomont iz Ljubljane njeno streho in streho OŠ Nova Cerkev izrabilo za sončno elektrarno, šola pa mu ne bo zaračunavala najemnine. Začetek gradnje bi moral biti med jesenskimi počitnicami, vendar se je začel nekaj dni pozneje. Ravnateljica OŠ Vojnik Majda Rojc je vesela, da se je gradnja končno začela. »Dela so se najprej začela v Novi Cerkvi, kjer bo največ del opravljenih ob koncih tedna oziroma v popoldanskem času, tako da pouk ne bo moten. Enako bo veljalo tudi za vojniško šolo.« Dela naj bi opravili do 24. novembra, ko naj bi sončno elektrarno tudi priklopili in predali namenu.	MOJCA KNEZ
ODGOVOR
Odlične plače sekretarjev Rdečega križa
V članku Odlične plače sekretarjev Rdečega križa, objavljenim 29. 10. 2010 v časopisu Novi tednik, na katerega me je opozorila 4. 11. 2010 ena izmed sekretark, je ob koncu članka zapisana moja izjava: »Če me sprašujete glede plač sekretarjev, me to zadeva toliko kot dohodki predsednika gasilskega društva v Spodnjem Dupleku.«
Resnica je naslednja. Po telefonu me je poklical ženski glas, ki se je na hitro predstavil in želel moj takojšen komentar na razmere v OZRK Šentjur in na plačo sekretarja. Poudaril sem, da razmer ne poznam podrobno, da gre v primeru OZRK-je za samostojne pravne osebe, ki suvereno odločajo o plačah sekretarjev, da pa si vodstvo RKS s sindikati kljub temu prizadeva plače poenotiti. Poudaril sem, da želimo s kolektivno pogodbo za RK to področje urediti tudi zato, ker so v mnogih primerih sedaj plače nekaterih sekretark prenizke. Tudi zaradi dejstva, da imajo v številnih primerih celodnevno delo z zelo težkimi čustvenimi obremenitvami zaradi vsakodnevnega stika s človeškimi stiskami, tragedijami, kar negativno vpliva na sekretarje in sekretarke! Zato nikoli ne bi mogel reči, da se me plače sekretarjev območnih združenj ne tičejo. Res sem, figuralično, omenil tudi predsednika gasilskega društva v Spodnjem Dupleku, a ne v kontekstu, kot ga je razumeti. Verjamem, da če sploh obstoja, tako kot številni prostovoljci, za svoje delo ni zadostno nagrajevan.
Mag. JANEZ PEZELJ, Generalni sekretar RKS
6
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Domače konjerejsko društvo z Vrha vsako leto poskrbi za presenečenje. Tokrat v obliki šestvprege.
Na Vrhu konjem »šentlenartski žegen«
10. jubilej »žegnanja« konj na Vrhu nad Laškim - Škofov »žegen«, kruh in sol
Predsednica Konjerejskega društva Vrh na Laškim Stanka Hrastnik je bila na trnih, da »bo ja vse štimalo«. In tudi je. Še vreme!
Ne vem natančno, kako mi je lansko »žegnanje« konj na Vrhu nad Laškim uspelo »prešpricati«, bo pa gotovo kaj na tem, da mi nekako koledarsko ni šlo skupaj. Kakor pač veleva tradicija, je glavni »patron« za kopitarje Štefan, ki goduje po božiču. Je pa res, da so ljubitelji teh plemenitih živali pred časom ugotavljali, da vremenske razmere njihovim ljubljencem v tem času niso najbolj naklonjene. Vse skupaj so v Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim podkrepili še z godovanjem lokalne cerkvice, posvečene sv. Lenartu, in tako blagoslov tam pripravljajo v novembru. Ker je tokrat šlo za jubilejno deseto prireditev, nisem imela nobenega izgovora več.
Že pogled na prizorišče ob prihodu na Vrh je pričal, da
Ne, ni se še pripeljal Božiček na saneh ^ Če vprašate otroke z Vrha, ga imajo raje na vozu in s konjsko vprego. Tradicija je pač tradicija.
gre za prireditev večjih razsežnosti. Pravzaprav za osrednjo, so potrdili domačini ob jasnem zagotovilu, da se lahko z »žeg-
nanjem« meri kvečjemu še kakšna večja gasilska veselica, a še to ne ravno. V društvu so se nedvomno potrudili pri
organizaciji, saj jih je z udeležbo počastil sam celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je z domačim župnikom Iztokom Hanžičem maševal, nato pa opravil še blagoslov konj. Celjski škof je bil očitno odlično praznično razpoložen, saj se je maša zavlekla kar čez dobro uro (vsekakor v prid rahlo zamudniški foto-novinarski ekipi Novega tednika in ne, tokrat nisva zgrešila poti), cerkvica sv. Lenarta pa je bila kar pretesna za vse krajane in obiskovalce.
Dela vajeni rjavčki krotkega pogleda
Seveda zato s fotoreporter-jem nisva hotela pri cerkvi povzročati dodatne gneče, ampak sva jo mahnila na bližnji travnik, kjer je bil kasneje blagoslov. Da so prišli skrb-
niki konj iz bližnje in daljne okolice, je pričalo že njihovo spodobno število, da o nižje parkiranem naboru konjskih prikolic niti ne govorimo. Poleg Laščanov so prišli še Šent-jurčani, Celjani, pripeljali so se iz Šmarja, Velenja in celo Trbovelj. O »voznem parku« konj kot nepoznavalka pasem ne bom izgubljala besed, lahko zapišem, da je šlo pretežno za ljubeznive rjavčke srednje velike postave in krotkega pogleda. Po kasnejši amaterski študiji se je pokazalo, da je šlo za posavce, haflin-gerje in morda kakšnega slovenskega hladnokrvnega konja, torej za pridne, delovne živali, ki so slovenskemu kmetu na težkem terenu učinkovito lajšale delo. Bolj postavnim primerkom, ki so se že obnašali kot malce bolj plemeniti, se raje nisem približevala, seveda sem se pa z ostalo »deco« zagnala v srčkane ponije. Ne glede na pasmo pa so lastniki okoli svojih konj sila ponosno postopali, jim dajali priboljške ter jih tu in tam podrgnili s slamo, popravili »koc« in jim kaj povedali v uho. Verjetno v smislu, »le glej, da se boš lepo obnašal, ko pridejo gospod škof do naju, si slišal
Za zdravje kruha in soli
Škof Lipovšek in župnik Hanžič sta zatem po prihodu iz cerkve res povedala nekaj resnic o pomenu teh prelepih in koristih živali, ki jih je treba spoštovani in jim nameniti potrebno skrb, in ob pesmi vaških godcev nas je skoraj zaskrbelo, da bo ostalo pri tem in enem splošnem zamahu s pušpanovo vejico in z »žeg-nano« vodo, ampak je bila skrb neupravičena, saj je bil »po-žegnan« sleherni od privedenih. Krajani so se na dogodek, ki je na skoraj sončno nedeljo na Vrh privabil več kot številčno spodobno množico, odlično pripravili. Za vzdušje je skrbela domača godba, ki je pod vodstvom Ivana Medveda »urezala« nekaj poskočnih, domačinke pa so nape-kle gore keksov in peciva, da so se obiskovalci dobro okrepčali. No, konji so ostali pri priljubljenem priboljšku -kruhu in soli. Da bi ostali zdravi tudi v naslednjem letu. Za kar je sicer »pristojen« sv. Štefan, »šentlenartski žegen« za povrh pa gotovo ne bo škodil.
POLONA MASTNAK Foto: Grup A
Čeravno ne na štefanovo, »žegen« bo zagotovo zalegel, še posebej, ker se je k vsakemu konju potrudil celjski škof v spremstvu domačega župnika.
»Šentlenartska« nedelja je na Vrhu velik praznik. Št. 88 - 9. november 2010 -
NOV^ ITEDN^K
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Prodali Novi Klošter
Občina Polzela je sklenila pogodbo o prodaji dvorca Novi Klošter s parkom v Založah. Dvorec je kupil ljubljanski Zavod Tromostovje. Njegov ustanovitelj je slovenski Opus Dei in je registriran kot zavod za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo. Javni razpis za prodajo dvorca je bil objavljen 17. septembra, nanj pa je prispela le ena ponudba, in sicer omenjenega zavoda. Za nakup je zavod odštel dobrih 500 tisoč evrov.
Zavod Tromostovje je name- bi ustanovitelji zavoda že dlje
Novi predstavniki braslovške oblasti z županom Branimirjem Strojanškom na čelu
Novi župan z edino svetnico
njen organiziranju kulturnih in akademskih konferenc, seminarjev in srečanj za profesorje, študente in dijake, sodeluje med akademskimi ustanovami, kulturnimi centri, študentskimi domovi, omogoča štipendije ter organizira izobraževalne dejavnosti. Objekt, ki bi ga bilo mogoče preurediti v konferenčni center, naj
iskali v različnih krajih po Sloveniji. Dvorec Novi Klošter na Polzeli naj bi kupili s pomočjo mednarodnih fundacij. Ta zgodovinski objekt, zgrajen je bil leta 1453, pozneje pa večkrat prezidan, bodo obnovili skladno s projektom celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo glede na vrsto posega izdelala kon-
servatorski program. Prva faza obnove dvorca bo končana leta 2015 in bo stala okoli 2 milijona evrov. Aktivnosti v Konferenčnem centru Polzela bodo, kot so nam sporočili s polzelske občine, namenjene ljudem vseh starosti in bodo vključevale seminarje in konference o kulturnih in duhovnih temah, programe za družinski razvoj in športne dejavnosti. Poudarek naj bi bil predvsem na krščansko usmerjenih dejavnostih. Dolgoročno obstajajo tudi načrti, da bi v dvorcu ustanovili center za hotelirstvo in gostinstvo.
MATEJA JAZBEC Foto: TT
Branimir Strojanšek je v sredo tudi uradno postal župan občine Braslovče. Ob slovesni prisegi novega župana je komisija potrdila mandate članov občinskega sveta. Večino v njem zastopajo novi predstavniki občinske politike, med katerimi je, zanimivo, le ena ženska predstavnica.
Novi župan Strojanšek, SD, si je kot prednostno nalogo zadal bolj prijazno in konstruktivno sodelovanje z občinsko upravo. Nato pa ga čaka bolj konkretno delo. »Dokončati je potrebno kanalizacijo, ne gre zaobiti polemik glede tretje razvojne osi, zagotoviti moramo prometno varnost z izgradnjo krožišč v Parižljah in Malih Braslovčah, najti investitorja za gradnjo trgovskega objekta, opraviti revizijo in sprejeti proračun ter začeti z gradnjo kulturnega doma v trgu Braslovč,« našteva. Strojanšek
naj bi funkcijo župana opravljal profesionalno, saj soglasja delodajalca za mirovanje delovnega razmerja za čas mandata še nima. Kot polno zaposlen župan bo torej imenoval le enega podžupana, v nasprotnem primeru pa bosta za nemoteno delo v občini potrebna dva podžupana. Dosedanji župan Braslovč Marko Balant je po osmih letih županski stol zamenjal za svetniškega in novoizvoljenemu županu zaželel čim bolj uspešno pridobivanje sredstev za uresničitev zadanih ciljev.
dnevi zrušili staro podružnično šolo, na tem mestu pa bodo zgradili večnamenski dom krajanov, za katerega so dovoljenje dobili že v juliju 2009. Dom se bo razprostiral na nekaj več kot od 500 kvadratnih metrih, v njem pa bodo uredili večnamensko dvorano za športne in kulturne prireditve, svoje prostore bodo dobili tudi društva in krajevna skupnost. V domu, ki bo delno pod-kleten, bodo uredili še predavalnico in učilnico. Tako bo
V 15-članskem občinskem svetu sta stranki SDS in SD zastopani s po štirimi svetniki, SLS ima tri, DeSUS dva ter LDS in NSi po enega. Pri izbiri kandidatov za občinski svet so pomembno vlogo odigrali tudi preferenčni glasovi. Bo pa ženske vrste v Braslovčah odslej zastopala edina svetnica Danica Tajnšek iz SD.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Novi Klošter bo prešel v roke Zavoda Tromostovje, katerega ustanovitelji so člani Opusa Dei.
Za »bolj eko« Velenje
V Mestni občini Velenje sledijo ciljem, ki so jih zastavili v okviru strateškega razvojnega dokumenta. V njem je ena ključnih točk iskanje možnosti za izkoriščanje naravnih energetskih virov. Tako so prejšnji teden predstavili na strehi občinske stavbe zgrajeno sončno elektrarno ter dva električna stebrička za polnjenje električnih avtomobilov. Kot je povedal podžupan stev izkoriščala energijo iz ob-
Srečko Meh, želijo v Velenju tudi na ta način čim bolj zmanjšati emisije CO2: »Konkretno jih želimo do leta 2020 na območju mestne občine zmanjšati za 20 odstotkov. Prav tako je naš cilj, da bi do leta 2025 v občini desetina gospodinj-
novljivih virov. Ves čas opozarjamo na odgovorno ravnanje z okoljem, sončna elektrarna pa je korak v tej smeri.« Ve-lenjčani fotovoltaične elektrarne gradijo v sodelovanju z Energetsko agencijo Kssena, prva v tem sklopu, dograjena na ob-
činski stavbi, je občino stala več kot 52 tisoč evrov. »Gre za manjšo elektrarno, ki z energijo sicer ne bo mogla oskrbovati celotnega objekta, a vseeno je to pomemben korak. Elektrarne bomo namreč gradili tudi na ostalih javnih objektih, ki so v lasti občine,« je Meh napovedal, da bodo do konca tega meseca elektrarni dogradili še na strehah OŠ Livada ter OŠ Gustava Šiliha. Hkrati analizirajo še druge lokacije v mestni občini.
Od prejšnjega tedna je Velenje bogatejše tudi za dva električna stebrička za polnjenje električnih vozil. Vredna sta dobrih 15 tisoč evrov, postavili pa so ju na parkirišču pred stavbo mestne občine ter v garažni hiši Mercatorja. V Sloveniji je trenutno le 15 takšnih stebričkov, uporaba velenjskih je brezplačna. Ključe je mogoče dobiti v avli mestne občine ter v TIC Velenje. Ker občina sodeluje v pilotnem projektu vladne službe za podnebne spremembe, si v kratkem s strani države obeta še donacijo tretjega stebrička.
POLONA MASTNAK
Prej za šolarje, zdaj za vse krajane
Občina Šoštanj je s postavitvijo temeljnega kamna prejšnji mesec že napovedala začetek gradnje večnamenskega doma v Zavodnjah. Medtem so že zrušili stari objekt na tem mestu in gradnja se lahko začne.
V Zavodnjah so tako pred možno, če se bo izkazala po-
treba, tam ponovno vzpostaviti pogoje za izvajanje pouka v podružnični šoli. Za izgradnjo doma bo treba odšteti okoli 850 tisoč evrov. Še pred rušenjem stare šole pa so Šoštanj-čani prestavili in shranili kipe, ki so v prejšnjih letih nastajali v okviru malih Napot-nikovih kiparskih kolonij.
V teh dneh se nadaljuje tudi gradnja doma krajanov in gasilskega doma v Topol-šici.
PM
Veliki dobrodelni koncert Barbare Celjske s šansoni Edith Piaf v slovenskih prevodih A šansonjerke	M
Jane Kvas	^Ê
Sodelujejo: Jana Kvas, vokal; Kvintet Gamma z gosti; fantovska vokalna zaseàba Gimnazije Celje - Center
Petek, 12, 11., 19.30, Celjski dom www. hisakulture. si
maćifBka po^rov'tdja:
radiocelje
>1'
8
GLASBA
NOVI TEDNIK
Zvezdniška Noč Modrijanov
Tisti, ki so prišli slabo uro pred uradnim začetkom jubilejnega koncerta ansambla Modrijani v dvorano Golovec, so presenečeno z očmi objeli notranjost, ki je bila povsem polna navdušencev v pričakovanju velikega glasbenega dogodka. V dvorani se je zbralo okoli štiri tisoč obiskovalcev iz domala vse Slovenije, po podatkih prvega moža priprave koncerta Blaža Švaba pa je vsaj dva tisoč ljudi ostalo brez vstopnic.
Modrijani, ki se zadnjih deset let uvrščajo med glasbene fenomene na področju narod-nozabavne glasbe, so se jubilejnega koncerta lotili zbrano, natančno in vestno. Niso se želeli zadovoljiti z običajnim koncertom. Z gosti in sami so pripravili vrsto presenečenj, ki so dvigovala temperaturo in navdušenje. Dobre tri ure. Brez odmora. Brez klavrnega humorja. S kratkimi povezavami in najavami Andreja Hoferja. Če bi »minutirali« aplavze, bi jih bilo prav gotovo za več kot dve uri. Vzkliki navdušenja. »Valovanjem« objetega občinstva v vsej dvorani. Brez enega samega izpada. Skratka, nepozabno in navdušujoče. Čista petica za občinstvo, med katerim je bilo tistih do trideset let občutno več kot starejših.
Tri ure glasbe
Nekaj minut čez dvajseto se je začelo. Dva pevska zbora, otroški RTV Slovenija in odrasli iz Šoštanja, nato Modrijani. Vsak posebej so stopali na oder in v dvorani je bobnelo. Nekje na polovici koncerta ob 10-letnici ansambla so se začeli pojavljati glasbeni vrhunci. Prvi z Eldo Viler, ki je sku-
paj z Modrijani zapela pesem Tineta Lesjaka in Francija Smrekarja Klic srca. Po aplavzu se je ganjena Elda Viler, ki je v mladosti veliko prepevala tudi narodnozabavno glasbo, obrnila proti občinstvu z besedami: »To je naša prava slovenska glasba, ki nam je ne more nihče vzeti.« Pesem so še enkrat zapeli.
Potem se je na odru pojavil orkester laške godbe z dirigentom Gašperjem Salobir-jem. Z njimi so peli Elda Viler in Franjo Oset, Rok Švab in Oto Pestner ter slednji tudi sam. To je bil odličen blok godbe z gosti.
Nadaljevali so se številni venčki polk in valčkov z gosti. Prava poslastica, ki zahteva veliko dela in tudi veliko znanja, da vse skupaj lepo zazveni. Skupaj so peli dobitniki Šifrerjeve plakete na vur-berškem festivalu ansambli Modrijani, Naveza, Akordi, Vrt, Pogum in Spev. Najprej vsak posebej, nato skupaj. 25 izbranih glasov. In občinstvo je pomagalo. Navdušil je kvartet virtuozov s harmoniko Petra Zalokar, Rok Švab, legendarni Jože Bur-nik in prvi avtor Modrijanov,
Modrijani so Blaž in Rok Švab ter Peter in Franjo in Oset.
odlični Brane Klavžar. Harmonike so se prepletale, občinstvo pa ni več vedelo, ali naj ploska ali samo navdušeno opazuje. In še trojka ansamblov Klavžar, Mladi Dolenjci in Modrijani. Ko je prvi pevec Mladih Dolenjcev Lado Šurla zapel Nocoj je druga rekla mi, smo se bali, da bo z Golovca dvignilo streho!
V prvem delu, ki je bil umir-jenejši, so Modrijani gostili
ansamble Saše Avsenika, Petka, Vitezi Celjski, Iskrice in Poljanšek. Ob tem je treba omeniti še Klemna Kolarja s hudinjske osnovne šole z duhovito uvodno napovedjo in sedemletnega Aleksa Frasa iz Benedikta z igranjem na harmoniko in s presenetljivo dobrim petjem. Sodelovala sta tudi dva člana tamburaškega ansambla Kavkar.
Tik pred koncem so Modrijani dobili tudi zlato ploščo založbe Vox za pet tisoč prodanih izvodov plošč Poljub pod pajčolanom.
Noč Modrijanov prav gotovo postaja eden vodilnih kulturnozabavnih dogodkov vsako leto v Celju, ki združi Slovenijo, kar je bilo možno videti tudi po avtomobilskih registracijah. In po-
nosen sem, da sem k njihovem uspehu nekaj malega vsaj v začetku dodal tudi sam. Tudi z imenom Noč Modrijanov.
TONE VRABL Foto: TimE
Mestni idno MetropM®
tod tednik - Radio GffiFvabimo ná^^^Q ^pfetnskeèa filma za fso družino!'

