CENA 240 din - Leto XL - št. 86 Kranj, torek, 3. novembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO BLIŽNJICA ČEZ ALPE K JADRANU VSE BLIŽJA metra d*! **kt°bra ~~ Medtem ko je južna cev bodočega 7,9 kilo-so na av°t Predora zvrtana v globino Karavank 1287 metrov, »vstnjski strani, v Podrožci graditelji na 640 metrih. V petek popoldne so za prvih sto tisoč kubičnih metrov navrtanega materiala pripravili veliko slovesnost. Prišli so avstrijski minister za gospodarstvo Robert Graf, v.d. deželnega glavarja Koroške Erwin Friibauer, Traudi Wagner in celovški škof dr. Egon Kapellari. Od naših predstavnikov so bili na slovesnosti v predoru veleposlanik SFRJ na'Dunaju Miloš Krstić, predsednik IS Dušan Šinigoj, predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek, namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Andrej Grahor, generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič in predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Milan Jelene. Dela na 4,4 kilometra dolgem avstrijskem delu predora bodo stala okoli 3,3 milijarde šilingov. Vsak dan pa so 9 metrov globlje v Karavankah. Besedilo in fotografija Mirko Kunšič stran 4 OSLOVA SENCA PROMETNEGA PAVKA stran 3 GOSPODARSTVO JE DAL V MAVEC, ZDAJ ŠE NE MORE TEČI HITREJE_ stran 5 MICKA BO VZELA ANŽETA Sgunjskem Elanu z novo pridobitvijo Turizem je tudi skrb za okolje Turizem je tudi skrb za okolje, za nedotaknjeno naravo, za čist zrak, za hiše in hotele, ki so vpeti v pokrajini, za kulturne spomenike, za domače šege in navade in ne nazadnje za ljudi, ki živijo v turističnih krajih. To je bila ena izmed pomembnih misli, ki se je prepletala na četrtkovem posvetu, ko so turistični delavci in vsi, ki jim ni vseeno za razvoj turizma v jeseniški občini pa tudi okolici, pregledovali osnutek programa o dolgoročnem razvoju turizma v Zgornjesavski dolini. Ankete, ki so jih v zadnjem času naredili med turisti v tujini, kažejo, da si jih kar devetdeset odstotkov želi preživeti počitnice v krajih, kjer je narava še nedotaknjena, kjer lahko uživajo v miru in kjer se podoba kraja sklada s pokrajino. Povedali so tudi, da bi jih od počitnic odvrnili podatki o okuženih vodah, umazanih plažah, o nečistem zraku. Turi- sti iščejo kraje, ki so odmaknjeni od industrije. Vendar pa je sam turizem industrija. Romantične vasi med čudovitimi hribi smo pogosto pozidali z nič kaj romantičnimi hoteli, ti hoteli in turisti, ki v njih poči-tnikujejo onesnažujejo okolje, hkrati pa zahtevajo čistega in nedotaknjenega. Tudi zato so v programu razvoja turizma v Zgornjesavski dolini zapisali, naj razvoj turizma ne temelji predvsem na novih investicijah, na novih hotelih, temveč na izboljšanju le-teh. Temelji naj na kakovostni iz-venpenzionski ponudbi, na izboljšanju prometne in komunalne ureditve ter ohranjanju krajinskih značilnosti pri novogradnjah. Povezan naj bo z izboljševanjem naravnega okolja in tudi počutja domačih prebivalcev, kar so zapisali.na prvo mesto. Kajti odnos prebivalcev do turizma v Zgornjesavski dolini je vse prej kot spodbuden. Ljudje, ki živijo in delujejo v turističnih krajih kot so Kranjska gora, Podkoren Mojstrana in Planica bi morali biti prijazni, komunikativni, gostoljubni in sproščeni, da bi imeli gostje občutek prijateljstva in domačnosti. Dogaja pa se obratno. Prebivalci teh krajev so se zaradi hitre izgradnje velikih objektov, hkrati pa zanemarjanja zasebne iniciative, raje zaposlili v industriji. Hiter razvoj hotelirstva in zimske smučarske ponudbe je pripeljal do neskladij v prostoru in načinu življenja. Prav zato je prva skrb vseh, ki bodo te dni razpravljali o osnutku programa, naj najprej pomislijo na domače ljudi, kajti brez njihove pomoči in navdušenja bo nov program le eden izmed šestnajstih, ki bo neresničen obležal na dnu predela. V. Stanovnik Obrat za izdelavo velikih plovil ?*Uni» ...... ... _... .X..... E 43. V novem z delom že začeli, 5df UsPeli pridobiti pomemben del tržišča doma, P;e^mgPospodarstva v ugoslovanskem injwwv C W»pevSk k razv^u in uveljavitvi nas^ slovenskega izvršnega sveta, ki se je udele perilu, so bile misli Janeza Bohoriča, podpredseaniKa __-—- j^tkove slovesnosti. Poth .zadnja je za tovarno enila nujno investicijo, lst0rr!1SO imeli primernih Pro' ; Mov? Za izdelavo tako velikih evaJ° Pa- da bo nemo" w poizvodnja stekla po no- I okoi; tu- Na leto bodo naredili C 40 jadrnic tipa E 43, od fUCna3 bi jih približno 70 od-I **li izv°zili, ostale pa pro-i v$0cina domačem tržišču. Po-t ^rn1-6 Za t0- 13 metrov dolg° % *c° iz plastike s pomož-j 0r3em, ie veliko zani-»titJ?• Pri nas se za nakup za-**UkV predvsem podjetja, ki Vti z navtičnim turiz- ma P& tudi privatniki. Tre-1ice pP/odajna cena za jadr-S £ 43 je preko 150 milijo-ifevefcj^ev, dobavni rok pa i VnS AlJančič, predseduj vSpv,Elan Je povedal, da *lt«rn Plovil zanje pome-Nle^H0, saj nočeJ° biti • *ato - Pr°grama smuči. Wtf . *e Pripravljajo nov t^i,0 E33P, 10 me-^ izdl?VUo'kl^a n; 'a*J skih občinah je zelo raz1':^ Kako so mladi organiziran' Gorenjskem? ^ »Med najboljšimi, če ne^*j< i nutno najboljši, je klub \ Kranju, kjer imajo organ«2--nih mnogo različnih aktivisti. Slabo je delo v Tržiču- g1 slim pu da predvsem zato. g v občini ni srednje šole, r(lfl$-srednj ešolci pa so zelo ^ \M' ni, kljub temu da jih )e ? bih manj kot osnovnošo' p Na Jesenicah, v Škof ji lj0\c Radovljici pa je delo klubo lidno. A V. Stanovn Vi k U ti! to t( h bi li ni $ «li Ur *a M Bi M 12SIIL3. NOVEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®MiKMJ©ISSGLAS Kaj je in česa ni prinesel novi obračunski sistem Gospodarstvo je dal v mavec, zdaj še ne more teči hitreje z&ink °^t.ODfa ~~ Petek je bil zadnji dan za oddajo devetmesečnih obračunov poslovanja, računovodje so hiteli, ' stv*ri in jih oddajo službi družbenega knjigovodstva. Navkljub stiski s časom se je VINKO PERČIC ljubezniv« Vsekakor je bil odličen sogovornik, ne le zavoljo tega, ker je direk Savi, temveč tudi zato, ker sodeluje v strokovni skupini pri Gospodarski da postore še vo odzval naše- mu ^ --—•■«« jih uuuaju Muzm t lu^ij K?