Dr. Sergij Villau:
NAŠE LESE« NE LISTINE
Na mnoge ljudske običaje in starine se nam je ohranil spomin le še v rečenicah. Tako v splošnem tudi na glavno vrsto naših lesenih listin, na rova še. Ko uporabljamo danes izraz »na rovašu ime!k, »na rovaš mi gre«, sc že marsikdo ne zaveda več, kaj je prvotni pomen teh besed, še manj, da je rovaš predmet, ki je še danes med Slovenci ponekod v rabi. Preden izgine ta zanimiva pravna starina iz našega ljudskega življenja, je zato umestno, da skušamo zapisati Čim več podatkov o njenem bistvu, obliki in rabi. — ?,e ko sta pred več kot šestdesetimi leti (1882) pravnika Babnik in Hudo-vernik prva začela raziskovali naše pravne starine, sta opozorila na rabo rovaša med Slovenci. Babnik pristavlja: »Vredno bi bilo, da se njegova raba natanko preišče in opiše.< Ta želja se je začela izpolnjevati šele v zadnjih letih. Odtlej se podatki hitro množijo, in čeprav zamujenega nikdar ne bomo popolnoma nadomestili, nam vendar pomagajo do popolnejše podobe o zgodovini in sedanjih oblikah rovašev in njim sorodnih lesenih pisem.
Po o h lik i je rovaš veja, zlasti leskova, palica ali lesena deščica, na katero zarežejo določene znake. Pri nekaterih vrstah rovaSev, ki služijo posebnim namenom, se veja, palica ali deščica še razkolje na dva aH več delov, lako da se vrezani znaki razdele na vse te dele. Tak rovaš lahko imenujemo razklan rovaš (dvo-, tro-deleu) v nasprotju z nerazklanim, enojnim ro vasem. Rovaš se običajno nc razkolje po vsej dolžini, marveč le tako, da ostane enemu delu ves ročaj (si. 2, 3, 4, G, T). Zato pravijo Belokranjci delu brez ročaja pravilno »iz-k o 1 e k«, iter je nekako iz-klan (odkoljen). Za del z ročajem mi doslej ni znan izviren slovenski izraz, vendar ni prav izključeno, da se je tudi pri Slovencih zanj uporabljal izraz »malica«, kot je zabeležen v Dalmaciji. Zelo razširjena je med Slovani označba obeh delov rovaša kot »koklja< in >pišče<, a pri Slovencih ni bila opažena. Pač pa sem v zvezi z vozniškimi rov a A i slišal označbo «nandlc« in >vajblc<, kar ima paralelo v tržaškem in dunajskem izražanju in deloma v bolgarščini. Znakom, ki se zarežejo v rovaš, pravimo Slovenci običajno preprosto »zareze«.
Raba rovašev je bila pri nas vsestranska; današnji primeri so le še rahli spomini na dobo, ko jc bil rovaš glavna »beležili ca c našega kmeta in obrtnika.
Najstarejše poročilo o rovaših izvira iz 16. stoletja in se nanaša na glasovalni rovaš pri ljudskih sodiščih v srednji in severni (t. j. kranjski) Istri. Tu je ljudstvo obdržalo še znaten vpliv na sodstvo v civilnih pravdah, kajti sodišču navadno ni predsedoval graščak ali kak drug zastopnik gosposke, marveč župan. Ta iz ljudstva izbrani predsednik pa ni sani sklepal sodbe, marveč je le vodil obravnavo ter po končanem razprav-
Sl. 1 Ljubljanski voznik z ro vašem, zataknjenim ob -Irugo«.
Ijanju povzel glavno vsehino pravde in označil dva načina rešitve. Med tema dvema rešitvama so nato izbirali njegovi prisedniki, »sodek, prav tako ljudje iz ljudstva, ki so glasovali na prav izviren način, na rovaš (rabiach). Predsednik sodišča je na palici zarezova! glasove pri-sednikov v prid enemu ali drugemu obeh načinov rešitve. Deželni stanovi Kranjske so se 1. lö'28 in še pozneje pismeno pritoževali prt vladarju proti' takemu načinu sodstva in nam s tem ohranili najstarejši zgodovinski podatek o rovaših. Opazil ga je v arhivih že kranjski zgodovinopisec 17. stoleij« 1. V. Valvasor in se o njem razpisal v posebnem poglavju IX. knjige. Popolnoma se je pridružil mnenju kranjskih stanov in ostro
SI. 2. Rovai'veja; shema po Ja^ičii. — -SI. 4. Rovaš-rteščica; sliems po belokranjskih rovaših.