Mladi oboževalci Modrijanov so naredili nepozabno vzdušje.

;
/TE SURMAPI
li,-lcJ 2aupq Jpof^no m Hiio glasbi
95,1,95.9 In 1003 MHz
Metropol
Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste kupon poslali do petka, 19. novembra, bomo izžrebali 20 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled fOmske predstave Oča. Predstava bo v torek, 23.11. 2010, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol Celje.
Ptokrovitelj oMafe [e BANKA CEUE
iiiciniiml
i^dnik ' raqj^Dcelje
NOV^ ITEDN^K
REPORTAŽA
9
Razvajanje s hrano olimpijskih
razsežnosti
Takšen meni le še na olimpijadi - V Hotelu Evropa razvajali največji kuharski mojstri
Naš vsakdan je v prehranjevalnem smislu vse bolj omenjen na napol prežvečene sendviče, očiščeno solato iz vrečke, na mlečne napitke, ki malodane obljubljajo večno mladost, pa še na kakšen pasulj iz konzerve kot gurmanski presežek tedna. Zato ni čudno, da priprave in použitja jedi ne znamo več jemati kot doživetje, ki mora očarati vse čute. Na to so nas pred časom opomnili v Hotelu Evropa, kjer je gurmansko čarovnijo zagotavljal nabor največjih mojstrov poklica - članov slovenske kuharske reprezentance.
V časih neusmiljenega tempa dela in življenja se večkrat zalotimo, da si rečemo, da sta spanje in hrana sama razvada. Tudi obnašamo se temu primerno. Pod kategorijo razvajanja si predstavljamo le še kakšen malce dražji kos oblačila ali masažo. Kaj pa naše brbončice? Še dobro, da kje premorejo tudi do njih prijaznejšo filozofijo. Restavracija Hotela Evropa je bila na večer »performansa« najboljših slovenskih kuharjev, ki so na gostih »trenirali« repertoar, ki ga bodo imeli čast okušati le še ocenjevalci na kuharski olimpijadi, za nameček še ob spremstvu vrhunskih izbranih vin, razprodana. Cena za enkraten kulinarični užitek je bila v tem pogledu več kot ugodna. Posebej če upoštevate, da vam za »tazadnjo« nihče ni čakal, da čimprej pojeste. Vzemite si čas in uživajte, se je glasilo vodilo večera.
Ki so ga gostje več kot pridno upoštevali. Pričakujoč prvi hod so ob zvokih klavirja in pritajeni svetlobi počasi srkali kakšen aperitiv. No, za vrati kuhinje se je dogajala čisto druga zgodba. Seveda v brezhibno belino uniform odeti kuharski mojstri so tekali med brez števila krožniki, ki jih je bilo treba brezhibno odnesti pred goste.
Slovenska kuharska reprezentanca je olimpijski jedilnik pripravila celjskim dobrokuscem.
Furlan ter edina ženska članica slovenske kuharske reprezentance Alma Rekič, ki je poskrbela za sladko piko na i v večeru kulinaričnih presežkov, sestavljenih iz kotletov brancina v zeliščni skorji, jagnječjih filejev s karame-lizirano šalotko in korenčko-vim pirejem _
Če bi tudi na kuharski olimpijadi ocenjevali gostje Evrope, bi gotovo dali najvišjo oceno. A tudi sicer za uvrstitev slovenske ekipe (te na mednarodnih tekmovanjih že tradicionalno posegajo po najvišjih mestih) ni strahu. Edino ena težava je nastala -človek se dobrega hitro navadi. Celjski gostje verjetno še dolgo ne bodo »preboleli« tako enkratnega razvajanja. No, na srečo imajo v Evropi Pavčnika. Bo pa že še kaj podobnega »zakuhal«, a ne?
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
»Chef« Evrope na domačem terenu
Najbolj domače se je v kuhinji seveda počutil »chef« v Hotelu Evropa Marko Pavč-nik, ki je še imel nekoliko »fore« pred kolegom Brankom Podmenikom (nekdaj je kuhal v več celjskih restavracijah, trenutno v Leku storitve Ljubljana), ki je še z zadnjimi podrobnostmi opremljal hladno predjed. No, naj vam bo, za »lušte«: tatar potočnih rakov z jurčkovo pa-nakoto na polnovrednem ajdovem kruhu z rdečo peso, s kutinovo čežano in z gorčič-no omako _ Za zraven oziroma za vinsko spremljavo
Marofov zeleni silvanec iz prekmurskega vinorodnega okoliša, ki ga je kozarček spil tudi vinar Marko Mlinarič. Potem mi lahko verjamete, da me ni bilo treba pretirano odganjati iz kuhinje k mizi. Sicer pa mojstri tako ali tako pregovorno bolj malo govorijo, medtem ko delajo. Gregor Vovk Petrovski je kot povezovalec večera poskrbel, da je vsak od njih predstavil svojo jed. Tako so na mize v doglednih razmikih, ko so se gostje lahko posvetili vsaki jedi posebej, romale še naslednje jedi, ki so jih pripravljali še Simon Bertoncelj, Igor Jagodic, Davor Družinec, Mario
Bučna juha si spet utira pot na naše jedilnike. Simon Bertoncelj jo je spravil celo v olimpijsko ponudbo.
Igor Jagodic in Davor Družinec sta združila moči pri pripravi tople predjedi.
V kuhinji je ob vsem vrvežu človek hitro napoti. No, menedžerja Hotela Evropa Zorana Podkoritnika (levo) seveda tja spusti »chef« Marko Pavčnik (ob njem).
10
0TR05KI ČA50PI5
Na Zajčevi koči
NOVI TEDNIK
V petek, 15. oktobra, to je na svetovni dan hoje, se je 44 planincev OŠ Tabor pod vodstvom Darje, Manje, Martine in Maje odpravilo na pohod s tradicionalnim piknikom na priljubljeno Zajče-vo kočo nad Taborom v zahodnem delu Celjske kotline.
Po pouku nas je pri šoli čakal kombi, da nas je zapeljal do mostu pri Bokalovih. Začeli smo se vzpenjati skozi jesenski gozd proti koči. Med potjo so nekateri pobirali kostanj. Pohod je potekal mimo nove žage, kjer je bila nekoč Šekovarjeva domačija. Po dol-
gi hoji smo končno prispeli na Zajčevo kočo.
Najprej smo popili vroč čaj, ki nam ga je pripravil Peter Luk-man ter se vpisali v planinski dnevnik. Čez petnajst minut smo slastno jedli pečenega piščanca in hrenovke ter pomfri, kruh in priloge po želji. Pik-niške dobrote sta spekla Ivi Hrastnik in Alojz Mihevc. Nato smo šli na igrala ter se skrivat v gozd. Pomerili smo se tudi v vlečenju vrvi. Za nagrado smo se posladkali z bonboni.
Oprtali smo si nahrbtnike ter se zahvalili za postrežbo tudi predsednici PD Tabor Mileni Lenko. Poslovili smo se in po-
mahali v slovo. Odšli smo skozi gozd, mimo kozolca ter kamnoloma, do kmetije Zabrlož-nik, nato smo prečkali travnik. Med dolgo hojo po gozdu smo se pogovarjali, si pripovedovali šale in se smejali. Naleteli smo na podrto drevo. Všeč mi je bilo, ko smo plezali čez njega. V gozdu se je začelo mračiti, zato smo vključili žepne svetilke ter si svetili. Ko smo stopili iz gozda, smo počakali počasnejše pohodnike, da smo strnjeno nadaljevali pot po dolini. Pri stari šoli v Lokah so nas pričakali starši in nas zadovoljne odpeljali domov.
MIHA DROLC, TIBOR ZUPAN, URH KOVČE, 6. c Mladi planinci - literati OŠ Tabor
Veselo dopoldne v domu oskrbovancev
13. oktobra, v mesecu vinotoka, smo se ekofrajerji OŠ Polzela odpravili v dom oskrbovancev v Šenek na Polzeli. Naš med-generacijski most je vedno močnejši, zato se z veseljem odpravimo k starejšim občanom in jim z glasbo, lepo besedo popestrimo prijetno in veselo dopoldne. Vedno nas pričakajo z nasmehom na obrazu, njihova pričakovanja so skromna, toplo nas sprejmejo v svoj dom.
Z živimi zvoki harmonik smo jih popeljali v svet otroštva, mladih dni in veselic. Spomnili so se občutka pordelih lic po plesu, hitrih, nagajivih korakov ob glasbi, skuštranih laseh zaradi vetra in slike škrlatnega neba. Ob tem se sprašujemo, le kam hiti jesensko listje, ujeli, ustavili bi ga radi.
Otroci imamo radi svoj mladi čas, pesmi glas in očkov bas, pa še sonce in oktober in svoj lepi rojstni kraj. Zato je pomembno, da
»Baška je zakon,« trdijo že generacije učencev III. OŠ Celje.
Petošolci plavali v Baški
V nedeljo, 5. septembra, smo se, namesto da bi doma spali, že zarana odpeljali proti Baški.
Po dolgi, a prijetni vožnji, smo se ustavili pred Celjskim domom, kjer nas je sprejelo prijazno osebje doma. Razvrstili smo se po sobah, nato pa še po plavalnih skupinah. Vsak dan smo plavali v mor-
ju, če pa nam jo je vreme preveč zagodlo, smo se odpravili v bližnji bazen. Imeli smo tudi dva naravoslovna in en tehniški dan. Tako smo nabirali zdravilne rastline in izdelali herbarij. Ugotavljali smo, kako se morska voda spremeni v sol, izdelali padalca in opazovali, kako mehko so pristajale naše plišaste igračke. V akvariju smo občudovali pestrost morskega sveta, večere pa smo pre-
življali v likovnih in glasbenih delavnicah ter sprehodih do mesta.
Neizmerno smo uživali tudi v večerni vožnji z ladjo do Golega otoka in v zaključnem večeru, ko smo se predstavili po sobah, dobili zaslužene diplome, na koncu pa še v mestu občudovali in okušali sladoledne mojstrovine.
Učenci 5. a in 5. b III. OŠ Celje
se v mesecu oktobru spomnimo na pomembne dneve, kot sta teden otroka in dan starejših. Pa naj ima moj klobuk tri luknje ali več, če ne bi imel treh lukenj, ne bil bi moj klobuk. Zato cenimo, kar imamo in smo veseli, če lahko delimo. Otroški veseli glas, topel nasmeh in trden stisk.
V veselem in zabavnem programu so sodelovali učenci OPZ pod mentorstvom Mije Novak, nadobudni harmonikarji Rok Novak, Jaka Blagotinšek, Žiga Meklav, Miha Plevčak in Blaž Jelen. Klarinet je zaigral z Jakom Malusom, nežne zvoke flavte pa je izzvala Janja Teržan. Kulturni program sta spretno povezovali Janja Teržan in Manca Strah.
Radi pridemo k vam. Nasvidenje spomladi!
DRAGICA VIDMAR, Mentorica ekofrajerjev OŠ Polzela
Med nalivniki in flomastri
Ob 8. uri smo se zbrali v kolesarnici. Z avtobusom smo se odpeljali proti Trnovljam in čez obvoznico. Kmalu smo prispeli na naš cilj, pred tovarno Vivapen. Pričakala nas je gospa direktorica in nas peljala na ogled tovarne.
Razdelili smo se v dve skupini. Najprej smo odšli v pisarno, kjer nam je gospod pokazal na računalniku, kako je sestavljen nalivnik. Vsi smo bili presenečeni, saj nismo vedeli, da je nalivnik sestavljen iz tolikih majhnih delcev. Nato smo se odpravili k stroju za izdelavo črnilnih vložkov. Ta stroj je star 43 let in ga ne uporabljajo več, imajo ga samo razstavljenega. Pot nas je vodila do stroja, ki ga uporabljajo za izdelavo bombic brez črnila. Potem pa smo odšli do bazena, ki je bil napolnjen s črnilom. Eno nadstropje višje smo si ogledali, kako ročno sestavljajo nalivnike. Gospe, ki jih sestavljajo, so zelo spretne, saj jim delo gre hitro od rok. Ker v tovarni Vivapen izdelujejo flomastre, smo si želeli ogledati tudi to. Videli smo, kako jih sestavijo in kako pakirajo v škatle za prodajo. Izdelava flomastrov se mi je zdela zelo zanimiva, saj na veliko strojih uporabljajo robote.
Kasneje nas je gospa odpeljala v malo večji prostor, kjer so nas na mizah pričakali lončki brisalcev. Dobili smo vsak svoj list pobarvan s črnilom. Vsak si je vzel brisalec in začel risati - brisati risbo. Ti brisalci so bili zelo dobri, saj so lepo brisali.
Tovarna nam je bila zelo všeč, ker smo videli veliko novega. Vsi smo dobili praktična darila, izdelke iz njihove proizvodnje. Ko nas je avtobus pripeljal nazaj do šole, smo izdelovali plakate na temo tovarne Vivapen.
GAŠPER KOŠTOMAJ, 4.a razred, OŠ Ljubečna
NOV^ ITEDN^K
REPORTAŽA
11
Tudi na črno-belem platnu bil in ostal umetnik
Jože Ipavec, poslednji iz šentjurske dinastije - Obujanje spominov na črno baretko v nekdanji šentjurski Pivnici
Naj bo šentjurska Osmica danes še tako spodoben lokal, ne manjka tistih, ki se jim vedno malo stoži po nekdanji Pivnici. Takrat stavba, zgrajena sredi 60. let preteklega stoletja, še zdaleč ni bila tako trendovska, urejena in svetla. Roko na srce, bila je precej zanikrna. Imela pa je prav posebno zgodbo, ki so jo iz dneva v dan tam pisali šentjurski šahisti. Na enega glavnih igralcev z obvezno cigareto v ustih in s črno čepico na glavi so pred kratkim tam skupaj obujali spomine. Kot bi zadnji šentjurski Ipavec, za domačine vedno Joži, spet malo sedel na svoj stari stol pred črno-bele figure ^
»Danes tega ni več. V nekaj bifejev sem celo sam dostavil šahe, tu in tam vidim koga igrati, vendar je to daleč od tistih najboljših časov,« nostalgično začne podpredsednik šentjurskih šahistov Darko Zupanc. »Tu v Pivnici se je včasih zbirala šentjurska elita, vse od zdravnikov do direktorjev. Nekateri so dobesedno po cele dni ša-hirali.« Bil je to skoraj posvečen krog ljudi, v katerega si se težko prebil. Takrat še mladeniči, napol otroci, so dneve in dneve prežali na svojo priložnost, da bi jih kateri od »ta starih« povabil k igri. Ivan Kolman se še danes spominja trenutka, ko se ga je stari frizer Janežič le usmilil. »Slučajno je obsedel sam. Nekaj časa je še pogledoval levo, desno, še malo počakal, potem pa vzdihnil: >No, pa pridi ti, ko že cele dneve bu-Ijiš<.« In tako so mladci prej ali slej prišli na svoj račun. Frizerjev sin Jani z Jožijem Ipavcem sicer ni ni-koIi igraI, se pa zato še danes spominja njegovih budnic. »Ko je izpred Pivnice poskušal priti na glavno cesto, je vedno trajaIo ceIo večnost, preden je speIjaI. SIabo je namreč videI in si je, tako kot vedno, vzel čas. Njegov stari wartburg je pri tem tako gIasno ropotaI, da bi še mrtvega zbudil. Še posebej v nedeljo zjutraj. Potem ko je končno odpeljal proti Zgornjemu trgu, ga je maIo pod vrhom kIanca vid spet izdal in se je zaletel v >farovške< stop-
V družbi črno-belih polj in Jo-žijeve črne baretke sta biIi obvezni tudi kava in cigareta. Šentjurski šahisti so se v svoji 57-Ietni zgodovini društva seIiIi kot mačka z mladimi. Obdobja, ko so domo-vali v stari knjižnici, se spominja tudi Marko Diaci, šahist že od 6. Ieta. »Takrat je večina šahistov veselo kadila, med njimi tudi gospod Ipavec. Včasih je biI po doI-gih urah sedenja prostor tako poln dima, da si moraI tu in tam zakri-Iiti z rokami, da si spIoh videI nasprotnika.« O cigaretah in Jožiju pa se štorije tu šeIe začnejo. Skoraj vsak ga je imel kdaj priložnost opazovati, kako je v svoji šahovski za-topIjenosti stresaI pepeI v kavo in jo potem z užitkom spiI, si hkrati prižgaI še tretjo cigareto, ker je sproti pozabiI na prejšnji dve, aIi
Jože Ipavec s svojo znamenito črno baretko in z večno cigareto v ustih v spominu še danes živi med Šentjurčani.
nice. Avto je moral za nekaj dni h kleparju, Joži pa na pločnik za pešce,« se spominja Jani Janežič.
Nehaj iskati gobe po asfaltu!
Če je Ipavca vid na cesti kdaj pu-stiI na cediIu in je zaradi sIabih oči na koncu ceIo opustiI igranje šaha, pa se pri pomembnih rečeh do zadnjega ni daI. BiI je že krepko sredi 80. let, ko sta z Zupancem šla iz Pivnice in sIučajno naIeteIa na brhko mIadenko, ki je šIa čez cesto. »Čut za lepoto - umetnik pač - mu ni daI, da si je ne bi natančno ogIe-dal od nog do glave.« Že res, da je šah v osnovi boj. Toda Joži Ipavec, ki je biI tudi teoretično kar dobro podkovan, ni mogeI iz svoje umetniške duše. »Bil je nežen. Ko bi moral udariti z vso siIo, se je vedno izkazalo, da mu to ni blizu.« Si je pa na drugi strani vzel čas. Vsako potezo je temeIjito premisIiI in že zaradi tega dobil prenekatero partijo. Če nasprotnik namreč ni imeI toIiko časa aIi živcev, se je poskusiI zmeniti za remi, sicer mu ni preostaIo drugega, da se je predal. Eden najstarejših in najbolj zvestih Ipavče-
Miha Iskra, ki je šah uvedel v šentjursko šolo in med sindikalne igre, in Franc Gaj-šek. Oba sta več kot 50 let prijateljevala z Ipavcem. Kdo bi lahko preštel vse partije, ki so jih v desetletju odigrali v Pivnici in še prej v gostilni v Zgornjem trgu?
vih tovarišev pri igri je bil brez dvoma Franc Gajšek. Ko mu je dolgovezna igra prekipeIa, je vzrojiI nad Ipavcem, naj že končno neha iskati gobe po asfaItu.
pa se čudiI, kaj je narobe s »čiki«, ko si je tobačno paličico z najboljšim namenom poskušal prižgati pri filtru.
S takimi prijatelji ni treba sovražnikov
Joži Ipavec je živeI sam in mu je biIo precej vseeno, kdaj je biIa na urniku jedača, če spIoh. Kako so bentile žene in mame vseh ostalih, ko so jih zaman čakaIe z nedeIj-skim kosiIom, si raje ne predstav-Ijamo. »Nedeljski dopoldnevi so bili že po tradiciji najbolj vroč šahovski termin. Ko so se kazaIci bIi-žaIi poIdnevu, nas je večina že ma-Io mencaIa in gIedaIa proti vratom, Ipavcu pa se prav nikamor ni mudilo,« pripovedujejo s šahom že leta in desetIetja zastrupIjeni gospodje. »Ko ga ni biIo, je kar nekaj manj-kaIo,« zakIjučijo v en gIas. A takrat so vedeli, da gotovo sedi kje ob VogIajni aIi na pobočju okoIiš-kih hribov in z oIjem na pIatno Io-vi najljubše šentjurske motive. »Bil je izredno duhovit, spreten in razgledan sogovornik,« se strinjajo. Pa čeprav se pri šahu, še posebej ko je šlo zares, ni prav dosti govorilo. Le včasih se je našel kakšen provokator, ki je misIiI, da izza hrbta vse bolje ve. »Enkrat sem z Ipavcem že skoraj dobiI partijo. Vse je kazaIo v moj prid. Pa mi je nekdo začel suflirati, jaz sem ga pa po neumnem ubogaI. Na koncu sem seveda izgubiI. Joži pa je samo stoično ko-mentiraI, da če imam take prijate-Ije, potem pa res ne rabim sovražnikov,« svoj spomin na Ipavca doda Bojan Kolman.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A
Šahovsko društvo Šentjur je bilo ustanovljeno leta 1953. Trenutno šteje okrog 70 članov. Članska ekipa tekmuje v superligi, v najvišjem rangu v Sloveniji. Šentjurčani so tako eni redkih amaterjev med profesionalci. S šahovskimi šolami skrbijo za podmladek, ki se uspešno uvršča tudi na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto priredijo tudi Memorial Josipa Ipavca. Letos se ga je ob 100-letnici rojstva tega znamenitega Šentjurčana udeležilo 75 igralcev iz štirih držav.