«onJ* Vsekakor je bil odličen sogovornik, ne le zavoljo tega, ker je direktor sektorja za plan in analize ter računovodja v novep kaV*' temveč tudi zato, ker sodeluje v strokovni skupini pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki se ukvarja prav z vprašanji cga obračunskega sistema. Ob obračanju in razlagi številk devetmesečnega obračuna poslovanja pa so seveda zelo aktualna »Kako ocenjujete nov obračunski sistem?« »Obstajata dve, močni struji, ena ga zagovarja, druga ne. Zanimivo, da sta tudi med samimi finančniki in računovodji, tretji, ki poslušajo, pa so jem • arstveniki- direktorji itd. Računovodja^6 °.kračunavanje realnih ekonomskih k0m8°$ dosti bolj pod kožo kot finančni-sj jjJ/^ksander Bajt je, denimo, rekel, če pa j!/ete dobro, ga ukinite to minuto. Res ja y'J® hkrati dodal, da nisem računovod-ra7ii*Mr smo na koncu le prišli skupaj, po »ŽS POt?h-* »K a računovodska?« lovi Sm° novembra in decembra na os-sw 0snutka zakona novi obračunski si-me^P^^kusili, po logiki zakona, ne po ga J00?']', ki je izšla šele februarja, smo ^akPorne so torej napake, kakšne so?« saj *azmišljam, kako bi vam to povedal, ve jv ?*Vari zelo zapletene, težko razumljive^ °^ sP°rno je indeksiranje revalori-piSaJ, P°rabe, to, da je zakonodajalec pred-2a ^^tistične indekse, za vso Jugoslavijo, vSe^?arnezne panoge enotno. Defekt pa MtUdi Sam matematični obrazec izra-W n ^orda bo najbolj jasno, če to povem paa Primerih. Iastcf ' če statistika objavi, da je po-ini D en Za gumarsko industrijo 6 odstoten, ^aži Sm° ^ surovine kupili 5 odstoptkov h s*5' ne vem, zakaj naj jih ne bi. Ali pa, taSD,° Jih kupili 7 odstotkov dražje To je £ °sna indeksacija. %t .ede napake v enačbi pa takole: reci-^Ov č Sem januarja kupil 100 kilogra-sp^t javčuka po 500 dinarjev, 3. januarja 'lla kilogramov po 600 dinarjev in rej ^ torej povprečno ceno 550 dinarjev, to-^ez w dinarjev inflacije že vkalkuliral, % K°hčnika, in sam sebi že priznal infla-kon'cp°tem pa sem to povprečno ceno na ^ Pomnožil z indeksom, li, h,f:avzen»ate se, da bi te napake odpravi- 7jjein bi bil sistem dober?« Prem7 Samo tel še ena je Zakonodajalec je ^rov al konktrolno revalorizacijo lastnih teii< 0zir "ia poslovnega sklada. Tudi to je PcKj Pojasniti, poskusil bom s konkretnimi tjW 8lede na inflacijo v letošnjih devete. jiesecih, kakor smo zdaj napravili bilan-tos j Q^m°> da je imela Sava 1. januarja le-^raci' .denarnih enot poslovnega sklada, ^oiTri-'^acije oziroma zmanjšanja kupne ^0. ^ lnarja, kar se odraža v tečajni listi, je ^emPdiemDra t0 1862 denarnih enot. To po-hiti a smo morali z revalorizacijo prido-'> raJj,enot. če jih nismo uspeli, smo morale/ pokriti v breme dohodka devetih ^krir" To naPako Je profesor Bajt takoj *h*Hok^ ^° imenoval diverzija santa clausa 0 je va ^ooda, o tem je napisal ekspoze. S*V\, st°. o čemer smo se prepirali, v bi-•la8ali lrnel prav, tudi mi smo imeli, le ra-SU s^ Smo stvar različno, na koncu pa pri-Prejt,QPaJ- Skratka, če nadaljujem, bilanca *ai0g Zenja je zdaj takale: na aktivi imam Plavaj SUrovin, recimo 1.000 denarnih ento, 8a, kauem Jih iz poslovnega sklada, ki sem ^'Saj go°r sem že dejal, revaloriziral in pri-°z enot. Torej moram tudi z revalori- zacijo prihodkov dobiti toliko, le-to pa sem opravil s povprečnim indeksom, o čemer sem prej govoril, za gumarsko industrijo sem tako dobil 532 enot prihodka, odhodka pa je 862 enot, razlika je torej 330 enot, po-njo sem moral v bilanco uspeha, v breme poslovnega rezulata.« »Profesor Bajt je torej resnično uporabil pravi izraz?« »Je že prav, da kontrolna revalorizacija je, saj pokaže, kdo ti v tej inflaciji jemlje, kar naenkrat se računi zbistre, zato pa slabim to ni všeč. Pokaže, kako smo obračali aktivo. Tam so, denimo, tudi terjatve do kupcev, če mi kupec ni plačal, ni priznal zamudnih obrsti, sem ga pravzaprav financiral iz poslovnega sklada, to je ta Bajtova santa clausa, ne to, da kupec ni plačal, to naj se pokaže, me je pač prinesel okoli. To santo clauso bi morali popraviti, kajti čemu naj bi jaz poslovni sklad revaloriziral 86,2 odstotno, tako naj ga, kakor imam angažiran kapital, tudi tako imenovane vire. Tu notri se skriva veliko stvari, poglejte, na aktivi imam tudi denar na žiro računu, nobena banka, tudi Narodna banka ne pristane, da bi jih obrestovala po revalorizaciji, jaz pa jih v bilanci moram. Če banka brezobrestno drži moj denar, če sem imel v povprečju vsak dan milijardo dinarjev na žiro računu, sem moral po devetih mesecih od te milijarde 862 milijonov nadoknaditi iz dohodka.« »Zato imajo torej zdaj banke toliko denarja?« / »In takšne presežke. To so hudi defekti, strokovne napake, zaradi njih je ponekod revalorizacija večja, kot bi lahko bila, drugod morda manjša. Na drugi strani pa, če sem angažiral kapital, dobro delal in veliko naredil, še ni rečeno, da sem bil poslovno uspešen, lahko se je zgodilo, da mi jugoslovanski trg pri vsej svoji nelikvidnosti ni zagotovil prihodka in moral sem ga nadomestiti, zato mi manjka dohodku, zašel sem v izgubo, ki pomeni tudi nižje osebne dohodke. Tisti, ki mi ni plačal, pa se je morda izgubi izognil. To ni pravično. Mikuličev program zdaj vsebuje odpravo teh napak, kar pozdravljam.« »Tega nihče ne omenja?« »Razprave so šele v strokovnih krogih, prav danes sem dobil gradivo, nisem ga še uspel prebrati. Pozno, toda vendarle, je zakonodajalec spoznal te napake, kaže, da jih v zaključnih računih ne bo več. Toda, je bilo potrebno toliko vojne, morda je kje zaradi tega prišlo do štrajka. Gospodarstvo smo s tem zakonom dali v mavec, ker si je zlomilo nogo, toda zdaj ne moremo zahtevati, da bo teklo hitreje, počakajmo, da se noga pozdravi, potrebno bo tudi razgibavanje, kasneje bo lahko teklo hitreje. Potrebna je postopnost, poleg odprave omenjenih napak, tudi zato je profesor Bajt rekel, da je ta zakon smrt za dobre.