SI. 4, 5. Sopi belokranjskih rovnšev, — SI. 6. Ljubljanski vozniški rovnši (tvrdke Mafku Curk). Dolžina "50 cm. SI- 7. Ljubljanski vozniški rovnšl (tvrdke Leopold Bricelj). Izkolck spodaj spada k matici na sL šl, L Dolžina 25 cm. — SI. 8. Rovaš-palicn; pastirska pnlica i/, Zlljskö doline. Dolžina 80 cm. — SI. 9. Pastirski rovaš. Dolžina 15 eni. —
SI. 30. Prekmurski davčni rovaš. Dolžina 1 in.
graja te rova Se, ali, kot jim pravi, lesene zapisnike, še bolj pa kmečko sodstvo sploh, Češ, da se >iz (Cesto lesenih) kmečkih možganov porajajo navadno, če že ne leseni zapisniki, pa gotovo mnogokrat leseni, kot klada topi, nerazumljivi in nesmiselni sodbeni izreki.< Danes presojamo pomen ljudskih sodišč v zgodovini bistveno drugače kot Valvasor. — Glasovalne rovaše so uporabljali nekako do srede 15). stoletja tudi Beneški Slovenci, ki prebivajo v goratem predelu severovzhodno od Čedada. Bili so organizirani v šestintridesetih soseskah, katerih vsaka je obsegala nekako eno naselbino. Gospodarji, Člani soseske so se shajali pod lipami pri kamniti mizi pred cerkvijo in razpravljali o skupnih upravnih zadevah, pa ludi o manjših sporih. Kadar so o tem glasovali, so se posluževali glasovalnih rovašev in zarezo-vali nasprotujoče si glasove na dva konca palice.
Pri opisu kranjskih mest in gradov -nam je Valvasor ohranil spomin na nadaljnjo vrsto rovašev, na volilne rovaše, ki so bili v njegovi dobi še v rabi. Tudi ti rovaši so bili razširjeni v avtonomnih ljudskih občinah v srednji J stri (Pazinski grofiji). Ko so tam o sv. Juriju v posameznih mestnih in tržnih občinah volili župane, se je zbralo vse meščanstvo in k občini pripadajoči kmetje V lopi (loži) in okoli nje. Župana so volili lako, da je eden od prisednikov s palico in nožem hodil od enega do drugega in spraševal, kateremu od dvanajstih sodcev hoče dati svoj glas. Odgovore si je zarezoval na palico in izvoljen je bil oni, ki je dobil največ zarez. Po nekoliko novejšem podatku (1732) so morali nato izposlo-vati še potrditev volitev po gosposki. Na enak način so glasovali tudi pri imenovanju mestnega vratarja, dalje c-afa, to je sodnega sluge, cerkovnika in občinskega ko-
vača. Slednji je bil namreč nekak stalni nameščenec, ki je moral občanom proti redni letni dajatvi opravljati razna manjša dela, kakor brušenje kos in srpov, popravljanje motik in sekir itd. K njegovemu vzdrževanju so prispevali vsi enako, čeprav morda niso vsi enako potrebovali njegove pomoči. Rovaš omenja Valvasor tudi pri volitvah v Moščenicah.
Kakšni so bili istrski volilni in glasovalni rovaši, tega naši viri ne povedo. Verjetno so bili enojni in ne razklani. Pri glasovanju so morda — podobno kot Beneški Slovenci — zarezovali glasove z obeh nasprotnih koncev ali na obeh plateh palice. Pri volitvah pa so morali na palici zarezati posebne znake za vsakega kandidata in k njim prejete glasove,
Svojevrstna je bila še v novejši dobi uporaba rovaša v vasi Nugla v glagoljaški župniji Roč v Istri. Tu so imeli vai prebivalci dolžnost skrbeti zaporedoma za zvoajenje v cerkvi. Kot dokaz o opravljeni dolžnosti je krožila velika palica, na katero je vsakdo zarezal svojo črko. Starejši so to črko zarezali v glagolici, mlajši pa ao začeli delati le Še navadne Črte.