Nekdanja šentjurska Pivnica sicer ni bila tako trendovska kot danes Osmica, šah pa še vedno ostaja isti. »Kogar uroči, je izgubljen,« pravijo zapriseženi igralci.
Podpredsednik Šahovskega društva Šentjur Darko Zupanc razlaga znameniti šahovski problem Josipa Ipavca. Sestavil ga je nekje med letoma 1985 in 1990.
Jože Ipavec, sin skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca, se je rodil 14. marca 1910 v Šentjurju. Prve scenske stvaritve je ustvaril za sokolski oder in kariero že pred vojno nadaljeval v mariborskem gledališču. Po vojni se je intenzivneje posvetil slikarstvu. Od leta 1952 je svojo scenografsko kariero nadaljeval v Zagrebu, kjer je postal tudi član združenja hrvaških likovnih umetnikov. Po upokojitvi 1976 je vse pogosteje prihajal v rodni Šentjur, se tu ustalil in leta 1998 tudi umrl. Gre za zadnjega umetnika iz znamenite šentjurske dinastije Ipavcev.
Gorenje vodi, Celjani »šele« tretji
Rokometaši Gorenja so se v petek merili na prvem letošnjem derbiju, ko so gostili koprski Cimos. Velenjčani so v Rdeči dvorani slavili s 27:24 in po osmih krogih ostajajo neporaženi.
Derbi, ki smo ga ljubitelji rokometa dolgo pričakovali, saj sta se pomerili vodilni ekipi v državnem prvenstvu, je postregel z zanimivim dvobojem. Domači so že v uvodnih minutah povedli s 5:2, sredi prvega dela pa so prednost povišali na 4 gole. Na odmor sta ekipi odšli s prednostjo Gorenja, ko je bilo 14:12, vendar so prvi napad v drugem polčasu izkoristili Primorci in imeli celo možnost za izenačenje.
»Vsekakor je bil to derbi v vseh pogledih rokometa. Po mojem mnenju so bile v ospredju dobre in trdne obrambe obeh ekip. Mi smo bili vseeno boljši, predvsem v napadu. Ustavili smo koprsko hitro igro in mislim, da smo zasluženo prišli do zmage,« je bil vesel trener Gorenja Branko Tamše, čigar ekipa ostaja po sedmih odigranih tekmah še neporažena in s tem vodilna na lestvici.
V naslednjem krogu bodo »ose« gostovale v Šmartnem, ki vsaj na papirju velja za slabšega nasprotnika, kot so bili Primorci, a vendar Tamše dodaja, da njegovi fantje nobene ekipe ne podcenjujejo: »Fantom venomer ponavljam, da nas noben nasprotnik ne sme zavesti. Zato se bomo ta teden maksimalno pripravljali na Šmartno, da ne bi doživeli kakšnega presenečenja, ker vemo, da vse ekipe, ki nimajo česa izgubiti, igrajo sproščeno.« Velenjčani nič ne prepuščajo naključju, tako da bodo na sobotnem gostovanju igrali, kot znajo, in verjamejo, da bodo vknjižili novi dve točki.
Hladen tuš za Celjane
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Škofji Loki doživeli hladen tuš, saj so izgubili s 27:30. Loka je bila skoraj ves čas srečanja boljši nasprotnik, Celjani pa so kljub začetnemu vodstvu v nadaljevanju naredili preveč tehničnih napak, ki so jih stale novih dveh točk.
Ekipa sicer ni bila popolna, saj zaradi poškodbe ni igral Uroš Zorman. Sredi tekme so varovanci Zvonimirja Serdarušiča ostali še brez Luke Žvižeja, ki si je poškodoval tetivo. Najboljši strelec tekme je bil Dragan Gajič, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel desetkrat.
Po osmih krogih »Nokini« fantje zasedajo 3. mesto na lestvici, v naslednjem krogu pa se bodo merili z ljubljanskim Slovanom.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
Rok Golčar je bil najboljši strelec derbija, za Velenjčane je dosegel sedem zadetkov.
CM Celju »le« točka, Rudarju tri
Nogometaši CM Celja so bili na gostovanju v Lendavi na pragu polnega izkupička, saj so še 2 minuti pred koncem proti Nafti vodili z 2:1, vendar so se domači v izdihljajih tekme rešili pred porazom. Velenjski Rudar je s 5:0 Ob jezeru premagal Triglav.
Vodilni Maribor po zmagi nad Koprom ostaja pri prednosti osmih točk pred Mariborom, tretja Nafta zaostaja že za 16. Rudar se je prebil do 4. mesta, medtem ko CM Celje ostaja na desetem.
Pa tako blizu _
Celjane sta do prve zmage na gostovanju pri Nafti ločili le 2 minuti, a se ni izšlo. Gostitelji so dosegli rešilni zadetek, ki je preprečil, da bi se CM Celje na lestvici izognilo zadnjemu mestu.
Grofje so sicer v Lendavi nastopili zelo oslabljeni, saj so zaradi poškodb manjkali Štraus, Bakarič in Medved, štiri rumene kartone pa je imel Brezič. Uvodne minute so pripadle gostiteljem, potem ko so si priigrali dve izjemni priložnosti za vodstvo, ki jih niso znali kronati z zadetkom. Najbližje je bil v 7. minuti Be-čiri, vendar mu je veselje preprečil okvir gola. Po pritisku domačih so pobudo prevzeli igralci CM Celja ter nevarno pretili proti golu vratarja Murka, ki je bil v 35. minuti prvič premagan. Tretji kot je izvajal Sebastjan Gobec, po natančnem predložku pred gol
Stane Bevc je bil z ekipo blizu prve zmage v Lendavi. Se mu bodo tri točke vendarle nasmehnile konec tedna v Kopru?
Rudar (4-4-2): Jahič -Jeseničnik, Cipot, Nova-kovič, Jelečevič - Roj, To-limir, Korun, Trifkovič -Djermanovič, Mešić. Igrali so še: Metelka, Kelenc in Grbič.
LESTVICA 1. SML
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	NAFTA
4.	RUDAR
5.	LUKA KOPER
6.	HIT GORICA 7.0LIMPIJA
8.	TRIGLAV
9.	PRIMORJE 10.CMCEUE
16	12
16	10
16	7
16	6
16	6
16	5
16	4
16	4
16	4
16	3
32: 6 40 15:12 32 29:27 24 28:26 22 19:21 21 18:25 19 19:21 17 17:32 17 24:33 15 20:28 14
CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Bezjak, Gobec, Klun, Kačičnik - Pantovič, Klebčar, Mujakovič, Berš-njak - Čadikovski, Zajc. Igrala sta še Močič in Ka-pič.
pa je bil najvišji v skoku Ma-ximiliano Klebčar, ki je z glavo zatresel domačo mrežo. Do konca 1. polčasa se ob enakovredni igri rezultat ni spremenil.
V nadaljevanju so domači ves čas pritiskali, da bi izenačili, in to jim je uspelo v 69. minuti, ko je po podaji Matjašeca s 13 metrov zadel Peter Gerenčer in premagal nemočnega Mujčinoviča. Po zadetku so bili nevarnejši grofje, ki so pretili tako z razdalje kot iz protinapadov, kar se jim je obrestovalo v 83. minuti. Zmedo domače obrambe je z odvzemom žoge kaznoval Dragan Čadikovski ter z natančnim strelom premagal Murka. Čeprav je Nafta zaostajala, so imeli v zaključku tekme več od igre Celjani, ki so zatem doživeli hladen tuš. Štiri minute sodnikovega dodatka so bile srečne za Lendavčane, ki so v 92. minuti po prostem strelu izkoristili napako celjske obrambe in izenačili na 2:2. Natančen je bil Stjepan Caban. Celjani so tako ob vodstvu z 1:0 in 2:1 ter ob zelo dobri predstavi vknjižili štirinajsto točko.
Trenerja Staneta Bevca so preplavljali mešani občutki: »Tokrat bi se lahko Celje prvič v zgodovini veselilo zmage v Lendavi, a na žalost ni bilo tako. Tokrat smo bili zelo oslabljeni, zato je bilo še toliko težje. Obrambo sem skr-pal s štirimi igralci, ki igrajo
zelo redko skupaj. Ob koncu je delitev točk poštena, a z malo več sreče in discipline bi lahko imeli celoten izkupiček. Forma se dviguje, tudi pristop je nekoliko drugačen.«
CM Celje bo v soboto gostovalo v Kopru, kjer je v preteklih letih igral Simon Klun: »Na Koper se bomo pripravili kot na vsako drugo tekmo. Tudi oni niso bav-bav. Jaz jih zelo dobro poznam. Verjeti moramo vase in oditi na gostovanje po tri točke.« Naj dodamo, da so v petek na trening celjskega prvoligaša prišli navijači Celjski grofje, ki so želeli pojasnilo, zakaj igra nikakor ne steče. Igralci so jim proti Nafti obljubili zmago. Ob bučnem navijanju med tekmo so jih za borbenost nagradili z aplavzom.
Rudar s petardo odpihnil Triglav
Nogometaši Rudarja nadaljujejo zmagovalni ritem, saj je pred njimi pokleknil še Triglav. Velenjčani so tokrat slavili s 5:0. Glavna akterja tekme sta bila napadalca Mirza Mešić in Dejan Djermanović. Prvi je dosegel tri zadetke, drugi dva. Rudar se je po slabšem začetku sezone prebil že do 4. mesta.
Konec tedna bo moštvo Bojana Prašnikarja gostilo Nafto.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Tri zmage, en poraz
V soboto so bile odigrane tekme 4. kroga košarkarskega prvenstva. Elektra je premagala Slovan, Hopsi Parklje, Zlatorog Maribor, medtem ko je Šentjur moral priznati premoč Heliosu.
Šoštanjčani so zabeležili prvo zmago pred domačimi gledalci, ko so bili s 66:60 boljši od Ljubljančanov. Tekmo so bolje začeli varovanci Dušana Hauptmana, vendar jih je Slovan kmalu ujel, po tretji četrtini je bil rezultat celo izenačen na 43. Elektra se je nato odlepila na 51:43, vendar so Kodeljevčani 4 minute pred koncem prišli na le 2 točki razlike, ko je bilo 60:58 v korist Šoštanjčanov. Do konca srečanja sta obe ekipi skupaj dosegli 4 koše, kar je bilo dovolj za zmago Elektre. Salih Nu-hanović, ki je vknjižil 18 točk, 10 skokov in šest blokad, je po podatkih s spletne strani Košarkarske zveze Slovenije postal celo najkoristnejši igralec preteklega kroga.
Že tretjo tekmo pred domačimi gledalci pa so odigrali Hopsi, ki so tokrat s 73:55 premagali Parklje. Gostitelji so dobro krenili v tekmo in tudi držali Ljubljančane na varni razdalji, vendar so se ti v 2. polčasu zbrali in prišli celo v vodstvo s 7 točkami prednosti. Polzelani so se hitro prebudili in ponovno dobro zai-
grali v obrambi in napadu, ko so v naslednjih nekaj minutah s tremi trojkami, z zabijanjem Dmitrija Sviridova in s košem Gregga Thondiqu-ea prišli v vodstvo 60:49. Tekmo so suvereno pripeljali do konca, z novima dvema točkama pa so se zavihteli na 2. mesto razpredelnice.
Vrnil se je Vujo
Moštvo Aleša Pipana, ki je gostovalo pri novem prvoligašu Mariboru, je imelo precej težje delo, kot je bilo pričakovati. »Imeli smo velika nihanja, saj smo vodili že za 13 točk, potem pa z lahkoto to izpustili. Na koncu smo odigrali izkušeno in zasluženo zmagali. To je sicer šele začetek prvenstva in težko je pričakovati, da se bo dobra košarka igrala že v novembru. Pomembno je, da trdo delamo in da z igro, ki jo trenutno prikazujemo, zmagujemo. Je pa velika stvar, da se je vrnil organizator igre Vujasino-vič, ki bo povečal konkurenco v ekipi ter seveda tudi kvaliteto.«
Mariborčani so bili Lašča-nom ves čas dostojen nasprotnik, ki Zlatorogu ni dovolil, da se odlepi. Prva četrtina se je namreč končala izenačeno, na odmor so »pivovarji« odšli s točko zaostanka, tretja četrtina pa je bila spet neodloče-
na. V zadnji minuti je bil krvnik srečanja Vladimir Panić, ki je 20 sekund pred koncem dosegel koš in svoje moštvo popeljal do tretje letošnje zmage z rezultatom 79:77. Pa-nič je bil tudi najboljši strelec, dosegel je 19 točk.
Prvi poraz Šentjurja
Prvi poraz pa je doživela šentjurska ekipa, ki je bila v Domžalah slabši nasprotnik domačinom. Gostitelji so že v uvodnih minutah nakazali, da ne bodo dovolili gostom, da bi se še v četrto veselili zmage. Zaradi treh uvodnih zmag je ekipa Damjana Novakoviča namreč veljala za favorita: »Tisti, ki smo v košarki, vemo, da to ni res, da je bilo to le na papirju. Res, da Helios ne igra več v NLB ligi, vendar je v slovenskih okvirjih ena najboljših ekip. Pričakovati našo zmago v Domžalah, bi bilo preveč optimistično,« je povedal trener. »V prvem polčasu nismo znali odgovoriti na domžalsko agresivno in trdo igro. V tretji četrtini pa smo že zaigrali povsem drugače, ujeli smo jih in prišli na zaostanek dveh točk. Nato so nam gostitelji ponovno zbežali in nismo jih več uspeli ujeti.«
Poraz s 73:85 za Novakovi-ča ne pomeni velikega razočaranja, čeprav šentjurska obramba ni delovala kot bi mo-
Po skoraj letu premora zaradi poškodbe kolena se je Laščanom že na sobotni tekmi pridružil Danijel Vujasinovič: »Tokrat se je moja vrnitev odlično poklopila z zmago proti Mariboru. Upam, da bomo v takšnem slogu tudi nadaljevali.«
rala. »Po štirih krogih smo tam, kjer moramo biti, in ostajamo v boju za ligo za prvaka,« še dodaja šentjurski strateg, ki pravi, da se bodo trudili izboljšati igro, saj jih čez slabih 14 dni čaka lokalni derbi z Elektro, medtem ko bodo v naslednjem krogu prosti. V Domžalah sta se ponovno najbolje izkazala tujca Teo Šimo-vić s 24 in Dwayne Harma-son z 19 točkami.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Aliansa še
v	ri ■ v
šestic
suvereno
Odbojkarice Alianse ostajajo neporažene. Na gostovanju so s 3:0 premagale še Jesenice Bled.
Po šestih odigranih krogih ostaja šempetrska ekipa edina, ki v tej sezoni še ni doživela poraza. Novo zmago je v soboto vknjižila na Gorenjskem, ko ponovno ni izgubila niti niza. Gostiteljice so bile sicer borbene, vendar so bile gostje boljše, čeprav so se domačinke po tekmi branile, da so izgubile zaradi nenaklonjenosti sodnikov.
Trener Beno Božič je vsekakor lahko več kot zadovoljen z začetkom prvenstva, prav tako s tekmovanjem za pokal. V sredo čaka namreč mlado člansko ekipo povratna četrtfinal-na tekma pokala Slovenije, ko se bo v Novi Gorici borila za preboj v polfinale. V državnem prvenstvu bo v soboto doma pričakala Luko Koper, ki ima za vodilnimi Savinjčankami le točko zaostanka.
MOJCA KNEZ
Celjanke navdušujejo v tujini
Z rezultati predvsem v Jadranski ligi še naprej navdušujejo celjske košarkarice, ki so v 6. krogu s 63:58 premagale Vojvodino.
Celjanke so v Novem Sadu ponovno prikazale borbeno igro, ki jo od njih zaradi mladosti marsikatera ekipa ne pričakuje. Varovanke Damirja Grgiča so bile dobre v vseh elementih igre, izstopali pa sta Nika Barič in Nizozemka Maaike Klein. Kapetanka je vpisala 21 točk, ujela 7 odbitih žog in imela dve podaji, medtem ko je bila Kleinova boljša v obrambi, dodala pa je 16 točk.
V naslednjem krogu bodo Celjanke, ki so tik pod vrhom razpredelnice, gostile ekipo Šibenika, ki v letošnji sezoni še ne pozna poraza. Še prej se bodo državne viceprvakinje merile v domačem prvenstvu, danes bodo v 7. krogu gostile škofjeloško Odejo.
MOJCA KNEZ
Zadovoljni celjski drsalci
Pretekli teden je bilo v Celju petdnevno mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju, ki ga je DK Celje organiziralo pod okriljem Mednarodne drsalne zveze.
Prvo v nizu petih tekmovanj je minilo uspešno, saj se je v Celju merilo malo več kot 300 drsalcev iz 40 klubov iz 15 držav. Ker gre za najbolj množično klubsko tekmovanje v umetnostnem drsanju na svetu v mlajših starostnih in mladinski kategoriji, je bilo za domače drsalce kljub osvojenemu skupnemu 9. mestu uspešno. Predsednik DK Celje Ivan Pfeifer pravi, da je to tekmovanje, ki so ga v Celju pripravili šestnajstič, vsako leto močnejše: »Letos so na tekmovanje drsalce prijavljale tudi drsalne zveze posameznih držav in ne samo klubi, kar pomeni, da so nastopili res kvalitetni tekmovalci, celo najboljši. Klubi, ki tekmujemo samo s svojimi tekmovalci, zato težje dosežemo dobre rezultate, vendar mi smo z našimi zadovoljni.«
Najboljša sta bila Pina Umek, ki je v kategoriji junior ladies osvojila 6. mesto, ter Jaka Brilej, ki je bil pri fantih v kategoriji chick boys peti.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Jaka Brilej
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 16. krog: Nafta - CM Celje 2:2 (0:1); Gerenčer (69), Caban (92); Klebčar (35), Ča-dikovski (82), Rudar - Triglav 5:0 (1:0); Mešić (34, 48, 74), Djermanovič (60, 90), Maribor - Koper 2:0 (2:0), Hit Gorica - Domžale 0:3 (0:2), Olimpija - Primorje 3:0 (1:0).
2.	SL, 14. krog: Dob - Šmartno 2:0 (1:0); Avbelj (38, 90), Aluminij - Dravinja 0:1 (0:0); Alenc (64). Vrstni red: Interblock 28, Bela krajina 25, Dra-vinja 23, Aluminij 22, Drava 19, Mura, Krško 17, Šenčur 16, Dob 15, Šmartno 11.
3.	SL - vzhod, 12. krog: Kovinar - Paloma 2:0 (1:0); Traj-kovski (45), Čater (71), Šentjur - Grad 1:1 (0:0); Filovič (75), Simer Šampion - Maleč-nik 4:1 (1:1); Kožar (35), Le-skovar (71), Korošec (82), Djuranovič (88), Dravograd
-	Zreče 1:0 (0:0). Vrstni red: Odranci 31, Kovinar 23, Simer Šampion 22, Tromejnik, Dravograd 20, Čarda 19, Veržej 18, Grad 17, Malečnik 16, Zreče 15, Bistrica, Paloma 11, Stojnci 8, Šentjur 5.
Štajerska liga, 12. krog: Šmarje - Koroške gradnje 3:1 (2:1); Firšt (10, 29), Stiplošek (70), Mons Claudius - Ormož 2:2 (2:0); Mikše (48, 88), Rogaška - Marles hiše 1:2 (1:1); Drofenik (3), Šoštanj - Gereč-ja vas 6:1 (2:1); Umihanič (37, 56, 73), Hudarin (42, 69), Špa-capan (78). Vrstni red: Zavrč 34, Šoštanj 28, Pesnica 25, Pohorje 23, Marles hiše 18, Šmarje, Poljčane 16, Peca, Rogaška 15, Podvinci, Ormož 11, Koroške gradnje, Mons Claudius 8, Gerečja vas 7.