« »Kaj pa, če namenoma vsebuje takšne napake?« »Dobro vprašanje, to sem se vprašal že februarja, ko smo dobili metodologijo.« »Vendar pa je ta zakon dobro pokazal, kje se denar izgublja?« »Črna gora, Makedonija ne plačuje... Banke imajo dosti denarja, limiti pa niso sproščeni, drže denar, ki propada, kar krijejo tisti, ki varčujejo po sedem in pol odstotni obrestni meri: Dr. Perišin, eden največjih strokovnjakov teorijo denarja pri nas, je pred osmimi leti rekel, da je inflacija nevidna kraja iz žepa delavca.« »Kaj pa je nevidna kraja?« »Slabo in nepravo delo, ki ga je treba plačati, torej nekje nekaj vzeti, najlažje je to napraviti nevidno. Če bi realno vrednotili kapital na vseh področjih, bi se hitro pokazalo, kdo je dober in kdo ne. Danes pa pravimo, kdor ima izgubo, naj gre v stečaj. Toda vprašanje je, zakaj ima izgubo, zaradi slabega dela ali zaradi nesrečnih finančnih naložb. Tako ne bo prišlo do pravega prestrukturiranja.« »Zakon je revalorizacijo predpisal tudi v družbenih dejavnostih, kaj sodite o tem?« »Ni smiselna. Realne ekonomske kategorije naj se vzpostavijo v gospodarstvu, v produkciji, kjer nastaja nova vrednost, kjer je primarna delitev dohodka, da se ugotovi pravi dohodek, pravi hlebec kruha, če bo imel manjši premer, bodo rezine manjše, toda prave.« Kakšne zdaj dobe družbene dejavnosti?« »Premajhne, ker jih skozi amortizacijo f>oje revalorizacija. Poglejte, če so prej dobi-e 100 denarnih ento in je amortizacija znašala 10 enot, jim je 90 enot ostalo za delitev in osebne dohodke. Ker je dohodek v gospodarstvu upadel, recimo zdaj dobe 90 enot, amortizacija znaša 30 enot, torej jim 60 enot ostane ža delitev. Če bi amortizacija še naprej znašala 10 enot, bi jim ostalo 80 enot, nekaj manj torej, ker ima tudi gospodarstvo nekaj manj.« Kaj pa naložbe?« »Zanje bi gospodarstvo iz poslovnih skladov združilo denar. V Kranju imamo dober primer, zgraditi nameravajo novo šolo za organizacijo dela, je smiselno zaradi tega revalorizirati tisto staro ekonomsko šolo? Bistveno je, da ne delimo fiktivnega dohodka, to je zlomljena noga, zajedali smo v substanco, delili premožnje, tako je naša družba propadala. Kaj pa je naredil včasih finančnik, po kredit je šel, sicer za tovarno ni bil dober. Zdaj pa ima velike težave, ker je v nov obračunski sistem prišel z rahitično finančno sestavo, zato seveda nad njim ni navdušen.« »Koliko lastnih sredstev ima zdaj Sava?« »34 odstotkov. Od leta 1985, ko so padla na 19 odstotkov, jih nenehno povečujemo. Tedaj je bila že uzakonjena revalorizacija obratnih sredstev, leta 1975 pa se je začela mila revalorizacija osnovnih sredstev, ni dohitevala inflacije, nov obračunski sistem je upeljal pravo. Uvesti bi morali še revalorizacijo denarnih tokov (obveznosti). Saj veste, da je medndarodni monetarni sklad zahteval realno obrestno mero, za odstotek nad inflacijo, pa smo se uprli. Saj smo imeli pri 40 odstotni inflaciji v letu 1983 še vedno 3 odstotne obresti, pri 12 odstotnih pa smo že kričali, vsakdo pa je še naprej iskal kredite. Recimo, da je dobil kredit po 10 odstotni obrestni meri, inflacija pa je bila 34 odstotna, torej je 24 odstotno profitiral, okradel banko. Te odkrite kraje so danes izgube Narodne banke, to so katastrofalne dubioze. Te izgube so hujše kot naši dolgovi v tujini, kajti dolg je dolg, nekdo ti je nekaj dal, nekaj imaš v roki, če mi nekdo kolo posodi, ga imam, čeprav ni moj. Dubioza pa je izguba, ki nič ni, to je huje. Nov obračunski sistem torej Narodni banki pomaga, vendar žal nerada sliši zanj.« »Inflacija je stvari tako zapletla, da se nespametno obnašamo?« »Zelo jih je zapletla, naše debate na zbornici so včasih zelo zapletene, če se pogovarjamo s tujimi finančniki, nas sploh ne razumejo, ker tega ne poznajo. To je tako, kot nekdo, ki še ni igral tenisa in je na igrišču zelo neroden. Profesor Ribnikar je slikovito dejal: ko smo imeli 20 odstotno ifnalci-jo, smo šli vprašat tiste, ki so imeli 40 odstotno, pa so rekli, veste 20 odstotna je enostavna, pri 40 odstotni pa je težko. Potem smo imeli 40 odstotno, šli smo k tistemu, ki je imel 60 odstotno, pa je rekel, s 40 odstotno še gre, s 60 odstotno je hudičevo težko. Potem smo šli k tistemu, ki je imel 120 odstotno, pa je rekel, uh, pri 40, 50 odstotni ni nobenega problema, 120 odstotna pa je hudič.« »Torej lahko le dodam, naša delegacija se mudi v Južni Ameriki.« M. Volčjak Bohorič, podpredsednik Izvršnega sveta SH blovenije 0b novem Elanovem obratu za izdelavo Mikih plovil flelij/^viranje proizvodnih programov, uvajanje vedno novih iz- ^°hro i J'h terja mednarodno tržišče in jih je pripravljeno tudi V°sti h l zaradi njihove funkcionalnosti, kakovosti in zanesljivih vjs 0Drega servisa in poslovnosti proizvajalca, je ena od temelj-stvnler-^ev* obenem pa pogoj prestrukturiranja našega gospo-^e(jn ' njegove večje dohodkovne uspešnosti in vključenosti v Pfa,šev 0c*no delitev dela. Zato je potrebno dobro poznavanje pov-^°Zr»av tt na razhčnih, zelo zahtevnih tržiščih razvitega sveta, SP°SoKan^e današnjih in jutrišnjih potreb sodobnega človeka ter *&Ho, yy°s^ m znanje na te potrebe odgovoriti; s sodobno organizi-Dr-S- ° Pr°duktivno, kakovostno, na moderni tehnologiji slo-oizvodnjo estetsko oblikovanih izdelkov, ki so se sposobni prebiti do kupcev v tekmi z današnjo zelo ostro in odzivno mednarodno konkurenco. To pa zmorejo samo kadrovsko močni in za tako poslovanje motivirani kolektivi. V Elanu se tega dobro zavedate. To dokazujejo vaši dosedanji uspehi na področju proizvodnje smuči, kjer ste se v hudi mednarodni konkureci vključili v klub najpomembnejših proizvajalcev, v katerem se uspevate tudi obdržati. To dokazuje poleg smuči vrhunska kakovost in tržna uspešnost vaših jadralnih letal, rekvizitov za orodno telovadbo in sevoda ne nazadnje vaših plovil,« je na petkovi slovesnosti