SI. 11. Izrez iz lesene kmečke pratike: dnevi okrog Velike noči, ki je zuzunčena s široko zarezo (v sredi).
Najbolj znani in najzanimivejši so oni rovaši, ki imajo pomen zadolžnice (računski lesovi). Omenjajo jib že nekateri sodni zapisniki iz preteklih stoletij, zlasti zapisniki vinogorskih pravd, pa tudi metliškega mestnega sodišča iz 18. stoletja. Izčrpneje nas o rabi in obliki teh zadolžnic pouče zgledi iz novejše dobe, Rovaši
—	zadolžnice omogočajo upniku pregled nad njegovimi dolžniki in njihovimi dolgovi, obenem pa nudijo dolžniku možnost, da kontrolira pravilnost upnikovih zapisov. Ce obe stranki priznavata pristnost rovaša, bo praviloma tvoril zanesljiv doltaz o višini dolga. Vsi ti učinki se dajo z rovašem doseči prav preprosto, o čemer naj navedemo zgled gostilniških rovašev, ki so bili še nedavno pri nas znani. Ko je na primer pivec napravil pri gostilničarju dolg, je gostilničar vzel palico ali deščico, zarezal vanjo dolžnikovo hišno številko in dolžno vsoto, ter rovaš preklal tako, da je prišla dolžna vsota na oba dela, hišna številka pa jc ostala na ročaju (prim, si. 3). Gostilničar je take rovaše - matice nabiral v šopih, izkolek pa so dobivali dolžniki. Ko je prišel dolžnik s plačilom, je prinesel s seboj svoj del rovaša, da ga je iahko primerjal z gosiilničarjevo matico, na kateri torej gostilničar ni mogel pomnožiti zarez. Pa tudi dolžnik ni mogel goljufati з tem, da bi nadomestil pravi izkolek z drugim, ker se letnice lesa ne bi ujemale z upnikovimi
—	Tudi drugi trgovci in obrtniki {mesarji, barvarji) so najbrž uporabljali v prometu s strankami rovaše, in sicer tako, da je matico obdržal navadno upnik, t. j. prodajalec oziroma stranka, ki je prinesla blago v obdelavo ali predelavo. Na opisani način so uporabljali rovaše ludi belokranjski >hisi< — cerkveni hrami, ki so posojali kmetom vino proli obvezi, da ga bodo vrnili s petdeselodstotuim pribitkom ob novem pridelku. Ta pribitek se je uporabljal v cerkvene namene. Cerkvena ključarja (icerkve-njalia<), ki sta upravljala te liise, sta beležila na zgoraj
označeni način vsa posojila in zbirala rovaše v šope. Razen hisov so posojali in posojajo vino tudi druge ustanove in osebe. Zanimiva je zlasti »soseskina klet< v Drašičih. Vsak posestnik, Član soseske, oddaja v klet določen del pridelanega vina. Kdor pije vino v tej kleti, ga mora plačati, in sicer se zadolži na rovaš. Denar, ki ga tako naberejo, porabijo za kritje stroškov pri pogrebih članov. Soseskina klet spominja torej na nekako pogrebno bratovščino. O ustroju teh sosesk in o njihovi razširjenosti bi bile potrebne še posebne raziskave. (K belokranjskim rovašem prim. si. 3, 4, 5; Jagič priobčuje zaris šopa rovašev iz Stenjevca pri Zagrebu, ki sliči naši sliki 3 in 5). — Tudi v ormoškem okraju je še do danes ohranjena ustanova rovašev v bistvu nespremenjena.