KOŠARKA
1. SL, 4. krog: Helios - Šentjur 85:73; Mali 19, Person 14; Šimovič 24, Harmason 17, Dr-žič 12, Ferme 8, Jovanovič, Sebič, Oset 3, Elektra - Geo-plin Slovan 66:60; Nuhano-vič 18, Vidovič 13, Miljkovič 11, Lelič, Bilič 7, Jeršin 6, Le-kič 4; Krušič, Fon 11, Messer
-	Zlatorog 77:79; J. Brolih, P. Brolih 16; Panić 19, Nikolič Smrdelj 15, Kovačevič 12, Pel-ko 11, Atanackovič 8, Mijaj-
lovič 7, Dimec 4, Lapornik 1. ^^ Vrstni red: Helios, Hopsi, -rc Elektra, Šentjur 7, Zlatorog 6, jí Geoplin Slovan, Messer 4, Mer- ® cator, Parklji 3.	ort
1. B SL, 7. krog: Rogaška - po Radovljica 94:78; Tomič 28, Jo- ^ tič 23, Petrovič 13, Smajlovič 12, Pešič 9, Spešič 5; Plavčak 3, Kos 1; Ivanovič 27, Primc 21, Konjice - Kraški zidar 60:70; Gačnik 16, Jereb 14, Jeraš 9, Sivka 8, Čuk, Šipura 5, Rap 3; Husič 17, Zalar 13. Vrstni red: Rogaška, Šenčur, Litija 13, Portorož, Sežana 12, Medvode, Hrastnik 11, Radovljica 10, Grosuplje, Branik, Nova Gorica 9, Konjice, Triglav 8, Postojna 6.
1. SL (ž), 6. krog: Rogaška - Domžale 88:53; Svetič 26, Baloh 22, Muhovic 15, Jurše 10, Starček 7, Polajžer, Vodeb 4; Lesjak 16, Ivanc 11, GVT Konjice - Triglav 56:60; I. Klančnik 14, Šrot 10, Krajnik 9, Lesjak 7, Javornik 6, Boži-čevič, Zdovc 5; Đurič 21, Lju-benovič, Zdolšek 14. Vrstni red: Kranjska Gora 10, Celje, Ilirija, Ježica, Konjice, Triglav 9, AJM, Grosuplje 8, Odeja, Rogaška 7, Domžale 5.
Jadranska liga (ž), 6. krog: Vojvodina - Celje 58:63; Ca-barkapa 20, Živadinović 18; Barič 21, Maaike 16, Turčino-vič 9, Abramovič, Bosilj 6, Klavžar 5. Vrstni red: Jolly 12, Gospić, Partizan, Celje 11, Ra-divoj Korač 9, Voždovac, Vojvodina, Jedinstvo, Maribor, Čelik 8, Lupa, Medveščak 7.
ROKOMET
1. SL, 8. krog: Škofja Loka -Celje Pivovarna Laško 30:27 (15:16); Dolenec 12, Cinge-sar 5; Gajič 10, Rnić 8. Metli-čič 5, Razgor 2, Pajovič, To-skić 1, Gorenje - Cimos 27:25 (14:12); Golčar 7, Musa 6, Ma-nojlovič 4, Miklavčič 3, Ceh-te, Šimič 2; Brumen 6, Krivo-kapič 4. Vrstni red: Gorenje 14-0, Cimos 12-4, Celje 10-2, Trimo 10-6, Krka 8-6, Škofja Loka, Maribor 7-7, Ribnica 610, Slovan 4-12,
1. B SL, 6. krog: Celje Pivovarna Laško B - Sevnica 25:31. Vrstni red: Krško 12, Izola 9, Grosuplje, Kočevje 8, Sevnica, Škofljica, Ajdovščina, Železniki 6, Celje B 4, Grosuplje
3,	Mokerc, Velika Nedelja 2.
1. SL (ž), 8. krog: Celje Celjske mesnine - Žalec 31:23 (17:7); . Vrstni red: Krim Mer-cator 18, Zagorje 12, Olimpi-ja 11, Ptuj 10, Celje 8, Krka, Ajdovščina 7, Velenje, Piran
4,	Izola 2, Žalec 0.
ODBOJKA
1. SL (ž), 6. krog: Jesenice Bled - Aliansa 0:3. Vrstni red: Aliansa 18, Koper 17, Sloving Vital 11, Nova Gorica 10, Pre-valje 9, Formis Bell 4, Novo mesto 2, Jesenice Bled 1.
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek. 9. 11.
KOŠARKA
Pokal KZS, 5. krog, povratne tekme: Litija - Zlatorog, Rogaška - Elektra (19), Ilirska Bistrica: Plama Pur - Hopsi (20).
1. SL (ž), 7. krog: Celje -Odeja (19.30).
Sreda, 10. 11.
ODBOJKA
Pokal OZS, četrtfinale, 2. tekma: Nova Gorica - Alian-sa (19). (MiK)
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Uroš Perić s prijatelji
NE ZAMUDITE
Konec tedna bo pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšel nov album Celjana Uroša Perića, imenitnega pianista in pevca z glasom Raya Charlesa. Album Uroš Perić & friends prinaša na slovenski glasbeni trg popolno novost - 19 skladb je namreč Perić posnel ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in godalnega orkestra v duetih s številnimi uglednimi slovenskimi in tujimi izvajalci.
Album, ki ga je Perić želel posneti že dolga leta, je nastajal dve leti, njegov izid pa bodo pospremili z velikim koncertom, ki bo v nedeljo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Urošu Periću so se na plošči v duetih pridružili hči Raya Charlesa - Sheila Raye Charles - Alenka Godec, Nuška Drašček, Oto Pest-ner, Eva Hren, Maja Keuc, Zdenka Kovačiček, Lucien-
ne, Nina Strnad, Irena Vrč-kovnik, Iva Stanič, Miha Alujevič, Gorazd Čepin, Mia Žnidarič, Caroline Melan-ga, Kristina Oberžan, na albumu pa prvič kot solistke nastopajo tudi dekleta Pe-rićeve spremljevalne skupine Pearlettes. Večina naštetih bo nastopila tudi na nedeljskem koncertu.
»Gre za drugačno ploščo od do zdaj posnetih,« pravi Uroš Perić. »Na prejšnjih albumih sem izbiral med skladbami Raya Charlesa, skladbami, ki jih je Ray izvajal, na vsak album pa sem dodal tudi vsaj dve svoji skladbi. Pri albumu duetov pa sem posegel po skladbah drugih komponistov, jim s pomočjo aranžerjev nadel svežo, sodobno preobleko in z gosti vse odpel tako, kot bi to najbrž naredil Ray Charles,« pravi Perić. Žanr-sko je plošča prav tako nekoliko drugačna od del, ki
»Maš punco?« sprašujejo Carpe Diem
Celjska skupina Carpe Diem je v Mestnem kinu Metropol javnosti predstavila nov videospot, ki so ga posneli za svojo zadnjo skladbo Maš punco?
Carpe Diem že s svojim benih projektih in orkestrih,
imenom (užij, izkoristi dan) kažejo glasbeno usmeritev. Ska-pop-rok skupina iz Celja je nastala kot srednješolski »garažni projekt« članov, ki so sodelovali v raznih glas-
skupino pa ustanovili leta 1996. Prvotno zgolj inštru-mentalna zasedba s spremenljivim številom članov je združevala džez, funk, rok, reggae in balkanski melos. Raz-
voj pa jih je, zlasti po uspešnici Doktor, doktor, odpeljal v druge vode. Pred štirimi leti so predstavili svoj prvi album z naslovom Mrcina, ki vsebuje 10 skladb. Sledila sta sodelovanje z Vladom Kreslinom in nastanek ska priredbe skladbe Iz Goričkega v Piran, kar je kmalu vodilo
Carpe Diem
Romantičen večer
Za res lep, romantičen večer sta konec tedna poskrbela prvakinja mariborske opere, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in njen soprog, baritonist Primož Krt, ob klavirski spremljavi Gregorja Deleje.
V vse bolj priljubljenem prizorišču - Centru konjeniškega športa Celje - sta nastopila z izbranimi melodijami
iz operet, muzikalov in s šansoni. Andreja Zakonjšek Krt je poklicna pevka, njen soprog Primož pa je arhitekt, a se še vedno ukvarja tudi s petjem. Romantičen večer ob nepozabnih melodijah, v am-bientu, ki ga je barval soj sveč, je navdušil polnoštevilno občinstvo.
BS
Foto: Grup A
^ koncerta violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček Lo-renz, ki bo v torek (danes) ob 19.30 v Narodnem domu Celje v okviru nove sezone koncertnega abonmaja. Violinist Tomaž Lo-renz je kot poustvarjalec in glasbeni pedagog pomembno zaznamoval podobo slovenskega glasbenega življenja zadnjih nekaj desetletij. Kot solist in član Tria Lorenz, v duu s svojo življenjsko sopotnico, pianistko Alenko Šček Lorenz, in v drugih komornih skupinah je koncertiral tudi v večini evropskih držav in drugod po svetu. Zakonca Lo-renz se posvečata tudi pedagoškemu delu na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
Tomaž Lorenz doma in v tujini redno vodi tečaje komornega muziciranja. Duo Lorenz-Šček praznuje letos 30-letnico umetniškega delovanja. Do danes je izvedel dolgo vrsto odmevnih in odlično ocenjenih recitalov doma in na tujem. Na repertoarju ima dela od baroka do sodobnosti, posebno skrb pa posveča slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Za predstavitev Antologije slovenske violinske glasbe (v celoti posnete za TV Slovenija) sta Tomaž Lorenz in Alenka Šček Lorenz prejela nagrado Prešernovega sklada. V Celju bosta nastopila z deli Antonina Dvořaka, Marijana Lipovš-ka in Edvarda Griega. Vstopnina: 10 EUR _
Uroš Perić je posnel album duetov z znanimi domačimi in tujimi pevci.
smo jih navajeni od Uroša od balad do roka, soula, ce-Perića, saj med 19 skladba- lo latino in country. mi najdejo poslušalci vse, BS, foto: ŽIGA KORITNIK
v skupen glasbeni projekt s Kreslinom ter z Galom Gju-rinom.
V	na novo začrtani smeri ska-pop-rok zvrsti, končni šestčlanski zasedbi, s »koroško začimbo« na bobnih in novim glavnim vokalom, je skupina marca 2009 v sodelovanju z Matejem Gobcem posnela skladbo Jutr, ki napoveduje izdajo drugega albuma skupine. Marca 2010 so izdali pesem z naslovom Egoist, oktober pa je bil v znamenju skladbe Maš punco? in videospota, posnetega zanjo.
V	videospotu prikazujejo zabaven in igriv odnos med fantom, odigra ga pevec Matevž Vuga, in tremi puncami. Spot so posneli v modernem stanovanju v Ljubljani, za snemanje, produkcijo in režijo pa so se povezali s KN production. Skupino danes sestavljajo: vokalist Matevž Vu-ga, Rok Drobež na električni kitari, basist Aleš Kolar, Jure Kolar na saksofonu, Miklavž Tacol na klaviaturah in Blaž Satler na bobnih.
BS, foto: GrupA
Jana Kvas
Ni mi žal _
Prepesnjena Edith Piaf v izvedbi Jane Kvas in skupine Gamma z gosti
Imenitno celjsko šanso-njerko Jano Kvas čaka s kvintetom Gamma in z gosti premierna izvedba novega projekta. Nesmrtne šansone pariškega vrabčka Edith Piaf bo v novi aranž-majski preobleki in v lastnih slovenskih prevodih besedil predstavila v petek ob 19.30 v Celjskem domu.
Jana Kvas se tako po daljšem času in po svojih avtorskih šansonih, ki jih je objavila tudi na zgoščenki Celj ski portreti, predstavlja z novim, velikim in pogumnim avtorskim projektom. Zanj je profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Lava izbrala 15 šansonov, med njimi tudi La vie en rose, Mon Dieu, Sous le ciel de Paris, Milord, L'Hymne a l'amour, ki bodo na povsem nov in drugačen način zaživeli v slovenskih prevodih. Jano
Kvas bodo ob premieri projekta Ni mi žal - naslov je prevod najbolj slavnega šansona Piafove Je ne regrette rien - spremljali člani kvinteta Gamma z gosti, glasbene priredbe sta posebej za to priložnost, za solo vokal, komorni ansambel in Fantovsko vokalno zasedbo Gimnazije Celje - Center priredila Leon Firšt in Gregor Deleja.
Koncert bo nedvomno tudi eden osrednjih novembrskih družabnih dogodkov v Celju, saj gre za tradicionalni Slavnostni dobrodelni koncert Barbare Celjske, ki ga v sodelovanju pripravljata Rotary klub Barbara Celjska in Hiša kulture Celje. Koncert ima tudi dobrodelno noto, izkupiček bo namreč šel v dobrodelni sklad Barbare Celjske.
BRST Foto: Arhiv HKC
NOV^ ITEDN^K
I KRONIKA
15
Policisti v denarnici pustili štiri milijone
^J^^r^J^^ Stavka policistov v državno blagajno prinesla manj
V PSS so začeli nagradno igro z naslovom Zakaj policisti stavkamo, ki poteka še do konca meseca. Nagrajenci bodo prejeli brezplačna bivanja v apartmajih PSS. V sindikatu nagradno igro ocenjujejo kot pravilno in smotrno z namenom, da seznanijo državljane s položajem policistov v družbi.
Policisti so prejšnji teden s podpisom sporazuma z vlado prenehali stavkati. Na celjski policiji in generalni policijski upravi s podatki o morebitni škodi v času stavke ne razpolagajo. Bolj zgovorni so predstavniki sindikatov. V obeh policijskih sindikatih med stavko ni bilo razhajanj glede na pripadnost sindikatu.
Policisti so zahtevali odpravo plačnih nesorazmerij, opozarjali pa so tudi na slabo vrednotenje dela zaposlenih v policiji. Prav tako so zahtevali analizo plač policistov na evropski ravni in določene bonitete pri upokojevanju policistov. Znano je, da so policisti združeni v dveh sindikatih ter da je Sindikat policistov Slovenije (SPS) nehal stavkati pred slabim mesecem, medtem ko je Policijski sindikat Slovenije (PSS) to storil prejšnji teden.
Kako je bila stavka organizirana v primeru, da sta se v patrulji znašla stavkajoči in ne-stavkajoči, koliko je bilo škode v času stavke in kakšne so njene posledice, smo skušali
Vlada bo plače policistom uredila ali z uredbo ali s kolektivno pogodbo. To se bo zgodilo najkasneje do konca leta 2011. Cilj bo vzpostavitev razmerja med plačami policistov in povprečno plačo v državi, z uredbo oziroma s kolektivno pogodbo pa se ne bo poseglo v že pridobljene pravice.
Kršitve zakonodaje in postopiti policije po zaitonu o prel<ršl<ih
I pred stavite □ med stavijo
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
4.879
2.366

666^
732
125 66
.375
57 40
ÍŇ 2 I 2
Števiio i^ršitev, ugotovijenih pri nadzoru cestnega prometa
3.878/
■ pred stavl<o □ med stavko
7.301
Policisti so med stavko »odkrili« manj kršitev cestnih predpisov kot pred stavko. To pomeni, da je v državno blagajno priteklo kar nekaj denarja manj, kot če stavke ne bi bilo ^
Podatki o ukrepih, ki so nam jih iz Generalne policijske uprave poslali za desetdnevno obdobje pred stavko (17.-26. 9.) in za enako obdobje med stavko (27. 9.-6. 10.), so za celotno Slovenijo. Ko smo želeli dobiti nekaj takšnih podatkov posebej za Policijsko postajo Celje, nam jih niti v Celju niso mogli zbrati.
izvedeti od pristojnih na celjski policijski upravi in generalni policijski upravi. Podatkov nam niso posredovali. Kot pravijo, v času stavke ni bilo policista, ki bi odklonil nujno, interventno delo, medtem ko statistike o ukrepih za manjše prekrške, kot sta na primer prekoračitev hitrosti za 20 km/ h ali neuporaba varnostnega pasu, niso vodili.
Namesto dobrih pet le slaba dva milijona
Zgovornejši so predstavniki sindikatov. V PSS, ki je stavkal skoraj mesec in pol, analiza stavke še traja. O primeru anomalije, da bi v patrulji en policist stavkal, drugi pa ne,
nimajo podatkov. O nastali škodi ne govorijo in pravijo, da to ni bil njihov namen. Na podlagi prihodkov v proračun ocenjujejo, da je bilo izrečenih kazni med 3 in 5 milijoni evrov mesečno manj. Zaradi slednjega komentar posledic stavke ni potreben, še pravijo, saj je bilo njihovo osnovno vodilo, da se stavka ne sme »lomiti« na hrbtih državljanov.
Na Celjskem so predstavniki konkurenčnega SPS izvajali aktivnosti na mejnih prehodih, kjer so bile »zaradi strokovnega in zakonitega dela« na mejnem prehodu Dobovec okoli 14-urne čakalne dobe za tovorna vozila in do dve uri za osebna vozila. Podatke so pridobili s pomočjo špedicije in
tahografov tovornih vozil. Ob tem so uradni podatki policije precej nižji, saj čakalno dobo merijo zgolj med mejnima prehodoma. »Nekaj težav smo
imeli zaradi neusklajenih stavkovnih pravil. Naša so bila naravnana tako, da so policisti opravljali naloge maksimalno strokovno, zakonito in temeljito, stavkovna pravila PSS pa so nalagala, da se določena opravila v času stavke ne izvedejo, kot na primer za manjše tatvine in podobno,« razlaga predsednik SPS Zoran Petrovič. V sindikatu so glede ocen še bolj natančni. Ugotavljajo, da so med stavko izrekli za približno dve tretjini manj glob kot v enakem obdobju lani oziroma približno dve tretjini manj, kot je znašalo povpreč-
je izrečenih glob na mesec v letu 2009. Izrekli so okoli 10 tisoč glob, medtem ko povprečje v lanskem letu znaša približno 30 tisoč glob. Policija z globami v cestnem prometu letno prispeva v proračun okoli 70 milijonov evrov oziroma okoli 5,8 milijona evrov mesečno. Tokrat je prispevala le okoli 1,9 milijona evrov. »S tem smo državljanom omogočili, da so za domačo potrošnjo namenili skoraj štiri milijone evrov več denarja, ki bi se sicer stekel direktno v proračun države.«
MATEJA JAZBEC, SŠol
Zapeljal s ceste
Včeraj zgodaj popoldne se je prometna nesreča zgodila na cesti Celje-Laško, pri Košnici.
Voznik tovornega vozila naj bi se poskušal izogniti vozniku avtomobila, ki je pripeljal nasproti in pri tem zapeljal na nasprotni vozni pas. Med izogibanjem je tovorno vozilo zapeljalo s ceste, voznik pa naj bi se pri tem lažje telesno poškodoval.
SŠ, foto: SHERPA
Zapeljal v potok in umrl
V noči na soboto se je na regionalni cesti Luče-Podvolovljek zgodila tragična prometna nesreča.
29-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Luč je vozil proti Podvo-lovljeku in v desnem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste v strugo potoka. Z vozilom se je prevrnil na streho in zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. To je že 13. smrtna žrtev letos na Celjskem, lani je na naših cestah v enakem obdobju umrlo 19 ljudi.
Foto: PGD Nazarje
29-letnik je umrl na kraju nesreče.
Poziv očividcem
V nesreči, ki se je zgodila v četrtek opoldne v križišču Stritarjeve in Kersnikove ulice v Celju, se je huje poškodovala 57-letna kolesarka. Po njenih izjavah naj bi pred njo na prehodu za kolesarje zapeljala voznica osebnega avtomobila. 57-letnica je kljub zaviranju trčila v vozilo in padla. V bolnišnico jo je odpeljala voznica avtomobila. Ker si izjave o nesreči obeh nasprotujejo, policija naproša vse očividce, naj pokličejo na 113.