nagovoril delavce Elana, predstavnik družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine, goste in poslovne sodelavce, Janez Bohorič, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. Včeraj ne, danes da V Telematiki nameravjao ukiniti tozde, takšno potezo pripravljajo tudi v Tekstilindusu; torej v dveh večjih kranjskih delovnih organizacijah, ki naj bi s prihodnjim postali enoviti. V spominu imamo še, kako so v Telematiki to poskusili storiti že pred leti, vendar je bila bivša ekipa ustavljena, češ da to ni primerno za tako velik delovni kolektiv, da bi to sprožilo plaz ukinjanja tozdov> ob strani pa so ostali razlogi, ki so naredovali spremembo organiziranosti, tudi samoupravne. V Telematiki tedaj niso uspeli, istočasno pa so tozde ukinili v begunjskem Elanu, kasneje v škofjeloški Jelovici, v kranjskem Gorenjskem tisku (dosti bolj previdno, z obljubo, da jih bodo po uresničeni prenovi spet ustanovili), število tozdov so zmanjšali v jeseniški Železarni, v Iskri Železniki, s prihodnjim letom bodo brez tozdov v škofjeloški Gorenjski predilnici, reorganizacijo pripravljajo v kranjski Savi in morda še kje. Kajti praviloma jih pripravljajo potihem, o tem nič kaj radi ne govore. Plaz se je torej previdno in tipajoče vendarle sprožil, na potezi je zdaj spet Telematika in verjetno bo tiha, saj so se razmere v Telematiki tako zaostrile, da jim je že težko deliti nasvete, predvsem pa ne pragmatične, naj počakajo, da ji/> drugi ne bodo posnemali. Jih bo zato deležen Tekstilindus, ki dobro gospodari in si po tej logi i tozde lahko privošči? Tozdi so bili marsikje ustanovljeni kampanjsko, s političnim blagoslovom, to danes že lahko rečemo brez strahu. Bo zdaj njihovo ukinjanje podobno sesipanju gradov iz peska, sprenevedanju, kar še včeraj ni bilo možno, danes je, ko gospodarska kriza vse bolj potiska v ospredje golo ekonomsko računico. Sicer pa, drugače tudi ne more biti, saj v dvanajstih letih ni bila narejena niti ena resna analiza, kaj so tozdi prinesli in kaj ne. M. Volčjak IZ CSSPOPARSKECA SVETA Izvoz na Zahod manjši za 3 odstotke Gorenjsko gospodarstvo je po podatkih narodne banke Slovenije v devetih mesecih letošnjega leta izvozilo za 104,54 milijard dinarjev blaga, od tega na konvertibilno tržišče za 78,05 milijarde, kar je 75 odstotkov celotnega izvoza. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je celotni izvoz manjši za 15 odstotkov (v Slovneiji za 11 odstotkov), klirinški pa za 37 odstotkov (v Sloveniji za 11 odstotkov). Uvoz je bil z izvozom pokrit 134 odstotno (v Sloveniji 110 odstotno), konvertibilni 124 odstotno (v Sloveniji 109 odstotno). V celotnem uvozu gorenjskega gospodarstva, ki je znašal 78,02 milijarde dinarjev, je imel izdelavni material 93,1 odstotni delež, oprema 5,7 odstotnega in blago za široko potrošnjo 0,99 odstotnega. Zmanjšan dolg Kranj, 2. novembra — Višina neplačanih računov v tujino članic gorenjske Temeljne banke se je zmanjšala in se giblje med 600 in 900.000 dolarji. S tem pa še ne moremo biti zadovoljni, ker niti banka niti delovne oranizacije tujim dobaviteljem ne morejo zagotoviti, kdaj bodo računi plačani. Devizna pozicija kranjske banke je pozitivna. Likvidnost je zadovoljiva. Še vedno je veliko povpraševanje po posojilih za pripravo proizvodnje za izvoz. J. K. Bančniki soglašajo z razvojnim projektom kranjske Save Tudi tuji finančniki hvalijo Optimo Kranj, 31. oktobra — Projekt Optima II, na katerega so pripravljeni v kranjski Savi, je nova etapa uresničevanja programa modernizacije proizvodnje. Če bomo s projektom zavlačevali, bo Sava zaostala za svetovnim razvojem avtomobilske pnevmatike. Optima II je izredno dobro ocenjena tudi pri finančnikih v mednarodnem denarnem skladu. Leta 1972 je kranjska Sava podpisala dolgoročno pogodbo o sodelovanju in sovlaganju s Semperitom. Kar precej naložb je bilo v Kranju zaradi tega že uresničenih, med zadnjimi pa Best A, B in C terOptima I. Sava je s tem ujela razvoj proizvodnje avtomobilske av-topnevmatike in se vsidrala pri tako zvenečih proizvajalcih avtomobilov, kot sta VW in Opel. Da bi Sava ostala tako visoko, kot sedaj je, se loteva nove naložbe, Optime II imenovane. Maja letos je bila naložba ocenjena na 26.752 milijonov dinarjev, ko pa naj bi bila končana, to je okrog leta 1990, pa bo njena vrednost 69.630 milijonov dinarjev. Vsi izračuni kažejo, da je uresničitev Optime II nujna, če Sava želi obdržati izvoz na sedanji ravni in ga še povečevati in če želi napredovati tudi pri drugih kazalcih kakovostnega gospodarjenja. Na račun Optime II lahko Sava poveča prodajov tujini za 4076 ton (v nasprotnem primeru bi se proizvodnja znižala za 14 odstotkov, pa tudi drugje bi bilo očitno nazadovanje), poveča celotni prihodek za 36 odstotkov, dohodek za 56 odstotkov, čisti dohodek za 50 odstotkov, sredstva za akumulacijo za 164 odstotkov itd. Sava že sedaj izvaža 47 odstotkov proizvodnje, na račun Optime II pa bo delež izvoza še večji. Naložba Save je velik zalogaj in je med največjimi tudi v republiki. Samo temeljna banka Gorenjske ga ne zmore tudi zaradi predpisov, da banka za eno naložbo ne sme nameniti nad 10 odstotkov naložbenega potenciala, Optima II pa bi ga vzela nad 50 odstotkov. Prav tako je na Gorenjskem zaznati povečano zanimanje za naložbe in na račun Optime nihče ne sme biti prikrajšan. Da je bil kdo v preteklosti prikrajšan (zaradi elektrojeklarne in podobno), v Temeljni banki zanikajo in trdijo, da so vsakomur ugodili, če je le imel dokumente take, kot je treba in vse, kar govori v prid naložbi. Na banki vedo povedati, da je najavljenih za 228 milijard dinarjev drugih naložb, ki bodo terjale kar 50 milijard posojil. Temeljna banka Gorenjske zato predlaga ustanovitev bančnega konzorcija za uresničitev programa Optime II. Tako bo lažje zbrati denar, čeprav bo ta naložba terjala od naše banke ogromno truda in tudi sredstev. Prav tako pa IFC (mednarodni