Rovaši niso pripravni le za beleženje posameznih dolgov, marveč še posebno za ponavljajoče sc (zaporedne) storitve ali dajatve. Pri dobavah v zaporednih enakih obrokih pride rado do sporov, koliko je teb obrokov bilo. Zopet bo pomagal dvodelni rovaš: ob vsaki dobavi prinese dobavitelj svojo matico, sprejemnik položi vanjo svoj izkolek in napravi v oba dela zarezo. Tako obe stranki zanesljivo štejeta dobave in s tem pišeta zadolžnico. Raba takih rovašev nam je znana iz naše zgodovine; še dandanes pa jih uporabljajo nekatera gradbena podjetja za štetje voženj, ki jih opravijo zanje vozniki kot samostojni obrtniki. Ti rovaši so napravljeni pri raznih podjetjih iz različnega lesa in imajo ohliko deščic, ki se prežagajo do ročaja tako, da so razpolovi ožja stran (si. 6 in 7). Matico vzame voznik in si jo zatakne v pločevinast obroč ob >trugi< (si. 1), ali pa kar za škorenj, ozir. konju v komat. Drugi del rovaša dobi zastopnik gradbenega podjetja na stavbi (polir ali delavec). Vsak voz, ki ga voznik pripelje, zaznamuje zastopnik podjetja s tem, da položi skupaj oba dela rovaša in napravi z nožem (si. 7) ali pri tršem lesu г Žago (si. 6) zarezo ter vrne vozniku malico. Da se laže ločijo izkolki, ki jih ima podjetje za razne voznike, je na njih večinoma zabeleženo voznikovo ime, včasih pa je namesto tega s pomočjo dleta izkolek v različnih vijugali ali v različnih kotih odsekan od ročaja (si. G). Ko pride v določenih časovnih presledkih voznik po plačilo v pisarno, primerjajo voznikov del rovaša s svojim ter preštejejo število voženj. — Poznamo pa tudi trodelne vozniške rovaše, ki sestoje iz srednjega dela z ročajem in iz dveh izkolkov. Enega teh dobi dobavitelj gradiva (lastnik gramozno jame). Voznik najprej položi skupaj svoj del'rovaša z dobaviteljevim in napravi zarezo; ko pripelje voz na stavbišče, prenese polir zarezo še na svoj del rovaša. S tem je dana podlaga za obračun podjetja z obema: z voznikom in z dobaviteljem gradiva. Na opisani način uporabljajo vozniške rovaše še danes v Ljubljani. Dvodelne rovaše sem dobil pri tvrdkah Leopold Bricelj in M. Cnrk, dvo- in trodelne pa pri tv. G. Tönnies. Rovaši se uporabljajo tudi na deželi pri prevozu gramoza za popravilo cest. Se pred nedavnim pa so jih uporabljali menda pri odvozu šote z Ljubljanskega barja in pri gradbenikih v Celovcu. V Trstu so rovaše uporabljali ne le vozniki, ampak tudi tovorni čolnarji. Ime rovaš za vozniške računske lesove se je v Ljubljani v splošnem že pozabil ali pa epačil (rubežen), deloma ga je izpodrinila italijanska označba »scontriiK, znana v Trstu. (V tem pomenu je moderni italijanski jezik ne pozna.) Zanesli so jo k nam morda Furlani, ki so pred desetletji imeli večino med gradbeniki v naših mestih.