Preiskava zlorabe narkotikov še ni končana
Celjski kriminalisti še niso končali preiskave okoliščin domnevne zlorabe narkoti-kov v celjskem zdravstvenem domu. Kaznivega dejanja sumijo priznanega zdravnika Andreja Žmavca, ki je bil tudi vodja osnovne zdravstvene dejavnosti.
Žmavc je narkotike jemal zaradi hudih bolečin v hrbtenici. Kriminalisti tako preiskujejo neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami ter drugimi nedovoljenimi snovmi in sestavinami, za kar je predpisana celo večletna zaporna kazen. V zdravstvenem domu je bil poleg notranjega nadzora uveden tudi zunanji nadzor s strani komisije Zdravniške zbornice Slovenije. Ta je sicer svojo preiskavo že končala, končni rezultati naj bi bili znani kmalu. Komisija je ugotavljala, ali je zdravnik, ki je v času domnevne zlorabe bil izbrani zdravnik sam sebi, ravnal v skladu s strokovnimi smernicami. Na ugotovitve komisije se bo lahko zdravnik tudi pritožil, o pripombah pa bo odločal odbor za strokovno medicinska vprašanja. Ta nato oceni delo zdravnika, lahko pa predlaga tudi izrek ukrepov.
Ko smo na celjski policiji včeraj preverili, ali je morda preiskava že končana, so nam odgovorili, da bodo njihovi izsledki znani predvidoma do konca tedna.
SŠol
16
BRALCI POROCEVALCI
NOVI TEDNIK
Obnova Črnega mostu v Laškem
»Slikajo te barve, duša je paleta, v brezmejne črte barvica opleta.« Pa ni opletala barvica, opletali so čopiči v rokah laških likovnikov ob barvanju Črnega mostu, izpod katerega se potok Žikovca izliva v Savinjo.
Čeprav stari pregovor pravi, da je mladost norost - skače čez
vodo, kjer je most, velja ta most za zanimivo shajališče zaljubljenih parov. Postavljen je bil že leta 1923 in sicer ga je dal v reklamne namene postaviti in pokriti lastnik nekdanje laške tovarne umetnega škrilja. Po drugi svetovni vojni ga je nadomestil betonski most, ki je dolga leta ustvarjal značilen pogled na
Laško. Željo nekdanjih zaljubljencev, sprehajalcev in zlasti Laščanov je uresničila Pivovarna Laško s ponovno postavitvijo kopije prvotnega, lesenega mostu.
Zbrali smo se v kar lepem številu 16. oktobra ob 9. uri, čeprav bi najraje ob taki megli in hladnem zraku še ostali doma. Z velikim entuzijazmom smo se lotili najprej čiščenja, pregnali smo množico pajkov in čez
kaki dve uri je bil most pripravljen za novo obleko. Eni so barvali v spodnjem, drugi v zgornjem delu, seveda brez višinskega dodatka. V veselem vzdušju smo lepo napredovali. Tudi malica ni manjkala, pojavila se je kavica, čaj z dodatkom, pa je šlo brez težav delo dobro od rok. Posebno še, ko nam je bližnji sosed napeljal glasbo. Najraje bi barvali kar po taktih. V bližnjem lokalu Moneta je zadišalo po pečenem kostanju - bil je za nas! Postregli so nam s kavico, gibanico in pečenim kostanjem - joj , kakšna pojedina.
Zadnji del - tla, smo pobarvali, ko smo predhodno zaprli prehod in tako marsikaterega sprehajalca morali napotiti po malo daljši poti, mimo cerkve. Najbolj veseli smo bili na koncu, pravzaprav prav ponosni, da smo prispevali nekaj v dobro domačega kraja in obnovili kanček naše zgodovine.
Seveda gre zasluga tudi vsem, ki so pripomogli, da smo lahko delo uspešno opravili, to je predvsem Komunala Laško, saj je gospod Salobir najprej našo idejo podprl in nam načrtovano akcijo odobril. Gospod Verdel, Thermana Laško, pivovarna, Stik in pekarna Toni pek pa so naš slogan Povezujmo se vzeli dobesedno kot naši dobri podporni člani, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
CVETKA BERGINC Likovno društvo Laško
Stari običaji s pevci in godci
Prav lepo je res na deželi, je bil uvodni pozdrav Kulturno umetniškega društva Dobrina iz Šentjurja, ki mu je pritegnila vsa dvorana na dan praznika Mestne četrti Slavko Šlan-der Celje v ponedeljek, 25. oktobra, na prireditvi Stari običaji s pevci in godci.
Društvo Vedež Šentjur s posebnim prizadevanjem enote v Celju je pripravilo jesenski program, v katerem smo obudili spomine na čase, ko smo po domačijah še ličkali - »kožuhali« koruzo in luščili fižol skupaj s sosedi, prijatelji in znanci. Nabito polna dvorana in pred-prostor sta pričala, da je naša glavna organizatorka Ana Romih odlično opravila svoje poslanstvo, ki ga je na sami prireditvi okronala s svojim izvirnim vodenjem in z dobrimi idejami.
V programu sta svoj veseli del dodala muzikanta Milan in Franci z basistko na lončeni bas Rozi, ki je stara preko 80 let, a še vedno rada igra in zapoje, pa tudi na »kožuhanju« je imela svojo vlogo kot gospodarica.
S skečem in veselimi pripovedmi, ki sta jih predstavila Pavla in Vinko iz Šentjurja, pa sta nasmejala vse prisotne. Svojo vlogo so odigrale tudi Ivana Miljević in članice Vedeža iz Celja s prikazom ročnih opravil ter ostali člani Vedeža s pripravljenimi dobrotami za prigrizek in domačim sokom iz grozdja.
Hvala vsem članom, ki ste aktivno sodelovali na tej prireditvi, posebej še podpredsednici mestne četrti Herti Koštomaj, ki je tako lepo opisala delo Društva Vedež. Hvala MČ za uporabo dvorane. Zastopnica društva pa je na kratko povzela letošnje aktivnosti in načrt nadaljnjih dejavnosti, vključno z evropskim projektom Prepoznavanje in izboljšanje veščin za življenje v okviru programa Vseživljenjsko učenje: Grundtvig. Povabila je vse prisotne tudi na ponedeljkova srečanja ob 17. uri.
Po uradnem delu smo okušali jedi, ki so jih nekoč jedli ob takih priložnostih, od fižola, ocvirkovih potic, sirove »pršjače«, domačega kruha in lepinje našega sponzorja peka do peciva naših članov.
ZDENKA JAGODIČ
Kosmati smrčki med starejšimi
Konec oktobra so imeli stanovalci Doma starejših Šentjur prav posebne goste. Obiskali so jih Kosmati smrčki. Vsi so člani Športnega kinološkega društva Celeia iz Škofje vasi in sestavljajo skupino za terapijo ter aktivnosti s psi.
Prisrčno skupino obiskovalcev je vodila Maja Straus, ki nam je najprej predstavila delovanje društva, skupi-
no in tudi sam pomen takšnega obiska. Svoje štirinožne ljubljenčke in njihove spretnosti pa so nam predstavili lastniki le-teh. Tako nam je ga. Klavdija predstavila psič-ko Aiko pasme irski seter. Majhno psičko Pamo, ki je predstavnica pasme shih tsu, je spremljala ga. Ljubica. Moškega predstavnika pasme airedalski terier je pripeljal g. Miro. Ga. Sara pa je predstavila še eno psičko pasme
shih tsu z imenom Atena. Stanovalci so bili navdušeni nad spretnostmi in vragoli-jami, ki so jih pokazali Kosmati smrčki. Lastniki so rade volje odgovorili na vsa zastavljena vprašanja. Največ zadovoljstva so stanovalci doživeli z božanjem in »crtlja-njem« kosmatincev. To doživetje je še dokaz več, da je pes najboljši človekov prijatelj.
DAMJANA ARZENŠEK
Ob grobu ruskega vojaka
Komemoracijo ob spominu na mrtve organiziramo vedno tudi v naši občini. Na povabilo župana Mirana Jurkoška in na moje povabilo je bil letos prvič prisoten tudi vojaški ataše Ruske federacije polkovnik Vladimir A. Korneenkov.
Na grob ruskega vojaka, ki ga je naša občina zelo lepo uredila in obnovila, sta s podžupanom Janijem Jurko š-kom položila cvetje. Vojaški ataše se je tudi v imenu ruskega veleposlanika iskreno zahvalil za spoštljiv odnos naših vodilnih v občini do njihovega borca Rdeče armade, padlega na našem ozemlju med drugo svetovno vojno. Omenil je tudi, da vsa takšna dogajanja krepijo
odnose med slovanskima narodoma in državama. O takšnih izjemnih gestah so obveščeni tudi na zunanjem ministrstvu v Rusiji. Morda pa so tudi to lepe popotnice za morebitni obisk ruskega predsednika države ali vlade v Štorah, kadar bo kdo izmed njih uradno obiskal našo državo. Kdo ve?
V hvaležen spomin smo se s polaganjem venca in cvetja poklonili tudi pred spomenikom tridesetim padlim partizanom in aktivistom NOB na Svetini. Podžupan Jani Jurkošek je v svojem lepem nagovoru zbranim opisal pomen partizanskega boja in vrednote iz časa NOB. Prisotni so bili tudi vsi praporščaki društev, ki jih vo-
dim v naši občini. Kot gostje so bili prisotni člani veteranske organizacije iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo, člani ZB in veteranskega društva Sever za celjsko območje. Poleg že omenjenih se nam je s praporom pridružil tudi Lenart Horva-tič, znani organizator po-hodnikov po poteh pečov-niških rudarjev in predsednik KO ZB za vrednote NOB Tone Grčar iz Celja.
Naslednji dan smo nekateri člani borčevske organizacije obiskali vse grobove v naši občini iz časa druge svetovne vojne in prižgali svečke.
SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske in borčevske organizacije Štore
NOV^ ITEDN^K
BRALCI POROCEVALCI
17
Bi gojili gobe?
Gobe so organizmi, ki koristijo tako nam kot gozdu. Ne smemo jih uničevati, temveč jih moramo skrbno varovati za nadaljnje rodove, je poudaril prof. dr. Franc Pohleven, prejemnik Jesenkove nagrade Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za življenjsko delo leta 2009. Pred kratkim je svoje znanje o gobarjenju in gojenju gob predstavil na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini.
Juneževa domačija je etnografski muzej na prostem, ki leži na območju Rogaške Slatine, pri čemer je iz arhivske dokumentacije razvidno, da je že od konca 18. stoletja last družine Ju-než. Čez poletje je sekcija prijateljev Juneževe domačije ob petkih pripravljala razna strokovna predavanja z različno tematiko. Tako so v goste povabili tudi prof. dr. Franca Pohlevna, rednega profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po izobrazbi je biolog in se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem gliv. Poseben poudarek daje razvoju postopkov ter pripravkov za zaščito lesa, še zlasti na področju konservatorstva. Je avtor različnih znanstvenih in strokovnih člankov, med drugim je kot urednik sodeloval pri prevodu knjige Obvladajmo podnebne spremembe - uporabimo les.
Na tokratnem predavanju je poslušalcem razkril skrivnosti razmnoževanja in rasti gob. Nekatere vrste gob lahko gojimo sami, mednje spadajo šampinjoni, bukov
Jože Podgoršek, sosed Juneževe domačije, je prof. dr Francu Pohlevnu izročil darilo v spomin in zahvalo na zanimivo predavanje.
in beli ostrigar, šitake, to-polovka, zimska panjevka, strniščnica _ Gojimo jih lahko na slamnatih balah, štorih ali kompostu, odvisno od vrste. Vsem najbolj znane šampinjone gojimo na kompostu. Na ustrezno podlago naselimo micelije (vegetativno telo glive) in obrod lahko pričakujemo približno že čez pol leta, če smo se ravnali točno po navodilih. Micelije je mogoče nabaviti prek spleta.
Gobe imajo tudi zdravilne učinke, med najbolj zna-
nimi so prava tintnica, ki je priporočljiva za zdravljenje alkoholikov, svetlikava ploščenka, ki uravnava raven holesterola, in lekarniška macesnovka, ki je priporočljiva za zdravljenje dihal in pljuč.
Prof. dr. Franc Pohleven vsem gobarjem priporoča, da gredo gobe vedno nabirat s pleteno košaro in da gobe nikoli ne odrežejo, temveč jo odtrgajo z zasukom.
PB
Pri Škorjančevih so »kožuhali«
Ličkanje koruze je staro kmečko opravilo, ki je prinašalo na deželo veliko veselja, petja, glasbe, hkrati pa tudi druženja ob jesenskih dobrotah. Še posebno veselo je ob zaključku »kožuhanja«, na »likofu«. Danes je ta običaj skorajda izumrl, saj so delo prevzeli stroji. Razveseljivo pa je, da se v posameznih vaseh še najdejo gospodarji, društva ali posamezniki, ki želijo ta lep običaj ohranjati.
Eden takšnih je tudi Milan Škorjanc iz Dolenje vasi pri Preboldu. Vsako leto je pod
njegovim kozolcem veselo in v duhu nekdanjega časa. K temu svoj delež prispeva tudi
pevski sekstet sv. Mihaela z Vranskega, ki ga vodi Franci Lesjak. Z glasbo na harmoniki pa naredi posebno vzdušje še Jože Škorjanc. Milan, ki več ali manj sam gospodari na kmetiji, je bil zelo vesel, da se mu fantje tudi letos niso izneverili. Brez njih ne bi bilo mogoče ustvariti nepozabnega vzdušja domačnosti in spomina na stare čase, ko je pod kozolci odmevala lepa slovenska pesem tudi mesec dni in več.
DN
Ruski večer v Šentjurju
Ruska revolucija, mednarodna diplomacija, rusko-šent-jurski turizem, »biznis posli« preko Urala so bile teme, ki so v interpretaciji članov študentskega kluba mladih nasmejale do zadnjega kotička napolnjen avditorij Ipav-čevega vrta v šentjurskem Zgornjem trgu. Vmes ni manjkalo ruskega glasbenega melosa v petju in plesu.
Kot se za rusko tradicijo spodobi, so goste sprejeli s kruhom in soljo ter z nacionalnim poživilom številka
ena - z vodko. V programu so organizatorji želeli s prijetnim gledališko-glasbenim doživetjem obiskovalcem
približati različne zanimivosti tega naroda, glasbo, ples in predvsem tiste točke, ki povezujejo slovensko-ruski svet ter nenazadnje rusko in šentjursko tradicijo. Pri tem so jim pomagali predstavniki Društva Slovenija-Rusija iz Ljubljane, med gosti pa sta bila tudi direktor ruskega kulturnega centra in predstavnik ruskega veleposlaništva.
Glavna pobudnika prireditve sta bila Nastja Močnik in Vid Slana iz ŠKMŠ v sodelovanju z neformalno mladinsko skupino Vis.
StO
Kapelica na Lopaci v novi preobleki
Kljub temu, da je v soboto, 18. septembra nebo neusmiljeno jokalo nad vso Slovenijo, se je pri kapelici na Lopaci zbralo veliko krajanov in sorodnikov družine Marcen, ki so jih povabili z namenom, da skupaj z njimi prisostvujejo blagoslovu njihove prenovljene kapele.
Njen lastnik Vid Marcen se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so pokazali poseben odnos do kapelice in na kakršenkoli način pripomogli, da je obnovljena tako znotraj kot zunaj. Z obnovo domačije in še posebej kapele je bila izpeljana dolgoletna želja pokojnih Marce-novih staršev. Izpostavil je naslednje restavratorje kape-
le: Stane Petrovič - Čonč, slikar in grafik iz Celja (resta-vriral fresko na stropu in na pročelju kapele ter naslikal goloba v prispodobi Svetega Duha), Ivan Vrečko, slikar in restavrator iz Šentjurja (restavriral razpelo), Franc Filipič, restavrator in tiskar iz Celja (restavriral kipca Marije in Jožefa), Drago Perc, gradbeni in tesarski tehnik s Prevorja, Jože Cmok, mizarski mojster iz Črnolice, Marjan Žlof, ko-vinostrugar s Prevorja in nekateri drugi.
Sicer pa je kapelica stara več kot dvesto let. Ob zavedanju, kako pomembno je ohranjati kulturno dediščino, so se Marcenovi odločili, da jo prenovijo z lastnimi sreds-
tvi. »Glede na to, da je tu križišče petih poti, naj bo to mesto za razmišljanje, molitev ali tolažbo,« je še poudaril mag. Vid Marcen, znan kulturni delavec, ki sicer stalno živi v Celju, a se vedno rad vrača v rojstno domačijo na Prevorje.
O pomenu znamenj je spregovoril župnik Marko Šramel, ki je opravil blagoslov, v kulturnem programu pa so sodelovali pevski zbor Podoglarji iz Celja in Ljudski pevci s Prevorja. V znak spoštovanja do verske in kulturne dediščine se je pesem oglasila še v neuradnem delu, kjer so Marcenovi vse prisotne pogostili pod streho bi-stroja Jasmin
MAJDA REZEC
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelihe Ln male ^oápodLnje
J' ' /
odintel
Wksm
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
ši^^^E iiiiĚ^^ stfi
Informacije: 03/4225-100
NftRQCIllNICWl
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
Immpletov Ireli knjlu v AKCIJSKI PRODAJI naročiS dve, dobiS tri po ceni 20 EUR |+ poStnina)	i
izvodov Kuharske bukve slovenskili flospedinj po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).	|
izvodov knjige Kuliarske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod i
(+ poštnina). \
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za Izvod |+ poštnina). Naroiilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PieSernova 19,3000 Celje ^^	-
18
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Včasih tudi čip ne pomaga
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Lep pozdrav, ljubitelji živali! Čarli, ki ga lahko vidite na eni izmed današnjih fotografij, je še eden od kuž-kov, ki imajo čip, a se njihovi lastniki nikoli niso oglasili ponje. Že velikokrat sem se vprašala, zakaj je temu tako, a enotnega odgovora na vprašanje še nisem našla.
Je bil morda kuža breme lastniku, zato ga je vrgel na cesto in se ni javil na pozive
zavetišča, da ga pri njih čaka njegov ljubljenec? Morda čip ni bil zabeležen v Centralnem registru psov, zato lastnika niso nikoli našli, on pa je, nasprotno, iskal, a kužka ni našel? Možnih scenarijev je veliko, a eno je zagotovo - če bi imel kuža skrbne lastnike, četudi ga ti niso čipirali, bi ga zagotovo iskali, med drugim pa bi verjetno pogledali tudi v zavetiščih. Naj še dodam, da če bi ti lastniki bili tudi
Sem Čarli, lovski mešanec v zrelih letih, prijaznega in nezahtevnega karakterja. Imam sicer čip, a kaj, ko se moj lastnik nikoli ni oglasil pome.
Ajej, sestrica, saj te bo izučilo, mene je že. Zakaj pa misliš, da sedaj sedim na brisači, hm? Tudi volkovi so zviti in neopazni. (8511)
Kaj praviš? Morala bi sedeti na brisači, da me ne bi zeblo v tazadnjo? Ah, saj ne bom dobila volka v »rit«. Tja se že ne more skriti, ne da bi ga opazila. (8513)
odgovorni, bi svojega psa či-pirali, saj samo povečajo verjetnost, da se izgubljenček najde.
Ker je mentaliteta povprečnega slovenskega človeka še vedno na zelo nizki stopnji, kar zadeva skrbi za živali in ravnanje z njimi, bo verjetno v zavetiščih zaenkrat še vedno moč srečati čipirane pse, ki hrepenijo po svojih lastnikih, oni pa po njih ne. Upam, da se bo predlog o spremembi zakona, za katerega se je množično zbiralo podpise
Informacije: 03/4225-100
pretekle mesece, uspešno prebil skozi državni zbor in da bo v veljavo res stopil nov, strožji zakon in da bodo ustanovili posebne službe, ki bodo neodgovornežem stopili na prste enkrat za vselej. Moramo se namreč zavedati, da zavetišče ni pristojno za preganjanje neodgovornih lastnikov in mučiteljev živali. To je naloga veterinarskih inšpekcij, ki pa, roko na srce, včasih naredijo več slabega kot koristnega ali pa ne naredijo ničesar. A spremembe so nujne, saj v prepolnih zavetiščih tudi izgubljenčki s čipom človeško hudobijo na žalost plačajo z življenjem.