denarni sklad), ki naj bi dal 16.889 milijonov dinarjev posojila, terja trdna zagotovila, da bomo najprej doma zbrali denar. Marsikje se je namreč že opekel. Banka naj bi dala 20.682 milijonov dinarjev posojila, domači dobavitelji opreme in izvajalci pa 3415 milijonov dinarjev. Pomembno pa je tudi to, da so strokovnjaki IFC izjemno dobro ocenili savski projekt in mu dali boljše ocene kot nekaterim drugim našim predlogom, ki jih je ustanova sočasno obravnavala. Za nikakršno sanacijo Save ne gre, kot bi kdo lahko mislil, ampak za naložbo v napredek in izvozni prodor. J. Košnjek 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 3. NOVEMBRA 1§S7 Postopoma konec poplav — Potok Žabnica je pred leti, ko struga ie ni bila urejena, pogosto poplavljal. Potem so najprej uredili najbolj kritičen odsek, na območju Zabnice. V krajevni skupnosti pa so si že dlje časa prizadevali in želeli, da bi potok oz. strugo uredili tudi na severnem delu proti Bitnju. Letos je regulacija končno prišla v program. Tako zdaj delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj urejajo strugo na območju Šutne. Ce bo šlo vse po načrtih, vendar jih je minuli mesec precej motilo slabo vreme, naj bi letos strugo potoka uredili do konca Šutne. Velik zalogaj pa jih čaka še v prihodnje, ko naj bi potok uredili tudi skozi Bitnje in hkrati usposobili čistilno napravo. — A. Ž. Kaj je s pretvornikom na Lubniku? Škofja Loka — Ljudje se pritožujejo, češ kaj je narobe s televizijskim pretvornikom na Lubniku. da ga zadnje čase vsak dež in veter zmoreta; tedaj lahko vidijo na ekranih te sneženje in poslušajo šumenje. Ni še takr> dolgo, kar je bil pretvornik postavljen, in to s samoprispevkom ljudi, ki zdaj sprašujejo, ali so ogoljufani, ali so za pošteno plačilo dobili »škart robo«, staro opremo. Loški izvršni svet je od RTV Ljubljana dobil odgovor, v katerem televizije! pravijo, da aparature delujejo brezhibno. Za Izpade krivijo električno omrežje« ki da so ga v smeri Poljanske doline do nedavnega zaradi obttove pogosto odklapljali. Pretvornik je vezan na oddajnik Krim, ki na izpade električne energije tudi ni povsem imun, delno pa so vklopi in izklopi pretvornika vezani tudi na oddajnika Kum in Nanos. Za aparaturo so odgovorni teievizijci, za elektriko do števca v pretvorniku pa električarji. Slednji pravijo, da se obnova omrežja končuje in da ne bo več izpadov. V izvršnem svetu pa z razlago niso bili povsem zadovoljni in bodo od RTV Ljubljana zahtevali še konkreten odgovor, ali je oprema v pretvorniku res stara, že prej rabljena, ali ne. H. J. Obnova starega dela mesta... - Kranj — Na programski seji krajevne konference socialistične zveze Kranj Center je bilo v začetku minulega tedna precej govora o obnovi stavb v starem delu mesta. Ugotavljali so, da delovne organizacije, ki imajo v pritličjih lokale, objekte v svojem delu sicer obnavljajo, medtem ko pa so lastniki stanovanj nad lokali prepuščeni v glavnem sami sebi. Menili so , da včasih ni bilo tako in da so tisti, ki so imeli lokale, morali skrbeti za celotno stavbo. Razen tega so ugotovili, da mladinska organizacija v krajevni skupnosti Kranj Center že dve leti ne dela, kljub podpori organizacij in krajevne skupnosti ter zavzemanju posameznikov. Kar pa zadeva promet in hrup, so na seji poudarili, da vozniki, ki vozijo s Planine, ne upoštevajo odloka o prepovedi prometa in vozijo potem po Tavčarjevi ulici. Ta je zdaj pogosto še bolj prometna kot nekdaj. Zahtevali so tudi, da se prihodnje leto prepovejo nastopi pred Creino. A. Ž. DOPISNIKI SPOROČAJO • Mladinska organizacija pa nikakor ne more zaživeti tudi v Seničnem v tržiški občini. Takšna je bila ugotovitev, poroča dopisnik Drago Papler iz Seničnega, na volilno-pro-gramski seji krajevne konference socialistične zveze zenično. Le na začetku mandata je delo v organizaciji steklo, potem pa spet zamrlo. Podobno je bilo s športno sekcijo v okviru krajevne konference socialistične zveze, ko so člani na začetku urejali igrišče, nabavili igrala, zdaj pa vse skupaj stoji. Na seji so za predsednika krajevne konference SZDL izvolili Vilija Miheliča, za podpredsednika pa Vinka Studna. V nadaljevanju seje pa so na zboru krajanov največ govorili o izgradnji telefonije v Seničnem oziroma na območju vseh štirih krajevnih skupnosti, kjer teče akcija za izgradnjo telefonskega omrežja. O Dopisnik Jošt Rolc iz Radovljice pa sporoča, da bo v soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra, v Bohinju mladinski seminar za vodstva organizacij ZSMS v radovljiški občini. Takšne seminarje imajo vsako leto. Letos bodo govorili o praznovanju dneva mladosti, o delu mladih v prostem času, o menični aferi in gospodarskih razmerah v radovljiški občini in o organiziranosti jugoslovanske mladine. Na" seminar so povabili predsednike republiške in zvezne konference Zveze mladine, direktorja Elana Uroša Aljančiča, člana ra dovljiškega izvršnega sveta Ratomira Kafola in Zlata Kav čiča iz Temeljne banke Gorenjske. • Ciril Rozman s Cešnjice pri Podnartu pa piše, da v krajevni skupnosti letos dobro uresničujejo komunalni program. Z denarjem iz sedanjega tretjega samoprispevka so oktobra asfaltirali za dve stari milijardi krajevnih cest. Nabavili so že štiri zabojnike za odpadke, šest pa jih bodo še dobili. Minuli mesec so uredili tudi krajevno smetišče, da zdaj vsi prebivalci krajevne skupnosti Podnart lahko odlagajo smeti le na eno, za to določeno, mesto. Pripravljajo pa tudi že načrte za obnovo kulturnega doma. • Z zanimivim prispevkom o jeseniški železniški postaji se je oglasil tudi dopisnik Branko Blenkuš z Jesenic. Postaja je bila že 1906. leta pomembno prometno vozlišče. Čeprav je imela kar 14 tirov, pa je bila vedno premajhna; posebno še od takrat dalje, ko je postala tudi obmejna postaja. Da pa ne bi bila nenehno cokla v mednarodnem prometu, se je Železniško gospodarstvo Ljubljana odločilo, da postajo poveča in promet