V zadnjih letih so vozniški rovaši postali že redki. Namesto njih uporabljajo listke iz blokov, ki jih dajejo voznikom kot potrdila o opravljenih vožnjah. S tem ee
izgublja brez prave potrebe lepa pravna starina iz našega narodnega Življenja. Zanimivejše kot ti bloki je drugo nadomestilo rovašev za zapis zaporednih storitev, ki ga poznajo v Prlekiji pod imenom >š p a n«. 2e ta naziv, ki verjetno prihaja iz nemščine in pomeni trsko, kaže, da je špan naslednik nekdanjih rovašev, čeprav se danes od njih po zunanjosti bistveno razlikuje. Span je okrogla ali Čelverooglata pločevinasta ploščica s premerom 11—4 cm z vtisnjenimi začetnicami gospodarjevega imena ter zaporednimi številkami od 1—100 alt več, kolikor pač gospodar v enem ietu Spanov potrebuje. Najpreprostejši način uporabe je ta, da gospodar ali njegov namestnik daje težakom za vsak opravljeni delovni dan po en Spati ter v gotovih časovnih razdobjih (menda okrog novega leta) izplača vsakemu toliko mezde, kolikor mu gre po številu predloženih španov, Delavec, ki ploščico izgubi, je baje po ljudskem pojmovanju ob zaslužek tistega dne. Pravno zelo zanimiva je druga vrsta uporabe španov, ki je znana v prleških vinskih goricah na posestvih meščanov, verjetno pa tudi kmetov. Posamezni posestniki odstopijo manjšim kmetom to ali ono pravico (grabljenje listja, košnjo na določenem kraju) proti obvezi, da uživalec te pravice >služit določeno število španov, to je, da stavi za določeno število dni kot dninar svojo delovno silo na razpolago posestniku. V pogodbi se n. pr. dogovore, da »N, N. sluii dvajset španov«. Gospodar ali upravitelj gorice da dninarju za vsak opravljeni delovni dan po en špan; Če je bil na lastni hrani, pa dva. Obenem si zaradi kontrole zapiše številko izročenega špana. Dninar nabira ploščiee na žico in jih pri končnem računu po zaključku trgatve predloži kot dokaz, da jc svoje >špane< odslužil. (Kot Span se označuje tudi nadaljnja vrsta dokazil o prevzeti obvezi, na primer kos usnja, ki ga d& strojar stranki, ki mu jo prinesla v strojenje kožo.)
Drugod so obdržali za Štetje opravljenih delovnih dni rovaše, ki so se pri tem zanimivo razvili v novo smer, a obenem izgubili svoj prvotni smisel, da namreč omogočajo obojestransko kontrolo. V nekaterih vinogradih v Halozah zapisujejo viničarji svoje dnevne storitve na enojen rovaš tako, da napravijo za vsak dan dela zarezo čez celo širino. Ce pa so delali le del dneva, je zareza ustrezno krajša. Tak rovaš je lepo izrezljan in dolg kakih 30 cm. Prinesejo ga s seboj k izplačilu kot zapis o opravljenem delu.
V vinogradih Spodnje Štajerske (Prlekija, Bizeljsko) ter krškega okraja se je obdržal rovaš še za drug namen, za štetje brent (püt), ki jih pri trgatvi prinesejo nosači v stiskalnico. V nasprotju z doslej navedenimi rovaši ti rovaši za štetje ne služijo kot podlaga plačilu aH obračunu, marveč zgolj ugotovitvi pridelka. Brentarjj (dva do trije) imajo vsak svoj kol za opiranje. Ta kol je na Dolenjskem neobeljeim veja domačega kostanja, na Štajerskem pa iz klane smrekovhie, kakršna služi v vinogradih ludi za podpiranje trte. Ko brentar strese brento v stiskalnico, napravi na kolu zarezo, po vsaki deseti zarezi pa poševen križec: X (prim, palico na si. 8, ki je sicer služila drugim namenom). Zvečer seštejejo po zarezah na palicah, koliko brent grozdja raznih vrst so nabrali. Vsoto napišejo na vrata ali steno zidanice, oziroma kleti ter tako vsako leto primerjajo pridelek s prejšnjimi leti. Prav tako zapisujejo količino pridelanega vina. Menda so na Bizeljskem uporabljali še pred desetletji za štetje brent deloma tudi dvodelne rovaše, deloma pa so šteli brente dvojno: nosač na svojo palico, oni, ki je mešal, pa na rogovilo, s katero je
J_jCX-ZÜ.

•5 Kraje.
/z
SO
igoldinarjev
O
e-e
Vi	%Г05СИ J___10 "lot}
krc^t. Krajcar ^ioKraje- c^df^orintovj
(DmOO
Q.
3 o ftd
SI. 12. Ljudske številke v rokopisu iz I. 1415. (Po Kosu). — SI. 13. Kropursku lesena obračunska knjiga. (Po 2 on t ar j n). — Si. U. Obrazložitev znamenj v kropnrski obračunski knjigi. (Po KiinÜbergu iu Andrejki.)
/
mezgal; torej sta štela dva, vsak na svoj enojen rovaš. Za novejšo dobo z Bizeljskega nimam poročil.