NINA ŠTARKEL
Našli so me v Slovenj Gradcu, kjer sem taval sem ter tja in čakal svojega lastnika. A očitno me je ta zapustil in mi to pozabil sporočiti. No, če ga slučajno srečate, mu povejte, da si vseeno želim nazaj k njemu. Boste? (8543)
$KA SKA IVED
Torek, 9. november: Merkur vstopi v Strelca, puščico bo treba usmeriti v točno določen cilj, vse drugo bo izguba časa in energije. Zaradi položaja Jupitra in Urana ste lahko dekoncentrirani, samovoljni in nepredvidljivi, dobro je, da se tega vsaj zavedate. Ognjena in zračna znamenja se bodo dobro počutila zaradi skladnosti Lune z Venero, čudovito za druženje. Popoldne Luna menja položaj, vstopi v Kozoroga, in njeno večerno srečanje s Plutonom lahko povzroči nekaj turobnih misli. Razmislite, kaj vas obremenju-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-2S-1S,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
je, kaj morate razčistiti, da boste lahko neobremenjeni krenili naprej.
Sreda, 10. november: Aspekt Lune s Saturnom lahko nekoliko ohladi odnose, vendar gre samo za kratkotrajen vpliv. Pri delu ne bo šlo vse gladko, bodite pripravljeni tudi na to. Po dežju vedno posije sonce!
Četrtek, 11. november: Luna je v skladnem odnosu s Soncem, Jupitrom in Uranom, kar obeta aktiven in prijazen dan, ko bo tudi počutje odlično. Nekaj nezadovoljstva lahko zvečer občutijo Kozorogi, Raki, Ovni in Tehtnice, potrudite se za pozitiven odnos do vsega!
Petek, 12. november: Luna, ki je tik pred polnočjo vstopila v Vodnarja, bo tvorila dva harmonična aspekta, z Merkurjem dopoldne in Marsom zvečer. Preživeli boste aktiven, dinamičen, zanimiv in ustvarjalen dan. Še posebej dobro počutje in uspešnost se napoveduje Ovnom, Levom, Strelcem, Vodnarjem, Dvojčkom in Tehtnicam.
Sobota, 13. november: Položaj Saturna bo omogočal do-
bro koncentracijo pri delu, zato dan izkoristite za opravljanje vsega zahtevnejšega. Uspešni boste tudi pri dogovorih, načrtovanju, opravite lahko dobre nakupe, saj boste premišljeni. Pozno popoldne nastopi prvi lunin krajec v Vodnarju, pojavijo se lahko nasprotja med razumom in čustvi, med željo po svobodi in osrečujoči zvezi. Vpliv boste najbolj intenzivno čutili Levi, Vodnarji, Škorpijoni in Biki.
Nedelja, 14. november: Venera vas lahko lepo razvaja, le odločiti se morate za kakšen obisk, izlet, srečanje, zabavo ali kakšno drugo družabno preživljanje prostega časa. Čudovita izbira popoldne bi bil obisk bazena, savne ali masaža. Vodnarji, Dvojčki in Tehtnice bodo še posebej živahni in komunikativni, poskrbite za akcijo!
Ponedeljek, 15. november: Mars in Saturn sta v skladnem položaju, kar je dober aspekt za reševanje uradnih, sodnih in poslovnih zadev, odlično tudi za zahtevnejše fizično delo. A pozor, vse ne bo šlo čisto gladko in po načrtih! Mars in Merkur bosta nasprotovala Luni, zato lahko pride do motenj, nervoze, razhajanj. Ta vpliv je najbolj intenziven za Device, Ribe, Strelce in Dvojčke. Ohranite mirne živce, potrpežljivost gojite zavestno, naj prevladuje razum!
Astrologinji GORDANA in DOLORES
NOV^ ITEDN^K
ASVETI
19
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Prednosti rastlinske hrane
Vprašanje: Bill Clinton, nekdanji predsednik ZDA, je razkril, da je maja prešel na rastlinsko prehrano z zgolj občasnim zaužitjem rib, upoštevajoč načela, ki jih priporoča zdravnik dr. Dean Ornish. Zanima me, kaj menite o njegovi odločitvi.
Odgovor: Veliko ljudi danes piše ali objavlja v medijih, da se za zdravje dobi pri zdravnikih le zdravila in da nikoli ne predpišemo na recept rekreacije ali fizične aktivnosti. Nekatere stvari se lahko predpisuje na račun zdravstvene zavarovalnice. Med te spadajo številna uspešna zdravila. Pa tudi vsa zdravila niso pri nas dostopna na brezplačen recept (recept, ki ga plača ZZZS). Če bi predpisovali na recept rekreacijo ali spremembo prehrane in spremenjen način življenja, za zdravila ne bi ostalo nič. Se pa ljudem stalno, a predvsem neuspešno, priporoča in svetuje, kako naj živijo z boleznijo in kako naj jo preprečijo. A vemo, številne dobrote nas hitro premamijo. Pogosto nam bolj prija poležavanje kot naporno kolesarjenje. Bolj prijetno je sladkanje s slaščico ali pečeno kračo kot priprava kosmičev. Težje se odpo-vemo sladki razvadi kot zdravilu, ki ga vzamemo, da potolažimo slabo vest. Pa bi bilo to pogosto bolj koristno kot uživanje vseh številnih zdravil. Če bi le lahko! To je vedel že omenjeni prof. dr. Dean Ornish, ki je več kot 20 let
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
raziskoval vpliv prehrane na bolezni srca in ožilja. Spremenjena prehrana je osnova sprememb, ki jih priporoča. Maščobe naj ne presegajo 10 odstotkov celotne kalorične vrednosti dnevnega obroka. To omogoča pretežno rastlinska hrana. Sadje, zelenjava, polnovredna žita, semena ter izdelki in proizvodi iz soje so osnova, k temu dodamo še malo mleka, ribe in kakšno jajce.
Za ljudi, ki imajo bolezni srca in ožilja in ne smejo ali nočejo uživati zdravil za zniževanje holesterola, je takšna prehrana najboljša izbira, saj rešuje številne težave. A takšna dieta zahteva odrekanje, samonadzor, disciplino in le redki uspejo. Mogoče bo uspel tudi nekdanji, priljubljeni predsednik ZDA.
Pravila zdrave prehrane
Večina varovalnih diet ima prestroge programe in tako končno povzročijo, da se človek ponovno odloči za kalorično bogato prehrano in tako nadomesti vse »zamujeno«.
Zato se moramo pri prehranjevanju držati nekaterih osnovnih pravil. Hrano uživajmo počasi. Predvsem se morajo nasititi možgani. Ti zabeležijo hrano šele po 20 minutah. Šele takrat smo siti. Počasno hranjenje nudi tudi več zadovoljstva in omogoča, da okusimo in doživimo različne okuse, ki zadovoljijo naše čutne potrebe.
Hrana naj bo pestra in naj vsebuje tudi veliko vlaknin, celih semen, stročnic in svežih proizvodov, a tudi že omenjene omega 3 maščobne kisline. Te že v majhnih količinah umirijo ritem srca in preprečujejo lepljenje krvnih ploščic. Znižujejo trigliceri-de, preprečujejo vnetje in boleče artritise. Uporabimo lahko tudi mleko iz soje, saj je bogat vir esencialnih snovi, kot so beljakovine, vitamini B in železo.
Telesno aktivni
Ne pozabimo, da imata redna telesna aktivnost in sproščanje mnoge ugodne učinke. Zato priporočamo zmerne aktivnosti, manj pretirane obremenitve, ki izčrpavajo organizem in povečujejo število poškodb. Priporoča se vsaj 30 minut hoje trikrat na teden, in to z obremenitvijo, ki omogoča, da dosežemo 50 do 80 odstotkov predvidene maksimalne frekvence srca. Če potrebujete pri tem pomoč, obiščite naš koronarni klub! Lahko pa telovadite med rekreativno oddajo, ki jo predvajajo na televiziji. Nabavite si so-
PRAVNI KORAKI
Napaka na TV-aparatu
Vprašanje: Prosim pojasnite mi, kakšne so sploh moje pravice po nakupu novega TV-aparata, ki se je po dveh mesecih pokvaril. Veliko sem slišala o stvarni napaki, češ da lahko zahtevam kar takoj zamenjavo, se pa na to ne spoznam prav dobro. Preden grem k prodajalcu, bi želela točno poznati svoje pravice.
Odgovor: Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) v 1. in 2. odstavku 37. člena določa, da mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve.
O stvarni napaki govorimo v naslednjih primerih, če:
-	stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
-	stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
-	stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
-	je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
Potrošnik mora o stvarni napaki obvestiti prodajalca v roku dveh mesecev od dne-
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner Bolarič, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
va, ko je bila napaka odkrita. Napako mora natančno opisati in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda.
Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila stvar izročena (v primeru, da gre za rabljeno stvar, znaša to obdobje 1 leto). Če pa se napaka pojavi v roku 6 mesecev od izročitve, se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve.
Najprej morate torej prodajalca o napaki pravilno in pravočasno obvestiti. Priporočam, da pisno obvestilo prodajalcu osebno vročite in zahtevate potrditev prejema obvestila, ki naj vsebuje najmanj žig družbe, podpis pristojne osebe in datum vročitve prodajalcu.
V kolikor boste prodajalca o napaki pravilno in pravočasno obvestili, imate po 37.c členu ZVPot pravico od prodajalca zahtevati, da:
- odpravi napako na blagu ali
dobno, a relativno poceni sobno kolo in uro, ki omogoča kontrolo frekvence srca, kar vam bo omogočalo pravilno in vodeno obremenitev. Postavite si za cilj, da boste svoje življenje vsaj nekoliko spremenili, saj za to niste in ne boste nikoli prestari.
Raziskave so potrdile, da se pri bolnikih, ki so vključeni v Ornishev program, po petih letih izboljša in poveča prehodnost žil, holesterol se zniža za 37 odstotkov, zmanjša se tudi število ponovnih hospitalizacij in napadov bolečin v prsih. Spremembe se pojavljajo že po štirih do petih mesecih, po dveh do treh letih pa pri 82 odstotkih vseh bolnikov.
Obvladovanje stresa in psihološka podpora, ki jo ob vsem tem potrebuje bolnik, sta prav tako pomembna. Zato se programi, ki vključujejo celoten program po Ornishu, najlažje vršijo v centrih, ki imajo stalnega psihoterapevta in psihologa, ki naučijo bolnika različnih metod sproščanja in so mu v pomoč in oporo zlasti v kriznih obdobjih. Danes se priporočajo različne dihalne vaje, vaje za sproščanje mišic, meditacija, različne masaže, aromaterapija, drenaže _ Kdor želi zvedeti o tem več, naj se oglasi pri dr. Majiču v Šmarjeških Toplicah, saj prihajajo na uspešna zdravljenja bolniki od Amsterdama do Milana in od Gibraltarja do Moskve.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
-	vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
-	blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
-	vrne plačani znesek.
Te pravice ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko boste o stvarni napaki obvestili prodajalca.
V vsakem primeru imate tudi pravico od prodajalca zahtevati povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka. PAVLA BOLNER BOLARIČ univ. dipl. pravnica
ROŽICE IN CAJCKI
Vino je le za ljudi s karakterjem
O vinu je veliko različnih teorij. Zagovorniki ga postavljajo na piedestal in ga predstavljajo kot čudežni vir za večno mladost in zdravje, nasprotniki mu hočejo naprtiti krivdo za mnoge, premnoge bolezni in prezgodnje poslavljanje s tega sveta. Oboji imajo po svoje prav.
Nismo daleč od resnice, če trdimo, da kulturno pitje vina podaljšuje življenje, premalo preudarni in ljudje brez občutka za mero, pa si ga s svojim početjem skrajšujejo. Pri vsem tem ostaja vino brez madeža, za svoje zablode smo krivi le ljudje sami. Zdi se, da Slovenci kljub tradicionalni in močni kulturi pitja vina tega sploh ne ljubimo. Če opazujete pivce za pultom kakšne od vaških ali pa mestnih gostiln in lokalov, žal prepogosto opazite isti prizor: vase zlivajo precejšnje količine vina, a ne morete se znebiti občutka, da vina dejansko ne začutijo, ga ne doživijo v njegovem bistvu. Pravi ljubitelj in poznavalec vina uživa v vsakem požirku, ki jih pivec na dušek nikoli ne doživi. Nekaj podobnega, kot bi seksali vsak dan in to celo večkrat na dan, pa nikoli ne bi doživeli pravih radosti in naslad spolnosti. Povprečnemu pivcu na dušek gre le za ceneni pivski užitek ali pa beži pred stvarnostjo, namesto da bi se z njo pogumno in trezno soočil. Slovenska kultura pitja sodi med tako imenovane »mokre kulture« in nas uvršča med nacije v Evropi, ki so najbolj izpostavljene škodljivim učinkom rabe alkohola.
Vse, kar je povezano z vinom, pa le ni tako črno, kot zgleda na prvi pogled. Daleč od tega. Slovenci proizvajamo mnoga izjemno kakovostna in v svetu zelo priznana vina. Če imamo radi dobro vino in se držimo priporočene dnevne količine, ki naj ne bi presegala dve merici, se nam bo vino pokazalo samo v svoji najlepši luči. Postalo bo naš prijatelj, ki bo za naše dobro počutje in zdravje storil prav vse. Užitek se bo družiti z njim in ga okušati z vsemi svojimi čutili. Zmerno uživanje vina, zlasti rdečega, je po ljudski modrosti združljivo z dolgim in zdravim življenjem. To laično ugotovitev so potrdili tudi strokovnjaki v vseh primerjalnih študijah po svetu. Slednje so potrdile, da je zmerno uživanje rdečih vin v resnici povezano z dolgim in zdravim življenjem ter redkejšim umiranjem za bolez-
Piše: PAVLA KLINER
nimi srca in ožilja. Zmerni pivec vina, ki tudi sicer zdravo živi, se pravi uživa redno in zdravo prehrano in je dovolj telesno aktiven, ima načeloma manj možnosti za nastanek bolezni, zlasti srčno žilnih obolenj, kot tisti, ki živi nezdravo in je popoln abstinent.
Kozarček ali dva na dan za zdravje
Vino na splošno poživljajoče vpliva na centralno živčevje, dviguje telesno in duševno razpoloženje, sprošča ideje in navdih, blaži posledice stresa in živčne napetosti ter odpravlja nekatere zavore. Svojo pomoč nudi tudi ljudem, ki imajo težave s prebavo, tistim, ki se želijo znebiti kakšnega odvečnega kilograma ali onim, ki so brez apetita. Lajša prehod v zrela leta, krepi starostnike, nanj pa se lahko zanesejo tudi slabokrvni. Novejše raziskave medicinske stroke se ukvarjajo predvsem z učinki flavo-noidov v vinih, še posebej se posvečajo proantocianodolu in resverotralu. Slednji slovi kot antioksidant, ki deluje proti raku, pa tudi kot rastlinski estrogen. Zanimivo, da ga najdemo zgolj v vinu, medtem ko mnogo drugih fenolov vina najdemo tudi v drugih živilih. Molekula je še posebej prisotna v lupini rdečega grozdja in se nahaja tako v rdečem kot belem vinu. Največ naj bi ga vsebovali modra frankinja, merlot, chiraz in cabernet sauvignon.
8-121
sči
Dr. PIRNAT
rS3!2ii,01/tlilSSîl
www.pirnat.si
[lr.l1rmHii.G.Riilaiii»i23.Marib»
Sklepi in bolečina
Zdravi, dobro gibljivi in neboleči sklepi so pomembni za kakovostno življenje posameznika. Skozi proces staranja se sklepni hrustanec zaradi različnih vzrokov postopno stanjša, posledica je zmanjšana gibljivost in bolečina v sklepu. Oste-oartroze ni mogoče pozdraviti, lahko pa se ublažijo simptomi s pomočjo jemanja nekaterih zdravil, prehranskih dopolnil, z uporabo topikalnih pripravkov ter s primernim načinom življenja. Več o tem boste lahko izvedeli na brezplačnem predavanju farmacevtke Celjskih lekarn Tanje Zorin, ki bo v kavarni Celjskega doma v sredo, 10. novembra, ob 11. uri. AB
Imate težave s sklepi, križem, mišicami? Taheebo mazilo preverjeno deluje takoj!
Taheebo je eno najdragocenejših zdravilnih zelišč, ki bi ga moral vsak imeti doma -ali v obliki mazila ali v obliki čaja. Je odlično sredstvo s številnimi prednostmi.
Ker pomaga pri čiščenju strupov iz telesa in omogoča vsrkavanje večjih količin kisika, omogoči boljšo vitalnost. Taheebo mazilo je idealna rešitev pri sklepnih in hrbtnih bolečinah, saj izvrstno blaži neprijetnosti, kot so mišična utrujenost, krči, z inhaliranjem pa celo odpira dihalne poti.
Vsebuje namreč najboljše naravne sestavine: izvleček Taheebo čaja, divjega kostanja, arnike, šentjanževke, eterično olje jelke, mentol, timol, kafro in olivno olje. Treba se je zavedati, da nobeno telo ne deluje v ravnovesju, če zanj ne poskrbimo pravočasno in s pravim pristopom. Minili so časi, ko so se ljudje obračali h kemijskim preparatom. Moč zelišč je narasla in to je dovolj velik argument, da smo se odločili pomagati ljudem, ki pomoč pri tovrstnih bolečinah potrebujejo. Težave, ki nastopijo z leti, lahko s Taheebo mazilom čudovito lajšate in odpravljate zelo hitro, kajti preverjeno je, da deluje takoj. Prav tako vam za zadovoljstvo nudimo stoodstotno garancijo.
Uporaba mazila je enostavna. V debelejšem sloju ga preprosto nanesemo na razbolelo mesto in ga temeljito vmasiramo v kožo. Odkrito ga pustimo delovati 20 minut, da se mazilo vpije. Najbolj priporočljiva je uporaba zjutraj in dve uri pred spanjem. Odlična kombinacija s knajpanjem (tuširanje s toplo, mrzlo, toplo, mrzlo _ vodo) vsaj 5-10 minut in s pitjem Taheebo čaja pa vam bo omogočila še boljše rezultate. V paketu so trije lončki Taheebo mazila in darilo - arnikino mazilo, ki celi rane, blaži srbenje, zavira vnetja (išias), obnavlja in uničuje bakterije. Če se po uporabi enega lončka stanje ne izboljša, nam brez skrbi lahko vrnete paket in celotne stroške vam bomo povrnili. Cena paketa je 23,40 EUR + poštnina.
Naše poslanstvo je, da življenje živimo čimbolj zdravo in neodvisno od drugih. Zato si želimo, da se ljudje vedno obrnejo tja, kjer se počutijo varne - k naravi in njenemu bogastvu, ki ga nudi.
Roža zelišča, d. o. o., Črnomelj, telefon: 07 / 30 51 947, 041 811 571, 040 522 367
Siva mrena - nove možnosti za kvalitetnejši vid po operaciji
Očesna siva mrena velja za enega najpogostejših vzrokov za moten vid v odrasli dobi. Pogostost tega obolenja s starostjo narašča in po 65. letu ima zaradi sive mrene že več kot polovica ljudi težave z vidom. Zaradi splošnega staranja populacije se število pacientov, ki imajo sivo mreno, neprestano povečuje. Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v očesni leči. Glavna funkcija te leče je uklanjanje svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njihovo projeciranje na rumeno pego. V primeru motne leče svetloba slabše prehaja se na nepravilno uklanja, posledica tega pa je nejasen vid.