zavaruje z elektrorelejnimi napravami. Nekaj let so trajala ta dela, ki jih zdaj končujejo. Da bodo kos novi tehnologiji, se delavci tudi že usposabljajo. Ko bo vse nared, bo na postaji predvsem varnejši promet. Tudi hrupne ga obveščan}a po zvočnikih, ki je velikokrat motilo prebival ce, ne bo več. Ne bo več nobe nega tekanja od kretnice do kretnice, promet pa bo potekal hitreje Ta mesec naj bi se ta ko uresničila 42 letna želja, ko bo tudi jeseniška železniška postaja lahko prevzela več tovora in potnikov. Se podganam v Kranju obetajo (še) boljši časi ______ Oslova senca prometnega davka Kranj, 2. novembra — Žalostno, a je res, da zdaj celo pri smeteh z velikimi. težavami poslavljamo od 19. stoletja. V Tozdu Komunala v KOGP Kranj bijejo plat zvona, da s staro tehnologijo lahko vsak hip obtičijo in bodo Kranjčane le še obvestili, da ne morejo več odvažati odpadkov. Ljudje v teh krajevnih skupnostih pa se jezijo nad (ne)posluhom občine za ta problem. Se je občina pripravljena odpovedati vsaj prometnemu davku? Pri nedavnem prostovoljnem čiščenju kanjona Kokre (za drugačnega pač ni denarja) je eden od Kranjčanov rekel: »Upam, da se bo našel župan, ki bo naredil red pod zemljo. Ta bo naredil največji spomenik, ki pa se seveda ne bo videl...« Pa ne gre le za kanalizacijo, za glodalce, ki so se v zadnjih nekaj letih v samem mestu in na obrobju tako namnožili, da so že pri belem dnevu postali kar sopotniki pešcev. Gre pravzaprav za nekaj več. Najprej za to, da se najbrž ne moremo kar vsi in vsevprek spoznati na ekologijo, da smo enkrat za, drugič spet proti. Stroki in tehnologiji bo treba tudi na tem področju zaupati. Še več: treba jima bo slediti. Razburjanje, ki je prav v teh dneh med prebivalci treh krajevnih skupnosti v Kranju (Huje, Planina in bratov Smuk) bi lahk^o označili za značilen primer stanja kar na celotnem (ekološkem) področju. Začelo se je sicer že spomladi in potem ^ez poletje utihnilo. Zdaj pa je nenadoma sodu izbilo dno obvestilo, da nameravajo na hitro komunalci v omenjenih treh krajevnih skupnostih zamenjati sedanje 80-litrske posode za odpadke z večjimi, 240 in 500-litr-skimi. Brez posebnih hujših zapletov, da ne rečemo, vse bi bilo lepo in prav, bi stvar lahko stekla, če bi lepega dne stare posode pobrali in jih zamenjali z novimi. Vendar pa je zavrelo, ker so krajevne skupnosti oziroma stanovalci ter hišni sveti dobili obvestilo, da morajo tako rekoč takoj kupiti nove posode. To pa je pomenilo: takoj odšteti za 240-litrsko posodo 180 tisoč dinarjev oziroma za 500-litrsko nekaj nad 300 tisoč dinarjev. To pa za posamezno gospodinjo in tudi %; f J Ji? Namesto šestih do sedmih sedanjih posod bi bil v naselju lahko le en zabojnik na kolesih za hišni svet v tem trenutku najbrž res ni zanemarljiv strošek. Glavni razlog, ki ga navajajo komunalci je, da nihče več ne dela avtomobilov oziroma naprav za tovrstne posode, ki sodijo prazaprav v prelom stoletja in izhajajo iz Karlsruha. Dr. Drago Vuk, strokovni svetovalec v tozdu Komunala in Emil Prešeren v. d. tehnični vodja v komunali, poudarjata, da so posode neekonomične, neprimerne za večje odpadke, veliko odjemnih mest je treba zanje, sorazmerno hitro so neuporabne (poškodovane), kvarijo videz naselij in še več razlogov je. Najpomembnejši pa je prav gotovo, da so skušali nove avtomobile deloma predelati zanje, kar pa se ne obnese najbolje, ker se za to »življenjska doba« posod krajša. »Ko smo se lani odločali za naročilo avtomobila (star vozni park še komaj vzdržujemo) za prehod na drugačne zabojnike, se nismo na pamet. Taksen odvoz imajo že v Ljubljani, Mariboru in Se kje. Spomladi smo tudi predlagali cestno komunalni skupnosti, da nameni 10 milijonov dinarjev za prehod na nove posode. Zal denarja ni bilo, pa tudi dobava avtomobila se je zavlekla. Menili smo, da bi 500-litrske posode morda nabavili hišni sveti, zasebniki pa manjše 240-litrske. Pravzaprav nismo pričakovali problema zaradi zamenjave. Moramo pa to narediti, sicer se lahko vsak hip zgodi, da bo zastarela mehanizacija z voznim parkom odpovedala. Takrat pa se bodo večja naselja kar čez noč spremenila v smetišča.« je bila razlaga Emila Prešerna in dr. Draga Vuka Čeprav razlogom in utemeljitvam brez posebnih pomislekov lahko pritrdimo, ne gre presliša-ti tudi druge plati in mnenj prebivalcev, hišnih svetov oziroma krajevnih skupnosti, kjer naj bi se postopen prehod na nove posode (in novo tehnologijo) pričel. »Ljudi in hišnih svetov niti toliko ne moti prehod na novo tehnologijo oziroma na nove posode. Se najbolj so ogorčeni, ker {'e vse skupaj prišlo tako hitro. te bi bili vnaprej opozorjeni, bi se morda še nekako pripravili na strošek. Nekaj pa je tudi takšnih, ki ga najbrž resnično ne zmorejo; tudi v dveh do štirih obrokih ne. Zato smo tudi postavili delegatsko vprašanje in zahtevamo, naj se pri nakupu uredi vsaj oprostitev prometnega davka, kar bi 240-litrsko posodo pocenilo za 6 starih milijonov. Pa še tako bo 12 starih milijonov naenkrat za marsikoga velik strošek.« Takšna pa je razlaga Tilke Laznik-Kleč, tajnice KS bratov V Komunali že imajo 500-H** ske posode, vendar je trenutno pri nakupu treba plačati ttt» prometni davek... Smuk in Jožeta Perka, tajnika KS Huje in Planina. Rok za zamenjavo je pravz*" prav že potekel, saj je bila » omenjene tri krajevne skupn?' sti do 1. novembra. Najbrž r res, da bi si za tovrstno zao»e' njavo (čeprav postopno) v Kraj nju morali vzeti več časa, da se lahko bolje pogovorili in spo' razumeli, koliko posod bo treb« in kateri sosedje so se pri na/*l pu pripravljeni »združiti«. *~ bolj res kot pa je, da zdaj skupaj pristaja na oslovi sen« oprostitve prometnega davk*-Na potezi je torej zdaj občin* oziroma odgovorne službe in °r* gani. Če že ni bilo moč najti ton* ko razumevanja (denarja), da D spomladi namenili 10 milij°n(v dinarjev in če se ne da dogovori* ti, da bi zamenjavo odplačevan ceno storškov odvoza odpadk0^' potem je oprostitev prometnejf davka najbrž res tisto najmanj' kar bi morali napraviti. Sicer P3 vse skupaj še najbolj kaže na da se edino podganam v Kranj najbrž obetajo (še) boljši časi-A.Zafe' Samo upokojencev je več kot tisoč Ni nam vseeno, kako živijo Javornik-Koroška Bela, oktobra — Šest članov ima komisija za socialna in zdravstvena vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela. »V krajevni skupnosti imamo kar precej osamljenih, starejših in bolnih ljudi...