Enojni rovaii za štetje se uporabljajo tudi izven vinogradov in v drugih krajih, tako na primer v Selški dolini za štetje košev gnoja, ki jih nosijo na njivo. Iz Ziljske doline nam je ohranjena taka palica, ki jc v zapiskih označena kot pastirska palica (si. 8). Verjetno je prav tako služila Štetju kakih sloritev. Med pastirji je znana še nadaljna vrsta rovašev, ki ne služi štetju, marveč le zabeležbi skupnega števila živine. Rovaš, ki ga kaže naša slika {si. 9), je dolg kakih 15 cm in na njem beremo, da je imel pastir 43 glav živine na paši.
Kot posebno vrsto rovašev omenjamo davčne ro-vaše, kakršne so so do nedavnega uporabljali nepismeni župani v Prekmurju. Ti so imeli za vsakega davkoplačevalca po en rovaš in so nanj beležili oddane dajatve. Vse kaže, da je prekmurski rovaš, ki ga hrani Etnografski muzej v Ljubljani (si. 10), v zvezi s takim zapisovanjem oddanih dajatev, V podrobnostih na njem zapisani znaki še niso razloženi. — Davčni rovaši so se uporabljali tudi v sosednjih hrvatskih krajih; tako je bil Jagiču znan primerek takega rovaša iz Draganičcv, l;i ga je hranil zagrebški muzej.
Ljudske pis m en k e na r o v a S i h ao pri nas prav preproste in na zunaj podobne rimskim. Številke od 1—-1 se beležijo s črtami, višje enote pa po pravilu »kljuka pet, križ desete. Kot domnevajo nekateri narodopisji iz široke razpredenosti te vrste črk pri zelo oddaljenih narodih, je ta črkopis že zelo star in ne izvira šele od rimskega. — Pri zaporednih dobavah in štetju na rovaš se delajo le preproste zareze in včasih za vsako deseto poševen križ. Ni izključeno, da prav iz take rabe poševnega kri/.a izhaja ujegov pomen kot številka 10.
Rovaši so daleč najrazäirjenejsa in najsplošnejša vrsta lesenih listin. Poleg njib pa jioznamo tudi pri nas nekaj drugih zapiskov na les, ki so vredni vse pozornosti. Tako hrani ljubljanski muzej leseno pratiko, ■ki jo je ob koncu preteklega stoletja pridobil iz Višnje gore (si. 11). Na njej so z malimi zarezami ob robu zabeleženi dnevi. 1/. njihovega števila sledi, da je bilo listo leto prestopno. Nedelje so zaznamovane н križci, za Veliko noč je zareza nekoliko povečana. Tako moremo ugotoviti, da je bila Velika noč. dne 18. aprila, kar bt ustrezalo eni od naslednjih letnic; 15(58, 1001, 10У8, 1750 iu 1824. Verjetno je koledar nastal v enem izmed starejših tet. Pri posameznih dnevih so vrezljano Številne figure, možici, živalce, krogi in razne geometrične oblike itd., katerih konkretnega pomena doslej še nihče ni mogel ugotoviti.
Se v novejši dobi je bila v veljavi lesena obračunska knjiga k roparskih fužinarjev, v kateri so bele/.ilt svoje račune z oglju rji in kovači. Kakšna je bila tu knjiga, kaže priložena slika, pod katero podajamo razlago nekaterih tipičnih znamenj. Kol kaže primerjava knjige s temi znamenji, so se ta znamenja uporabljala deloma tudi v spremenjenih oblikah. Svoje posebne piamenke je uporabljal tudi ta aH oni obrtnik za pisanje svojih računov s strankami. Tako je neki vrhniški kovač na podboju zarezoval določena znamenja za svoje dolžnike (zlasti hišno številko) in k njim znake za oprav-Ijono delo: kolesni, podkve itd.