Poznamo vrsto dejavnikov, ki prispevajo k razvoju sive mrene, najpomembnejši vpliv pa ima zagotovo dedna predispozicija. Glavna težava, ki jo imajo pacienti s sivo mreno, je meglen vid. Pogosto opažajo, da slabše vidijo pri slabi osvetlitvi, lahko slabše prepoznavajo barve, nekateri opazijo prekomerno bleščanje na sončni svetlobi, pri nekaterih pride tudi do pojava dvojnih slik. Edino do zdaj znano učinkovito zdravljenje je kirurško z operacijo, pri kateri se odstrani zamotnjeno naravno očesno lečo in se na njeno mesto vstavi umetno. Najprimernejši čas operacije je odvisen predvsem od subjektivnih težav pacienta in od njegovih potreb. Zelo razširjeno, vendar napačno je prepričanje, da mora siva mrena za operacijo dozoreti. Posebej pri zelo aktivnih pacientih s težavami, kot so manjša kontrastnost vida in slabši vid v pogojih slabe osvetlitve, ki so lahko za nekatere zelo neprijetne in jih omejujejo pri njihovih aktivnostih, se za operacijo lahko odločimo že v zgodnjih fazah razvoja sive mrene. Novejše raziskave vse bolj potrjujejo pomen kontrastnosti za kvaliteto vida. Znano je, da se kontrastnost vida s staranjem zmanjšuje. Vzrok za to naj bi bilo postopno spreminjanje oblike očesne leče, ki z leti postaja nekoliko bolj zaobljena oziroma sferična. Takšna očesna leča vse slabše kompenzira normalno prisotne refraktivne anomalije v očesni roženici. Klasične sferične intraokularne leče, ki se uporabljajo pri operaciji sive mrene, posnemajo obliko očesne leče pri ostarelem človeku in ne vplivajo na izboljšanje kontrastnosti vida. Po vstavitvi takšne leče je možno, da pacient kljub temu, da povsem ostro vidi in ne potrebuje očal, s kvaliteto vida ni zadovoljen. Težave ima lahko pri orientaciji v slabo osvetljenih prostorih, pri branju in delu na bližini, pogosto pri vožnji ponoči in v razmerah slabe vidljivosti. Novejše asferične intraokularne leče posnemajo obliko očesne leče pri mladem človeku in na ta način prispevajo k izboljšanju kontrastnosti in kvalitete vida po operaciji. Pomembna novost, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja pri operaciji sive mrene, je tudi implantacija multifokalnih intraokularnih leč. Znano je, da se pri vseh ljudeh po 40. letu zaradi zmanjšane prožnosti očesne leče začne postopno razvijati starostna daljnovidnost. Opazimo jo tako, da moramo za ostrejši vid predmete nekoliko odmikati od sebe, kasneje potrebujemo očala za branje. Multifokalne intraokularne leče so oblikovane tako, da poskušajo ponovno vzpostaviti možnost ostrega vida pri gledanju na daleč in na blizu. Po principu delovanja so te leče zelo podobne multifokalnim očalom. Pri pacientih po 40. letu z visoko stopnjo kratkovidnosti ali daljnovidnosti se implantacija intraokularne leče vse bolj uveljavlja tudi kot oblika operacije, namenjene za korekcijo očesne dioptrije. Pri takšnem posegu se lahko odločimo tudi za vstavitev multifokalne leče ali multifokalne torične leče in poleg korekcije očesne dioptrije in/ali astigmatizma izboljšamo tudi sposobnost akomodacije očesa, ki je pri tej starosti že okrnjena.
Mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije Center za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti
Vscjii. ki imate težave povezane z bionh iti som. astmo. a I LTg ij am i. 5 prehladu i mi obo Icjij i, gri po, vnctj ciii sinusov in uSes, smrčanjem, kaSljem, ipd,. sporoCamu. da v CVlju kvajaniy. SOLNE TEltAPIJE. ki do !)«%' izhftljiiain vajîc zdrflvsfvcnft stanje.
L T ERA
070 744 4.'Î2 www.saJterQ.íli
Pfluailolikodilmte morski v vseh letnih £asih 1
Specializiran ol(ulistični center za trajno odpravo očesne dioptrije
m
MOfiLLA C)KU1.IST|
Moreki okulisti d.0.0. Tehnoic^id paik 21,1000 Ljubljana
Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40.
^	(((•080 24 23)
izvornacelica
ZDftAVJE NA VARNEM
WWW. izvorna-celica .si
Shranjujemo matične celice iz popkovnične krvi in mlečnih zob.
^ROŽA
ZELIŠČA
d.o.o.
tel.: 07/30 51 947 mob.: 041/811 571
Težave s sklepi, križem, mišicami zelo hitro olajša TAHEEBO MAZILO
Nudimo 100% garancijo
_Ul. 21. oktobra 17b, 8340 Črnomelj_
Občutite energijo s Tahitlan NonI™ Original bioaktivnim napitkom
JE BOGAT VIR NARAVNEGA MANGANA
Pijte 30ml dvakrat dnevno. Daje energijo in krepi imunski sistem.
Neodvisni svetovalec: Robert Kocuvan 02/703 4031,041/736 498 www.nonlplanet.si,robert@nonlplanet.net
TM-m
noni
NEatlVISNlSVFTDWLEC
BREDA LOČIČNIK S.P., Višlia c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.mon-sara.si
Sprejem naročil: M: 041356 901 / LOČIČNIK BREDA E: iiifo@moii-sara.si
Vsi ItozmetlinI Izdelid Iz linije ilflONSAiU za nego i(ože so naravni in popoinoma sveZi. izdelajo in poinijo se po naročilu stranice in taito še čisto sveže dostavimo našim naročniiiom.
ENDOVrTALAntonFabiani-p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-maU:
Predstmge 63	G»m: +386(41) - 508 - 020 endovital@febjan-sp.si
1312 Videm-Dobrepolje	Gsm:+386(31) - 677-339 mfo@endovital.com
Sodelujte v akciji Za zdravje in rezervirajte svoj prostor po telefonu 070 735 395!
NOV^ ITEDN^K
INFORMACIJE
21
Zdravo sladkanje
Suho sadje je odgovor na pogosto vprašanje, kaj je sladko, a še vedno zdravo. Lahko ga pripravite sami, jabolk je še vedno dovolj in so primerno sadje za sušenje tudi za začetnike. Shranjevanje sadja s sušenjem je tudi racionalna rešitev, saj se med postopkom zelo skrči.
Kot za vse ostalo tudi tu velja, da sušite lepe, kvalitetne sadeže. Možnosti za sušenje je več. Kmečka krušna peč ali štedilnik na trdo gorivo sta le še redkokje, zato so bolj priročni pečica štedilnika, naprava za sušenje ali celo radiator za tiste, ki bi radi le malo poskušali, kako vam bo uspelo.
Za sušenje je treba sadje narezati na enako velike kose, priporočljivo je tudi, da ga položite na pekače, pokrite s peki papirjem. Tako si prihranite čiščenje in tudi sadje bo lažje šlo s papirja. Temperatura za sušenje v pečici naj bo okoli 60°C, pri višji se lahko sadje že malo popeče. Suho sadje je na otip prožno in ko ga upognete, se ne zlomi in ne poči. Čas sušenja je namreč težko določiti, tu gre za izkušnje in poskušanje. Vendar morate imeti ob slednjem občutek, da vam pred koncem ne bo zmanjkalo sadja, ki ga sušite.
Za shranjevanje suhega sadja poslušalka Karla predlaga platnene vrečke, poslušalka Mira pa suho sadje spravi v PVC-vrečke, a uporabi napravo za vakumiranje. Suho sadje lahko shranite tudi v steklene kozarce za vlaganje. Če vam bo prej zaplesnelo, kot ga boste pojedU, ga niste dovolj posušiU ali pa je shranjeno v vlažnem prostoru. Da se to ne bo zgodilo, ga jejte in pripravite kakšno okusno pecivo. Naslednja dva recepta sicer vsebujeta še sveža jabolka, a v oddaji Kuhajmo skupaj sta ju predstavili poslušalki kot zelo enostavna. Poskusite in dober tek!
Mokro pecivo (poslušalka Klavdija)
Sestavine: 2 jajci, 1 jogurtov kozarček zdroba, 1 jogurtov kozarček sladkorja, 1 jogurtov kozarček olja, 1 dl mleka, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 10 dag mletih orehov, 4 večja jabolka. Preliv: 7 dag čokolade v prahu, 2,5 žlice mleka, 30 g masla (2 mala paketka). Priprava: Jajca in sladkor penasto zmešamo, dodamo olje, mleko, zdrob s presejanim pecilnim praškom in vse ostale sestavine razen jabolk, ki jih dodamo na koncu. Vlijemo v namaščen pekač (za 2 prsta na debelo) in pečemo 30-40 minut pri 200''C. Pečeno pecivo polijemo s prelivom.
Kavboj štrudl (poslušalka Marija)
Sestavine: 2 jogurtová kozarčka ostre moke, 1 jogurtov kozarček sladkorja, 1 pecilni prašek, 8 jabolk, cimet, vanilijin sladkor, 1 kisla smetana, 3 dl mleka, 1 jajce. Priprava: Moko, sladkor in pecilni prašek zmešamo. Polovico mešanice posujemo po namaščenem pekaču in na to posuto mešanico naribamo jabolka, ki jih posujemo z drugo polovico mase. Zmešamo kislo smetano, mleko in jajce ter polijemo po vrhu. Pečemo približno 40 minut pri 200°C,
NL
1MIRAN
TrnovecpriD.561	--
Dramlje ^ Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
^.ostisce^i^^renoc/áé^ Bohorč " ^
EHJMAĆA KUHIMJA, MAIKE, PIZZ^ KOSIIA, ALA CARD, CntBJNg! Spf^tmanM iwročtla la vg^jc laključcne ttoijíbe Bohoíi AAaijan i.p,, Dtiíana Kvedra U, 3530 fienljur při Cellu Tel.; ++330 (0)3 74Ů 14 3Û, MoWle: ++386 (0)41 6tt 7ÍĎ
VINO@FRESEIlsi
JFRESER
tVJl^NSlCtVlíi;-
f/(hs/f7/ia _
Trubarjevo nabrežje 31 —
e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
Z akcijo uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham vam ponujamo možnost, da spoznate nove okuse, arome, kombinacije, saj je kuhanje umetnost brez meja. Izrežite in izpolnite kupon, saj bomo med vsemi, ki jih boste poslali, znova izžrebali šesterico. Naše kulinarično popotovanje se bo končalo 29. novembra v gostilnici La Storia v Celju in zdaj je res še zadnja priložnost, da se srečamo, spoznamo in v živo izmenjamo drobne skrivnosti odličnih kuharic in kuharjev. Vabimo vas tudi k sodelovanju v oddaji Kuhajmo skupaj in k prebiranju Kuharskih bukev, ki jih še vedno lahko kupite na oglasnem oddelku NT&RC.
GOSTILNICA
\
^italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
vedno lahko naročite tri knjige Kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje!
. Akcija: naročiš 2, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! '	tnforniacije:03/U225-100
/| \ 11 r. II h'

I».

22
BORZA DELA - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - SERVISER MOBILNIH WC KABIN - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.11.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
VOZNIK KAMIONA Z AVTODVIGALOM - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, DELO Z AVTODVIGALOM.....VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.11.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA MESAR
"MESAR - M/Ž; RAZSEK SVEŽEGA MESA PO NAROČILU, KONFEKCIONIRANJE MESA PO NAROČILU. DELOVNO MESTO JE V CELJU, SEDEŽ DRUŽBE.", DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA - M/Ž; DOSTAVA NAROČIL MESA IN MESNIH IZDELKOV ZNANIM KUPCEM NA PODROČJU SLOVENIJE., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV,
D.O.O.,	CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU
PEK KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PEK KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; PEKARNA STARA PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA D.O.O., MIKLOŠIČEVA ULICA 2, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARILEC V CELJU - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO SESTAVLJANJE IN VARJENJE PREDHODNO RAZREZANIH POLIZDELKOV V CELOTO, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2010; TRENKWAL-DER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9
E,	1000 LJUBLJANA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA - M/Ž; KONTAKTIRANJE POTENCIALNIH STRANK, PREDSTAVITEV NOVEGA OGLASNEGA MEDIJA, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH ODNOSOV, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.11.2010; 7IN10, OGLAŠEVANJE NA PROSTEM, D.O.O., PROŽINSKA VAS 22 D, 3220 ŠTORE
FRIZER
SAMOSTOJNI FRIZER - M/Ž; DELO S STRANKAMI V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.11.2010; DOK, DRUŽBA ZA STORITVE D.O.O., JAMOVA CESTA 105, 1000 LJUBLJANA KUHAR
PICOPEK IN PEK MESA - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC TER MESA NA ŽARU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; SPD, D.O.O.; SPD, D.O.O. PODRUŽNICA PICERIJA VERONA, CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 9, OPEKARNIŠKA CESTA 9, 3000 CELJE
NATAKAR
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HLADNIH IN TOPLILH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.12.2010; MM LOGISTIKA, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., ŠKOFJA VAS 40 C, 3211 ŠKOFJA VAS TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA (SREDNJI ZDRAVSTVENIK) - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE IN VARSTVA STANOVALCEV, NUDENJE MEDICINSKE POMOČI, PRIPRAVA IN DELITEV PREDPISANE TERAPIJE, IZVAJANJE MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV, USKLAJEVANJE IN KONTROLA DELA BOLNIŠKIH NEGOVALCEV IN STREŽNIKOV NA ODDELKU, VODENJE DOKUMENTACIJE IN EVIDENC TER DOKUMENTIRANJE STORITEV ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE REFERENT ZA KOMPENZACIJE - M/Ž; ISKANJE IN IZDELAVA VERIŽNIH IN MEDSEBOJNIH KOMPENZACIJ, ASIGNACIJ PO NAVODILIH NADREJENEGA IN PODOBNA DELA NA FINANČNEM PODROČJU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE
MOBILNI UČITELJ ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ -M/Ž; NUDENJE DODATNE STROKOVNE POMOČI UČENCEM
V	SKLADU Z ODLOČBO O USMERITVI, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE
UČITELJ - M/Ž; VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
PROFESOR PROIZVODNO TEHNIČNE VZGOJE
UČITELJ - M/Ž; VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 13.11.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV-ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ, PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO
POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI, DOLOČEN ČAS 31.12.2011, 10.11.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE
UE LASKO ~
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC, KOSIL IN JEDI PO NAROČILU, PRIPRAVA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., VALVASORJEV TRG 1, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ROBERT RAJŠP S.P; PE SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., VALVASORJEV TRG 1, 3270 LAŠKO
PRIPRAVA IN TOČENJE PIJAČ - M/Ž; PRIPRAVA IN TOČENJE PIJAČ, DELO NA RAČUNALNIKU, PRODAJA IZDELKOV, VZDRŽEVANJE ČISTOČE, NEDOLOČEN ČAS, 15.11.2010; STEPHANY PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO, D.O.O. RIMSKE TOPLICE, GLOBOKO 7/A, GLOBOKO 7 A, 3272 RIMSKE TOPLICE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
STROKOVNI SODELAVEC PROJEKTANTA HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; SODELUJE PRI TEHNOLOŠKI OBDELAVI PROJEKTOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DEFINIRA TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZDELAVO DOKUMENTACIJE HLADILNIH AGREGATOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PONUDB, IZDELUJE ZAHTEVKE ZA NAROČILO PROJEKTIRANEGA MATERIALA ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST FIZIKALNE MEDICINE-REHABILITACIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST FIZIATER - M/Ž; IZVAJANJE SPECIALISTIČNIH FIZIATRIČNIH PREGLEDOV S FIZIATRIČNO DIAGNOSTIKO,NADZOR NAD POTEKOM ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE) BOLNIKOV (GOSTOV), PREDPISOVANJE FIZIKALNE IN MEDIKAMENTOZNE TERAPIJE TER NADZOR NAD IZVAJANJEM LE-TE, PREDLAGANJE PODALJŠANJA ALI PREKINITVE ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE)BOLNIKA ((GOSTA) IZ STROKOVNIH MEDICINSKIH VZROKOV, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
OBDELAVA LESA - M/Ž; DELO V PREDELAVI LESA, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; TERCON, PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE, JOŽE GRČAR, S.P., TER 21 A, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA V PROIZVODNJI, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; TERCON, PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE, JOŽE GRČAR, S.P., TER 21 A, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
INŽENIR LESARSTVA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; NAČRTOVANJE, TEHNOLOŠKA PRIPRAVA, PROIZVODNJA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 13.11.2010; LES - EKO, PROIZVODNJA, GRADNJA IN TRGOVINA D.O.O., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE
UE SLOVENSKE KONJlČl"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZI BLAGA S KAMIONOM PO EU IN RSLOVENIJI, NAKLADI-RAZKLADI BLAGA, VODENJE EVIDENC, TEKOČE VZDRŽEVANJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.11.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO RUDOLF HALOŽAN S.P., ULICA DUŠANA JEREBA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POLAGANJE CEVI - M/Ž; POLAGANJE CEVI ZA NAFTOVODE IN PLINOVODE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.11.2010; MMCA HASANOVIĆ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE
VARJENJE - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODIH IN NAFTOVODIH, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.11.2010; MMCA HASANOVIĆ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA ODREZOVANJE ODKOVKOV-OBREZOVANJE, TOPLO OBREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV V KOVAČNICI, KALIBRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA, DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, NOTRANJI TRANSPORT NAREZKOV, POLIZDELKOV, ORODIJ, VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV, NAPRAV IN PRIPOMOČKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.11.2010; MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBRE-ZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJJI. DELA NA ODREZO-VALNIH STROJIH, ELEKTROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI, KALILNIH PEČEH. MONATAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ V DELOVNIH ENOTAH. NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA, ORODIJ., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI V SKLADU Z DOLOČENIMI NORMATIVI IN RECEPTURAMI, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 16.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA
CESTA 10, 3214 ZREČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE GOSTINSKIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 16.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KERAMIKE IN ADMINISTRATIVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; DBR - KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU (VSŠ)
VODJA STREŽBE - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA V STREŽBI, PO POTREBI OPRAVLJANJE VSEH NATAKARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE
INŽENIR STROJNIŠTVA
RISALEC NAČRTOV V AUTOCADU - M/Ž; PRIPRAVA DELA V DELAVNICI IN RISANJE NAČRTOV V AUTOCADU, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE
UE SENTJUR PRI CELjJy"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOZNIK TAKSIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2010; MAKLAMI, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, PREVOZI, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9 A, 3230 ŠENTJUR
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
VOZNIK-TRAKTORIST - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE TRAKTORJA IN DRUGIH KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.11.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; TRŽENJE PLASTIČNIH IZDELKOV, PAKIRNIH MATERIALOV ... OBISKOVANJE PREDVSEM INDUSTRIJSKIH PODJETIJ. PISANJE PONUDB, KONTAKTIRANJE KUPCEV TER UREJANJE BAZE PODATKOV KUPCEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., DROFENIKOVA ULICA 9, 3230 ŠENTJUR
UE SMARJE PRI JELSAH~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI - DELOVNO MESTO V OKOLICI ROGAŠKE SLATINE - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO OBSEGALE RAZNA OPRAVILA V PROIZVODNJI. DELO POTEKA V VEČ IZMENAH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; TREN-KWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P, SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P, SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
OBLIKOVALEC KOVIN
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH VRST MONTERSKIH DEL V SKUPINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDARODNI ŠPEDICIJI - M/ Ž; VOZNIK NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ *EU, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA CNC OPERATER - M/Ž; DELO POTEKA NA CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR KUHAR
KUHAR - DELOVNO MESTO V RESTAVRACIJI HALER - M/Ž; KUHAJE, POMIVANJE, ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; GOSTINSTVO, TURIZEM, TELEKOMUNIKACIJE MARTIN HOHNJEC S.P., OLIMJE 6, 3254 PODČETRTEK NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; GOSTIŠČE JELENOV GREBEN BORUT JEŽOVNIK S.P, OLIMJE 90, 3254 PODČETRTEK STROJNI TEHNIK
SAMOSTOJNI MONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE MONTAŽ IN PO POTREBI VODENJE SKUPINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
TESAR - KLEPAR - M/Ž; POMOŽNA DELA NA STREHI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD MONTAŽER KNAUF - M/Ž; MONTAŽER KNAUF, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; SAND-KOP GRADBENIŠTVO D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE VARILEC WIG/TIG - ELEKTRO - M/Ž; DELO V TUJINI, VARJENJE VISOKO LEGIRANIH MATERIALOV 6 IN 7 SKUPINE, ATEST, DELO NA VIŠINI BREZ OMEJITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; IPC TECH D.O.O. - NOVOGRADNJA, REVIZIJA IN VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH IN ENERGETSKIH OBJEKTOV, KOTLOV, CEVOVODOV, PLINOVODOV, NAFTOVODOV, JEKLENIH KONSTRUKCIJ IN TERMOIZOLACIJ, CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA PROIZVODNI DELAVEC III. - M/Ž; OPRAVLJANJE FIZIČNO ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2010; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH POMOŽNIH GRADBENIH DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; MA-GOJA STORITVENO PODJETJE D.O.O., STANTETOVA ULICA 2, 3320 VELENJE
MONTAŽA KNAUFA - M/Ž; MONTAŽA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV-KNAUF, AMF, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; ARITON, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE POMOŽNI ZIDAR
(ZIDAR) - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, BETONIRANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; MAGOJA STORITVENO PODJETJE D.O.O., STANTETOVA ULICA 2, 3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELUJE RAZLIČNE KOVINSKE IZDELKE, PRECIZNO RAZREZUJE PLOČEVINO, PROFILE, KRIVI, ODREZUJE, UPOGIBA, IZSEKUJE, PREOBLIKUJE, STRUŽI, REZKA, BRUSI, VRTA, VARI TER OPRAVLJA DRUGA PREDVIDENA DELA IZVAJA VARILSKA DELA ČISTI ZVARE, POSNEMA ROBOVE, ODPRAVLJA NAPAKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.11.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE OPERATER CNC - M/Ž; IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC LASERSKEM REZALNIKU PLOČEVINE GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2010; LKK, PROIZVODNJA KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH IZDELKOV, D.O.O., PAKA PRI VELENJU 63, 3320 VELENJE ŽELEZOKRIVEC
POMOŽNI DELAVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; OBDELAVA IN VEZANJE ARMATURE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; MAGOJA STORITVENO PODJETJE D.O.O., STANTETOVA ULICA 2, 3320 VELENJE TESAR
POMOŽNI TESAR - TESSAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.11.2010; MAGOJA STORITVENO PODJETJE D.O.O., STANTETOVA ULICA 2, 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; ELGO INTERNACIONAL, ORGANIZACIJA PRIREDITEV, D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 20 F, 3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P, KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P, KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P, SELO 7, 3320 VELENJE PRODAJALKA POSTELJNINE IN DRUGIH TEKSTILNIH IZDELKOV - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž; UREJANJE BLAGA IN PRODAJALNE, SVETOVANJE KUPCEM, PRODAJA, SPREJEM PLAČIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.11.2010; CREATINA, MEDNARODNA TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA 152, 1000 LJUBLJANA GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, NEDOLOČEN ČAS, 11.11.2010; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE GRADBENI TEHNIK
VODJA GRADBENIH DEL - M/Ž; ORGANIZIRA, KOORDINIRA IN VODI GRADBENA DELA (NIZKE GRADNJE), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž; VODENJE PRODAJALNE, SVETOVANJE KUPCEM, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; CREATINA, MEDNARODNA TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA 152, 1000 LJUBLJANA POSLOVNI SEKRETAR
NIŽJI, POSLOVNA SEKRETARKA - M/Ž; ZNANJE KNJIGOVODSTVA, OSNOVNO ZNANJE RAČUNALNIŠTVA(EXCEL, WORD), NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; ELGO INTERNACIONAL, ORGANIZACIJA PRIREDITEV, D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 20 F, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, SKRB ZA ČISTOČO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2010; DANICA LAJKOVIČ, S.P; PE RESTAVRACIJA "BALKANIKA", DANICA LAJKOVIČ, S.P., LEVEC 40, 3301 PETROVČE SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJA-ČENJE, POLAGANJE, AVTOKONTROLA DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2010; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD RUŠENJE POLIRANJE ČIŠČENJE KOVIN - M/Ž; BRUŠENJE POLIRANJE, ČIŠEČNJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.11.2010; MEHANSKA OBDELAVA KOVIN, VALON MUSA S.P., BEVKOVA ULICA 5, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI TER ČIŠČENJE GOSTINSKEGA LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.11.2010; SPD, D.O.O.; SPD, D.O.O. PODRUŽNICA PICERIJA BONITA, ŽALEC, CELJSKA CESTA 7, CELJSKA CESTA 7, 3310 ŽALEC
POMOŽNI DELAVEC
SNAŽILKA SOBARICA - M/Ž; ČIŠČENJE, POSPRAVLJANJE SOB IN HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 14.11.2010; HOTEL ŽALEC D.O.O. ŽALEC, MESTNI TRG 3, 3310 ŽALEC
ČEVLJARSKI TEHNIK MODELAR
VODJA KREATIVNE ČEVLJARSKE DELAVNICE - M/Ž; VABLJENI V KREATIVNO ČEVLJARSKO DELAVNICO, KI NADALJUJE DRUŽINSKO TRADICIJO ROČNE IZDELAVE ČEVLJEV. IŠČEMO POZITIVNO OSEBO Z ROČNIMI SPRETNOSTMI. ZAŽELJENO JE ZNANJE MODELIRANJA OBUTVE, NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; A.VIRYENT, UNIKATNO OBLIKOVANJE ČEVLJEV, D.O.O., VRANSKO 131, 3305 VRANSKO MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PEK / VODJA IZMENE V SAVINJSKI REGIJI - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO ZAJEMALE PRIPRAVO SESTAVIN ZA TESTO, PEKO KRUHA IN PECIVA, VODENJE LINIJE PROIZVODNJE, ODGOVORNOST ZA KAKOVOSTNO OPRAVLJENO DELO SODELAVCEV, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SERVISER ELEKTRONSKIH IN MEHANIČNIH NAPRAV, SKLADIŠČNIK, HIŠNIK - M/Ž; MONTAŽA, DOSTAVA IN SERVIS NAPRAV ZA FITNES, VZDRŽEVANJE INVENTARJA, DELO V SKLADIŠČU, PRIPRAVA IN PAKIRANJE POŠILJK, NEDOLOČEN ČAS, 19.11.2010; OLIMPUS D.O.O. CENTER ZA AKTIVNI ODDIH, CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) TEHNIČNI SVETOVALEC - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJA NOVOSTI, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, ŠOLANJE SERVISERJEV IN TEHNIČNA PODPORA, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOVREŠEVANJE REKLAMACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 21.11.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 9. 11.