« ugotavlja predsednica komisije Nadja Kilar. S prek pet tisoč prebivalci je krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela največja v jeseniški občini. Ko smo se pogovarjali o življenju in delu so povedali v vodstvu krajevne skupnosti, da je med zelo delavnimi Društvo upokojencev, ki ima prek tisoč članov. »Sicer pa je v krajevni skupnosti kar več kot sto krajanov, ki so starejši od 80 let.«pravi predsednica komisije za socialna in zdravstvena vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Nadja Kilar. »Zato je tudi program naše komisije precej obsežen. Spomladi letos smo na primer veliko delali na izdelavi prednostne liste za dodelitev drv. Izmed 150 najbolj upravičenih smo jih morali iz- Asfalt na krajevnih cestah — Ni veliko krajevnih skupnostih na Gorenjskem, da bi s prostovoljnim delom, prispevki >n družbeno pomočjo letos naredili toliko, kot so v krajevn skupnosti Koprivnik-Gorjuše. Lotili so se gradnje gasilskega doma, nadaljevali z gradnjo vodovoda, izdali spominsko ploščo na stavbo krajevne skupnosti, pomagali pri urejanju vodotokov in poleg pomoči, ko je nesreča prizadela domačina na Gorjušah, zbrali še denar za ureditev in asfaltiranje 2800 m«' trov krajevnih cest. Na Koprivniku so cestni program za let°s skoraj v celoti uresničili, na Gorjušah pa malo manj, ker so pomagali Zupanovim in Med ju. — A. 2. Da jih pozimi ne bo zeblo — Posnetek je poslal Branko Blenkuš. Je pa iz Kaven nad Bohinjsko Bistrico, kjer je Karel I-anjšček iz Stare Fužine pripravil drva za kurjavo. . . brati 50. Prav zdaj teče na celotnem območju v komisiji druga akcija in sicer Organizacija sosedske pomoči. Ugotovili naj bi, koliko je osamljenih, starejših krajanov, ki bi potrebovali kakršnokoli pomoč. Skušali bomo organizirati skupaj z mladimi, da bi jim prinesli kaj iz trgovine, za redne obiske in različna-vsakodnevna opravila« V delo komisije spada tudi ugotavljanje upravičenosti za posamezne pomoči. Pogosto je komisija tista, ki mora dajati priporočila za solidarnostna stanovanja, za kurjavo, za zdravstveno nego in podobno. »Dobro sodelujemo z Domom onemoglih, kjer je precej naših krajanov. Vsako leto imamo v programu srečanja z njimi. Opažamo pa tudi, da je v krajevni skupnosti vedno več socialno ogroženih družin. Veliko jih je, dobivajo subvencije za plačilo stanarine in varstveni dodatek kot pomoč. Iz dneva v dan bolj ugotavljamo, kako standard pada Verjemi te pa, da nam v komisijo oziroma v krajevni skupnosti ni vseeno, kako ljudje živijo. . . Še letos bomo pripravili tudi posebno srečanje I starejšimi kra'ani" A. Zalar TRN V OČESU Vse po hitrem postopku G. M. nam piše, da se je prejšnjo soboto peljala z av-tobusom.ki vozi na progi Bohinj Zlatorog-Ljubljana. Z Bleda se je odpeljala ob 17.30 (točno po voznem redu), vendar pa v Lescah ni več ujela avtobusa za Jesenice. Avtobus za Jesenice je namreč iz Lesc odpeljal pet minut prezgodaj. Zato je potem morala čakati debelo uro drug avtobus. Sprašuje se, zakaj takrat, kadar je na avtobusu slučajno tudi kukšen kontrolor, avtobus iz Lesc proti Jesenicam lahko odpelje točno po voznem redu; sicer pa največkrat ne. Če bi voznik počakal-vsaj minuto ali dve, bi bilo vse lepo m prav. predvsem pa ločno. . . Pritožuje pa se tudi zaradi podražitve avtobusnega prometa. Informacija po televiziji je bila. da se bo avtobusni promet podražil z novembrom, ugotavlja pa. da se je to zgodilo že kar teden dni prej in sicer ti, prejšnjo nedeljo, 25. oktobra- Pet minut za dobro delo Delavci iz loškega zdravstva in sociale so na zadnjern zasedanju občinske skupščine naslovili delegatsko vpra-sanje na avtobusnega pre~ voznika Alpetour. Pravijo, da avtobus, ki odpelje zjutraj ob •I.30, ne ujame vlaka proti Jesenicam, ki odpelje sedem minut kasneje. Ker je to prV\ jutranji avtobus, najbrž ne bl bilo težav, če bi odpeljal}2 Podlubnika pet minut prej- Pa se, kaže, potniki, ki ~fl' mujajo vlak, krepko motij0 Težave so. V Alpetouru s° namreč prepričani, da bi *a' mik porušil -'kontinuitet0 vožnje«. . . Če že podjetje »r ma ustrežljivega srca tvoje potnike, upajmo, da 0* morda jutranji šofer bolje razumel njihovo stisko in &y voval zadnjih pet minut sp°' nja za dobro delo. H- KULTURA 5. STRAN (g©5MlS3yj©IESGLAS Pred premiere- v Prešernovem gledališču Micka bo vzela anžeta J^^i ~~ V četrtek bo na odru Prešernovega gledališča doživela premiero zanimiva dvojna predstava Linhartove nekoliko "^^obljene Županove Micke, poimenovane v Ž. Micka ter Molierov Georg Dandin ali Kaznovani soprog. Igralci amaterski skupine pod vodstvom režiserja Lojzeta Domanjka se bodo predstavili v dvojnih vlogab. Uršik **°P«Hia * PraznuJe svoi gledališki jubilej — tridesetletnico nakrmi nT "lot Zanetova v Micki z. in kot gospa Kieselsteinska v w "andenu (na sliki). ^ta'««« no' zakaJ nočeš ^°h&?J?.Su-e mati ž"Panja >recf i?\Cko' ki ji je siadko-Bavo da i"1P€nheim zmedel ,0stiJ*Kt?e Vldi več čednih las-vsi ^^eea An*ata M°-K— ajS? iUnake in slabše za Hib ^1. . ?