Ne kot pruvi leseni dokument, pač pa kot primer uporabe nekakih ljudskih Številk, naj omenimo slednjič še rokopis univerzitetne knjižnice iz leta 1115 (kvadrat 9), 'Ге številke so sestavljene po sledečem preprostem sistemu: velike rimske enojke pomenijo 1000, iz-
polnjeni krogi 100, navpične Črte čez vodoravno črto (križi) vsaka po 10, kljuke 5, navadne črte pa 1. Tako pomeni prva vrsta tega koledarja število let od stvar-jenja sveta do leta 1415: 6503 tet. Sledi Adamova doba (032 let), Evina (705 let), nakar izvemo, da je bil Adam •1004 leta v peklu; v peti vrsti Šteje od vesoljnega potopa 4795 let, nakar beremo število let od včlovečenja Gospodovega; 1415 let. Vse kaže, da gre v resnici za stare ljudske številke, o katerih pa ne moremo natančno ugotoviti, kje so bile v rabi. Pojavlja se mnenje, da je rokopis nastal po predlogi iz 11. stoletja, ki je bila verjetno še začrtana v les.
Ne bomo sicer z Jagičem trdili, da so zareze na rovaših slovanska posebnost, ki je nadomeščala germanske »rune«, to je črkopis na les. Prvič služijo rovaši v razliko otl run v glavnem le zapisu številk, drugič pa niso znani le slovanskim narodom, marveč so že sestavina najstarejše kulture, saj moremo sledove prvih rovašev ugotoviti že na kosteh iz srednje kamene dobe. Možno pa je, da je menih Hrabr (9.-10. stoletje), v resnici mislil na rovaše, ko je zapisal, da so Slovani zarezo vali Črte in zareze na les, kakor smemo tudi trditi, da so se rovaši pri Slovanih in zlasti južnih Slovanih posebno dolgo ohranili, kar nam dokazuje tudi gornji pregled rovašev pri Slovencih.
Pripomba: Jedro gornjega članka je vsebovano že v moji razpravi >Očrt slovenskega pravnega narodopisja« v »Narodopisju Slovencev^, Ljubljana 1944. Ta članek je nastal predmetu kol dopolnitev tum objavljenih podatkov, ki so morali biti v citirani razpravi omejeni na nujni minimum, zlasti pa kot razlaga k slikam, ki so večinoma doslej nepriobčene. — Prvič se je г rovaši izSipneje bavil dr. J. žontar v »Mladiki« 1040, kjer je deloma, kot se zdi, na naäe razmere prenesel Jagićeve izsledke o Južnih Slovanih. To delo in ostalo literaturo o rova šili citiram v »OSrtu«. Prim, äe Habnik, Slodovi slovenskega prava, LMS 1K83, po«, odt. 1!3 tor 1'rem rov, Mo nimenta eelaveniea, Ljubljana lSlÖ, str. <35 (citira vir iz !. 1732), Milko Kos, ZUZ. №8, str.
Ustna sporočila: Dr. Josip Tomšič, dr. Fran Kotnik iu gospa, dr, Rajko Ložar, stavbeniki Ivan Ogrin, Mirosluv Zupan, Jos, Misson, Vekoslav Martelaac (Ivan Brirelj), Leopold liricelj; Mojiuir Curk, Hočevar Janko, Ullen Franc, Anton Proserin, Primerke rovaäev so mi preskrbeli: tv. Leopold Brieelj, Matko Curk, G. Tönnies. - Миу.фке predmete mi je dal na razpolago g. dr. Knjko Ložur. SI. 4—lt jo izvrfiil toto Böhm. Vsem imenovanim moja posebna zahvala.
ZADRUŽNA TISKARNA
Kadar boste v dvomiti, kje naročiti tiskanje raznih revij, knjig, časopisov itd,, tedai se brez skrbi zaupajte Zadružni tiskarni, ki Vam bo točno ustregla v vsem kot želite. Razen tega tanko pri njej naročite tiskanje л različnih vabil za gle-^Л daliske odre m коп-^Л certe. — Kar пајбоОв^Ш boste postrežem tudi JM z najrazličnejšimi pisarniškimi tiskov/-^^k nami. kuvertami. ге-^Ш klamnimi lepaki ter fl še z vsem takim, kar potrebuje tiskarskega stro/a in veščih tiskarskih rok. Kadar boste torej v zadregi, kje naročiti tanšne izdelke, tedaj se obrnite na Zadružno tiskarno v Ljubljani, na Dunajski c. 17. — Z izdelki boste vsekakor zadovoljni, prav tako tudi s ceno.