Posebne delegacije za skupščine SIS
Predsedstvo RK SZDL Slovenije je na 20. seji 10. ja-nuarja obravnavalo predlog sveta za družbenopolitični si-stem pri predsedstvu RK SZDL Slovenije za rešitev nekate-rih aktualnih zadev v zvezi z oblikovanjem in volitvami de-legacij ler delegiranjem delegatov v skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti na področju dnižbenih dejavnosti ter sprejelo naslednja
IZHODIŠČA IN USMERITVE
V vseh temeljnih samoupravnih organizadjah in skupno-stih, v katerih se po zakonu o volitvah in delegiranju v skupš-čine volijo delegadje, je treba povsod, kjer obstajajo ka-drovske, organizadjske in druge možnosti, dosledno obli-kovati posebne delegarije za skupščine posameznih samou-
renui krajevne skupnosti ler druge pomembnejše pogoje. Splošne delegarije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti naj bi izjemoma ohranili le v tistih lozdih. delov-nih in krajevnih skupnosli, kjer dejansko niso zagotovljene nikakršne mo/nosti (dnižbenoekonomskein družbenopoli-tične-kadrovske. tehnične, organizadjske, prostorske in pravnih interesnih skupnosti. Združene delegadje za skupš-činc dveh ali weč samoupravnih interesnih skupnosti se vo-Bjo le v izjemnih primerih, na podlagi analize dejanskih možnosti. Amaliza mora upoštevati velikosl oziroma pro-storsko razpnostranjenost in število prebivalcev krajevne skupnosti ali število zaposlenih delavcev v tozdu oziroma delovni skupmosti, razvejanosti (strukturiranost) delovnega procesa v toztdu. sodalno-ekonomsko razvitost tozda ozi-
druge) za oblikovanje združenih ali ceto posebnih delegadj. Ta rešilev pride v poštev za krajevne skupnosti z majhnim številom prebivalstva — največ nekaj sto, kjer praktično ni zaposlenih, tozdov in delovnih skupnosti, oziroma so le take, da neznatno presegajo številčno mejo, ki omogoča, da so vsi delavd v funkciji delegadje, oziroma pod mejo, ki omogoča odločitev za splošno delegadjo.
V primerih, ko se bodo v temeljnih samoupravnih organi-zadjah in skupnostih na podlagi analize dejanskih možnosti odločiii za oblikovanje združenih delegadj, morajo to odlo-čitev argumentirati in pri tem zagoloviti, da se bodo te dele-gadje oblikuvale za vsebinsko sorodna in med seboj pove-zana področja družbenih dejavnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Združene delegacije se lahko oblikujejo v posameznih občinah enotno, in sicer tako, da se v TOZD in delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih delegacije za posamezna področja dejavno-sti med seboj povežejo v istih ok-virih.
Pri pripravah na skupščinske volitve je treba skladno z obliko-vanjem in volitvami delegacij za skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, razisko-valne dejavnosti, kulture in zdravstva, tj. za skupščine SIS, ki se vključujejo v skupščinski si-stem, povezati priprave za obli-kovanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti socialnega varstva, in sicer z dogovori ter ak-tivnost jo za oblikovan je delegaci j za skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, po-kojninsko-invalidskega zavaro-vanja, zaposlovanja in stanovanj-skega gospodarstva. Če na pod-lagi vsestranske analize dejanskih razmer dalavci in občani ugotovi-jo, da ni možnosti za izvolitev po sebnih delegacij za posamezne skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti, ki se vključujejo v skupnost socialnega varstva, se lahko odločijo za volitve zdru-žene delegacije za skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva. O točnem postopku oblikovanja delegacij za skupščino skupnosti starostnega zavarovanja kmetov bo vse prizadete dokončno in-formiral izvršni odbor te skupno-sti.
Menimo, naj bi ob spomladan-skih volitvah oblikovali in izvolili tudi posebno delegacijo za po-dročje telesne kulture oziroraa združeno delegacijo, ki bi pokri-vala tudi to področje.
S statutom ali drugim splošnim aktom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti se določi, kakšne in katere dele-gacije bodo volili delovni ljudje oziroma občani.
Občinska organizacija SZDL oziroma sindikatov imata pravico sprožiti pri sodišču združenega dela spor oziroma zahtevati sodno varstvo, kadar menita, da v temeljni samoupravni organiza-ciji oziroma skupnosti s splošnim aktotn oblikovana odločitev glede vrste delegacij ni ustrezno upoštevala razmer in možnosti
ter so zaradi tega prizadete sa-moupravne pravice defavcev ozi-roma občanov, da z delegacijami neposredno izražajo in učinko-vito usklajujejo ter uresničujejo svoje samoupravne irrterese.
O oblikovanju skupne delega-cije se delavci delovnih skupnosti odločijo s posebnim samouprav-nim sporazumom.
Z oblikovanjem posebnih ozi-roma združenih delegacij v TOZD ter delovnih skupnostih se bosta razširili tudi dosedanja vloga in vsebina dela delavskih svetov, ki bodo morali prevzeti odgovornost za povezovanje de-lovanja posameznih delegacij na enotnih izhodiščih, temelječih na skupnih interesih delavcev (zlasti glede uresničevanja skupne ra-zvojne politike, opredeljene v planih OZD in družbenih dejav-nosti). Sestanka, namenjene us-klajevanju izhodišč za delovanje posameznih delegacij, lahko skliče delavski svet na svojo po-budo ali na zahtevo, izraženo s strani posameznih delegacij ter družbenopolitičnih organizacij. V okviru krajevne skupnosti naj bi prevzel podobno vlogo koor-dinatorja svet krajevne skupno-sti. Pri tem bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezno zastopanost članov delavskega sveta oziroma zbora delegatov ali skupščine krajevne skupnosti v delegacijah za skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti. Za strokovno anali-tično delo ter ustrezno pomoč de-legacijam oziroma članom dele-gacij pri pripravah na seje skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti so poleg strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti oziroma služb, ki de-lajo za potrebe samoupravnih in-teresnih skupnosti, odgovorni poslovodni organ in strokovna služba TOZD oziroma delovne skupnosti, v krajevni skupnosti pa strokovna služba oziroma taj-nik sveta krajevne skupnosti.
Osnovne organizacije sindika-tov in predsedstva krajevnih kon-ferenc SZDL se neposredno in odgovomo vključujejo v proces medsebojnega usklajevanja po-sebnih interesov za dosego skup-nega interesa delavcev v TOZD in delovnih skupnostih oziroma občanov v krajevnih skupnostih, zlasti z opredeljevanjem politič-nih izhodišč in usmeritve ter z ustvarjanjem družbenopolitičnih in organizacijskih možnosti za aktivnost vseh družbenih dejav-nikov v tem procesu.