17.00 Knjižnica Velenje_
Ura pravljic v nemškem jeziku
pripoveduje Ivana Matoše-vič
18.00 Kulturnica Velenje Prepovedani kruh
z avtorico romana Erico Johnson Debeljak se bo pogovarjala Andreja Ažber
18.00 Knjigarna Antika Bori Zupančič
odprtje razstave karikatur
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Prva stoletja cerkve
predavanje dr. Metoda Be-nedik iz zgodovine cerkve
ČETRTEK, 11. 11.
19.30 Narodni dom Celje_
Duo Lorenz-Šček
koncert ob 30-letnici delovanja, za Koncertni abonma in izven
19.30 Dom kulture Velenje Svobodni zakon
komedija; igrata Nataša Tič Raljan in Tadej Toš, režija Samo M. Strelec
19.30 SLG Celje_
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika abonma Torek večerni in izven
16.00 Knjižnica Šoštanj_
Nisem srčkan
o knjigi pripoveduje Mar-jetka Blatnik
17.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Čarovnik iz Oza
muzikal, za Cici abonma in izven
18.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje_
Kontinuiteta sedanjosti
odprtje razstave sodobne madžarske fotografije
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Japonska
potopisno predavanje Tomaža Hožiča
18.00 Kulturni dom Vojnik Javni nastop
nastopajo učenci dislociranega oddelka GŠ Celje v občini Vojnik
18.00 OŠ Rečica ob Savinji Večer slovenske besede
gost Drago Jančar; pogovor bo vodila Breda Bider
SREDA, 10. 11.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice Marte Žohar
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Mojca Pokrajculja eno piko drugače
glasbeno-animacijskapred-stava; gostuje Damjana Go-lavšek
17.00 Dvorec Trebnik Slov. Konjice
Likovna kolonija
odprtje razstave del z otroške likovne kolonije osnovnošolcev občin Slov. Konjice, Zreče in Vitanje
17.00 Knjižnica Velenje_
Reševalna odprava najmanjšega svetilničarja; Prijatelj, kot si ti
pravljično uro o obeh knjigah bo vodila Metka Pivk Srdič
18.00 Splošna knjižnica Slov.
Konjice_
Kaj je naglušnost?
predavata Jože Hlačer, dr. med., in član društva Franc Vrečko
18.00 Knjižnica Rogatec_
Japonski pesniški večer
predstavitev japonske kulture pesnice in učiteljice Seiko Araki - Gerl
18.00 Knjižnica Velenje_
Branje je žur; reading is cool
bralno-debatno srečanje
19.00 Kulturni dom Štore Javni nastop
nastopajo učenci dislociranega oddelka GŠ Celje v občini Štore
19.00 Mestni kino Metropol Fotografski ex-tempore
projekcija fotografij prispelih na natečaj DF Svit
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čefurji, raus!
monokomedija Špas teatra v sodelovanju z Dejmo stisnt teater
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Psihološki vidiki staranja
predava mag. Drago Tacol, spec. klin. psih.
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Pokrajine in portreti: Robert Ograjenšek in Herman Čater
odprtje fotografske razstave
19.00 Don Boskov center Celje Zamera in odpuščanje
večer za zakonce
19.19 Knjižnica Velenje
Šrilanka - čudovita dežela
potopisno predavanje Francija Horvata
20.30 Mestni kino Metropol
Matjaž Pikalo in skupina Autodafe
koncert inglasbeno-literar-ni performans pesnika
Spored za 9. in 10. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Odpleši svoje sanje 3D - plesna romantična komedija, 3D 19.10
Jej, moli, ljubi - drama 16.10
Jaz, baraba - animirana druž.
komedija, sinh., 3D
17.00
Rezervna policista - akcija komedija
16.30, 19.05, 21.25 Žaga VII - grozljivka, 3D 16.40, 18.50, 21.00, 21.30 Socialno omrežje - drama 21.20
Spet ti - komedija 15.50, 18.10, 20.30 Hudič - grozljivka 17.15, 19.15, 21.15 Zamenjava - romantična komedija 19.00
Gremo mi po svoje - komedija 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 Wall street: Denar - drama 15.35, 18.25, 21.10


www.radlocelje.com
NOV^ ITEDN^K
ALI OGLASI - INFORMACIJE
23
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prei(o 2000 ogiasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUM)
Leopold Grešnik, s.p., Prebold
AGM NEMEC, d.0.0M Laško
i i
Zaposlimo


VOZILA
• natakarja
z izkušnjami pri strežbi hrane in pijače.
AGIM Nemec, d.0.0.,
Sedraž3,3270 Laško
gsm: 041322 889,tel.: 03 56 48 841
PRVDAM
DZIP Ferozo 4^4, letnik 1991, vozen, reg., prodam za 1.000 EUR. Telefon 041 714914.
4744
: {•
Janko Pevec, s.p., Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odl(up in prodaja rabljeniti vozil - "PRI AVTOPOLIGONU"
BIMWserija3,318D
Letnik2005,1. lastnik 109000 km, diesel motor
14.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
Toyota RAV4 2.2 D-4D
4WD Executive Cross Sport Letnik2008,1. lastnik 79500 km, diesel nnotor
21.990r EUR
WWW.BPAVTO.SI
CITROEN XSARA PICASSO
1.6116 Elegance Letnik 2006,1. lastnik 125000 km, bene motor
6.990r EUR
WWW.BPAVTO.SI
Skoda Fabia 1.4TDI
letnik 2006,93800 km 1. lastnik, diesel motor
6.990r EUR
WWW.BPAVTO.SI
KUPIM
TRAKTOR Imt, Zetor ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
GORENJE Muto, s priključkom za pluženje snega, z velikimi kolesi, kupim. Telefon 5414-993, 041 842-817. 4745
POSEST
PRVDAM
HISO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče+4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
VDDAM
V STORAH, Laška vas, oddam v najem večnamenski prostor. Telefon 031 654678.	4678 POSLOVNI prostor, približno 18 m2, ob Mariborski cesti v Celju, ob Planetu Tuš, poceni dajem v najem. Telefon 041 523295, 041 262-063.
4702
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petidli, zanimivo branje o : in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniiia. Naročniid imajo tudi pravico do štirili brezpiačnili malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
r27V77n> tudi letnik2010 ^ JiV/i] ;! la^ TA J 1^3 prilogo TV-OKMO! ^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
IM'l'ilH'
1 Prešernova 19
:
3000 Celje
NAROCILNICA
ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
PRVDAM
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, velikosti 121 m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
KUPIM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 803-452.
4627
VDDAM
mm
PRVDAM
KUPIM
OPREMLJENO stanovanje v Celju, v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Telefon 051 351676.	p OPREMLJENO stanovanje, 72 m2, za tri ali štiri osebe, vseljivo takoj, oddam družini. Prevolnik, telefon 041 650-737. 4759
NERABLJENO Gorenjevo 6-predalno zamrzovalno omaro prodam za 230 EUR. _ Telefon 031 587-611.	4762
Štedilnik Calorex, na drva, s pečico, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 733-269.	4770
PRALNI stroj, steklo keramični štedilnik, hladilnik, sušilni stroj, zamrzovalno omaro, peč na drva in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.	4775
PEČ na drva, pralni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, oljno peč, okroglo mizo, 3 stole (les), televizor, mini pralni stroj, 3 kg, zamrzovalno skrinjo, 240 l, prodam. Telefon 040 869-481. 4775
TELIČKO, 220 kg, brez številke, prodam.
Telefon 041 211-289. š 708 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodamo za 800 EUR. Telefon 051 214-198.
L 454
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 031 215-978. 4751 TELIČKE simentalke, težke do 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 455 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5735-119. 4752 PRAŠIČE, težke 70 kg, možen zakol ali prevoz, prodam. Telefon 041 295-239.
4750
TELIČKO limuzin, staro 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5791-300, 031 818-419.	4767
PRAŠIČA, hranjenega z domačo hrano: korenje, pesa, pšenica, trava, težkega približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Prodam dve breji kozi, po 100 EUR. Telefon 070-279-430, Jožica.
4742
KUNCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 041 515-416 .	4768
TELICO, čb, staro 6 mesecev, dobrega porekla, prodam. Telefon 031 397-583.
4769
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 808421, po 14. uri.
4774
KUPIM
ŠTEDILNIK na drva, samostoječ, kupim. Telefon 041 295-239.	4750
GRAD MATE
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
BIKCE in teličke, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 996-166. 4711 ODOJKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava, prodamo. Telefon 041 527070.	4711 RODOVNIŠKE psičke prodam. Telefon 031 507-022. 4739 MARTINOVA kokoš, težki tip, očiščena, težka nad 2 kg, odlična za Martinovo pojedino. Naročila po telefonu (03) 700-1446, farma Roje pri Šempetru. V prodaji tudi težki piščanci in jarkice na začetku ne-snosti. 4729
PRAŠIČA, 150 kg in jabolka za predelavo, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5717-512.	Ž 124
TRI mesece staro teličko simentalko, močnejši sesalec za prah in orehe, prodam. Telefon 031 883-319. 4763 BRAMAC Donav, 530 kosov, rabljeno in satelitsko anteno, kompletno, prodam. Telefon 051 398-897.	4772
DRVA, bukova, že razžagana in cirkular na trifazni tok, prodam zaradi selitve. Telefon 031 335-909.	4777
KUPIM
STARO sekiro cimermanko, stare knjige, fotografije in stare razglednice kupim. Telefon 031 809-043.
4741
mm
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	š 678
PRVDAM
BELO mlado vino oz. še mošt prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882.
OSAMLJENE ženske, dekleta, vseh starosti, iščejo zveste moške. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378, (03) 5726-319, 090 62-86 - 1,99 EUR/min.
Ž 127
MLAD moški želi trajno, iskreno ljubezen s poštenim, prijaznim dekletom. Telefon 031 860-668, 041 859-096. ž 126 VEM, da zvesto, preprosto dekle še živi, ki prijaznega moškega za skupno življenje spoznati želi. Telefon 041 229-649.
ž 126
SIMPATIČNA, 39-letna poštena ženska iz Savinjske doline želi prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	4776
48-letni premožen moški, simpatičen, dobrega značaja, želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Telefon 041 248647; agencija Alan.	4776
PRVDAM
KRAVO simentalko, staro 5 let, brejo 4 mesece in suha bukova drva, možna dostava, razrez, prodam. Telefon 041 483-127.	4737
JEKLENA platišča za fiat, 14 col, štiri in letne pnevmatike, 185/65/15, ugodno prodam. Telefon 041 584-163. 4748 1.500 l cisterno za olje, z A-testom, izdelava s. p. Koželj, možen priklop na drugo cisterno, 66^160^150, skoraj novo, prodam za 100 EUR. Telefon 031 596-184.
4749
k' •
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n NUDIM kombi prevoze in selitve, odvoz odpadnega materiala, dostava, kakovostno in zanesljivo, ugodno. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. p TAČKO, Tadej Gaberšek, s. p., oskrba domačih živali in sprehajanje psov. Telefon 041 942-426; www.tacko.si. 4766 VARSTVO in nego za starejša zakonca, prek dneva, potrebujem. Telefon 070 877754.	4771
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

IMmMH^Sl

60 let ljubezni in zvestobe
Tine in Ivica Marovt iz Kamenč v občini Braslovče sta v krogu svojih domačih in župnika Milana Gosaka, ki je opravil obred častitljivega jubileja, praznovala 60-letnico poroke.
Tine se je rodil v kmečki družini »Tinče-vih« v Zgornjih Gorčah kot najmlajši od osmih otrok, Ivica pa je bila rojena v Dolenji vasi kot drugi otrok Ivane in Alojza Masilo. Poznala sta se od rane mladosti. Ko je poznanstvo preraslo v ljubezen, sta si po poroki leta 1950 ustvarila družino na Ivičinem domu v Rakovljah. Tine je v svojem dolgem življenju opravljal več poklicev. Sprva je bil trgovec, nato se je izučil za sodarja, največ let pa sta skupaj z ženo Ivico opravljala delo zavarovalniškega zastopnika in v šestdesetih letih orala le-
dino na tem področju. Kot pravita, jima ni bilo vedno lahko. Z veliko ljubezni, nesebičnosti, obzirnosti in z delavnostjo sta z roko v roki premagala vse. Potrpežljivo prenašata težo svojih let in se še veselita življenja in drug drugega ter svojih treh sinov Martina, Janeza in Tomaža. Imata štiri vnukinje, dva vnuka in dva pravnuka. Iskrena ljubezen, medsebojno spoštovanje in razumevanje je zaznamovalo vsa leta njunega skupnega življenja. Domači pa pravijo, da so hvaležni, da so se ob njiju naučili, da se vse težave v življenju premaga z veliko ljubezni in vere.
Pred desetimi leti sta si z družino najmlajšega sina ustvarila nov dom v Kamenčah, kjer zadovoljna preživljata jesen življenja.
TT
Biseropročenca Ivica in Tine Marovt z vnukinjami Barbaro, Veroniko, Ano in Majo, vnukoma Maticem in Martinom in pravnukoma Mihom in Janom
Micika in »dolginka«
Klavžarjeva Vida iz Trobnega Dola pri Laškem je vzgojila bučo »dolgin-ko«, saj je dolga kar 161 cm. Njena tašča Micika Klavžar, prav tako iz Trobnega Dola, hodi to bučo večkrat božat in občudovat. Nazadnje je prišla na dan s predlogom, da bi se rada z njo fotografirala. To pa zato, da bi se videlo, katera je večja, ona ali »dolginka«. Izmerili smo bučo in Miciko ter ugotovili, da jo je »dolgin-ka« prerasla. Ona pa pravi: »Osemdeset let sem stara, pa tako velike buče še nisem videla. Imam pa eno željo: da bi še naprej ostala zdrava in da bi me za moj jubilej, 80 let, s to bučo >namalali< v Novem tedniku.« Z veseljem!
MARIJA SALOBIR
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
Policija pa nič?

Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
27. oktobra je v celjski porodnišnici na svet privekala Špela Mogu iz Šmartnega ob Paki. Deklice sta se še posebej razveselila mamica Anita Zapušek in očka Boštjan Mogu.
Dva v enem
Dva korenčka sta se umetniško združila v enega, je ugotovila Monika Podkoritnik in ju fotografirala ter nam poslala fotografijo.