°..si poželeli po- li!' Cl^8 Anžeta. Najbrž CS od^i ° se je ta ^medija R Na kn^enjskih" deklet' £e 2? to*U lVeni kaJ dr«gače, ftrJa " *f.nhartovi Micki pri-rw? žuPanja, očeta je b'2r£^k°' reŽiser Pred-sk° vlogo m ga nadomestil z stavil le v korist in najbrž niti sam Linhart ne bi imel kaj dosti pripomb. Posebnost predstave, ki bo ta četrtek doživela premiero v Prešernovem gledališču, pa ni le malce sodobnejšemu ušesu pri-prejena Linhartova družbeno borbena komedija. V predstavi sta namreč združeni kar dve komediji. Ko Tulpenheim dobi zasluženo plačilo in Anže krepko stisne Mickino roko in je tako vse lepo končano, se začne še druga predstava. K slovenski komediji gre imenitno tudi Mo-liere. Vedrina slovenske ko- ^ Predstavi Linharta in Moliera nastopajo: Biba Uršič, Oto Jjerdej, Bernarda Gašperčič, Petra Govc, Bojan Pogačnik, ^emen Klemene in Robi Nograšek. Režiser Lojze Domanj-J°> lektor Ludvik Kaluža, scenografija in glasbena oprema *«sko Repinc> kostumografija Irena Felicijan, koreografija V^dreja Gašperšič, plesalki Nataša Dimitrievska in Andreja gjjperšič, glasbena spremljava Helena Grošelj in Gregor M^Me Linhartova Županova Sfivela kar nekaj spre-Pfi k" ^"edvsem pri besedilu, Hw t r se Je še posebno trudil ie*d»- dvik Kaluža. Besedilo S>v °^iščeno prehudih arha-še 'J* današnji gledalec !^eda ko razume. Režiser je \ u? Pustil vse poglavitne ose-^sikVoriJ° Linhartovo delo, *t*Jf i 2 Monkofa, Glažka in ^*aS0vke Zupanove Micke \ i^sljamo. Nekoliko okraj Posodobitev pa bo pred- medije se torej nadaljuje v Ge-orgu Dandinu ali Kaznovanemu soprogu. Zanimivost predstave pa je tudi v tem, da se tudi v Moli erovi komediji predstavijo isti igralci. Prelevitev iz ene v drugo vlogo ni najbrž posebno enostavna stvar, še posebej ne za amaterje, ki jih je za tokratno predstavo režiser Domanjko zbral kar s cele Gorenjske. So pa vsi izkušeni igralci, nekateri med njimi ima- Hgan Premrl razstavlja v paviljonu NOB risba, pastel, olje, grafika Ra zstava v tržiški galeriji je poskus male retrospektive ob umetnikovem življenjskem jubileju. ^lisi rm^enJu nas vsen obstajajo prelomnice, ki razmejujejo '^°Šk.eJ-a^no ali umetno naš življenjski krogotok. So zareze v realne **' se bolj pa v ustvarjalno-razvojnem pogledu. Polovica li ^vn0a ^0vesko življenje domala nedosegljive dobe, ki velja E^rj-j en°to zgodovine, je obenem višek stopnje umske in vit^hei16-1**0^"" P"pisuJemo Ji večji pomen kot si ga zasluži. i° m "e ustaviti manometer razvoja v trenutkih, ko se prejet Tak r»a način, ki nima nič skupnega z reprodukcijo vi- |^lodQ^eini Poskus retrospektive Premrlove slikarske poti bi W4llto n° ' s Podobo starke (diplomsko delo) ter morda še z rKa „ anae (akta), ki po svoje začenjata po eno od obdobij S ^akow ° in Potret in akt skupine Danae). V^'5ko ornenjena razstava potrjuje avtorjevo visoko V ^°d-uh Senz^Diln°st, dosledno vztrajanje na pozicijah klasi-^. ovijene lepote in trdno zaupanje v svojo izpovedno lepote Se 0° sedaj obrnilo avtorjevo vedoželjno oko? Janez Šter Micka in Šternfeldovka ugotovita, kakšen nepridiprav je Tulpenheim in mu nastavita zanko. Na sliki: Petra Govc in Bernarda Gešper- jo za seboj kar lepo bero vlog in vrsto let nastopanja na odrih. Med tokratno zasedbo zato velja še posebej omeniti vlogo matere županje, ki jo igra Biba Lfr-šič. Tako je naneslo, da prav z Županovo Micko proslavlja tudi tridesetletnico nastopanja. «Če sem natančna, je pravzaprav tole že dvaintrideseta sezona nastopanja na gledaliških deskah. Začelo se je pred tremi desetletji v takratni DPD Svoboda, kasneje, ko je bilo ukinjeno poklicno Prešernovo gledališče, pa ni bilo sezone, da ne bi igrala vlogo ali dve. S tokratno predstavo Linharta in Moliera se je nabralo kar 62 vlog, »pravi Urši-čeva, ki se s tem svojim jubilejem še ne poslavlja od gledališča. Vsaj ne želi še slovesa. Koliko bo seveda v Prešernovem gledališču še mogoče uprizarjati predstave z ljubiteljsko skupino, je seveda drugo vprašanje. V tej sezoni bo — kot za sedaj kaže, to edina predstava, saj ves ostali repertoar pripravlja gledališče s poklicnimi igralci. »Sicer pa je bilo v vseh teh letih tudi kar nekaj priložnosti nastopanja skupaj s poklicnimi igralci. Vsaj jaz imam pri tem vedno občutek, da se amaterski igralec lahko neprestano uči, pridobiva na znanju. Še bolj se potrudiš, daš vse od sebe, ko imaš zraven tako konkurenco. Pa v resnici ne gre za nobeno konkurenco.« je prepričana Ur-šičeva. Tokratna predstava zanjo ni prvo srečanje z Linhartom, pred več kot dvajsetimi leti je že igrala v Županovi Micki, seveda Šternfeldovko, kaj bi ji drugega bolj pristajalo. V vseh teh letih ji je ostalo v spominu kar nekaj vlog, ki jih je igrala raje kot druge, čeprav je navadno igralcu najljubša vloga, ki je trenutno igra. »Spominjam se nekaj vlog, na primer Lojzke v Cankarjevih Hlapcih, Grudnove v drami Za narodov blagor, pa Ukane, Marije v Samomorilcih, baronice v Matičku se ženi, v spominu ima vlogo v drami Stvar Jurija Trajbasa in še nekatere. Med njimi nekatere bolj zahtevne, druge spet manj. Vse pa gotovo zaigrane s tisto voljo in zagnanostjo ljubiteljskega igralca, ki zmore ob poklicnem delu še tlake in veselja mesece trajajočih večernih vaj in predstav. »Imela sem srečo, da so v Iskri, Električna orodja vedno imeli razumevanje tudi za moje gledališko nastopanje. Upam, da bo tako tudi vnaprej, če bo še kaj priložnosti za igranje. Ko namreč stopiš na odrske deske, jih težko zapustiš. Sicer pa-enkrat pride tudi do tega, da se dokončno z odra preseliš v parter in uživaš v gledališču le še kot gledalec,« pravi Biba Uršič. L. M. Kulturni večer na poti k soncu in Človeku Jesenice — V zanimivem in poučnem kulturnem večeru, ki sta ga 21. oktobra pripravili jeseniška Zveza kulturnih organizacij in Delavska univerza, je Benjamin Gracer, pesnik, učitelj slovenskega jezika in mentor literarnega krožka na osnovni šoli Jeseniško — bohinjskega odreda v Kranjski gori predstavil svoje pedagoške izkušnje. Podrobno je opisal pedagoško-literarni projekt na temo SONCE, ki ga je literarni krožek letos predstavil tudi v posebni številki šolskega glasila. Pri projektu je sodelovalo 65 učencev tretjih razredov, ki so zbrali 250 literarnih besedil, geografskih skic in slik, poljudnoznanstvenih zapisov in lastnih literarnih izdelkov o soncu. Učenci so izbirali pesmi in zgodbe o soncu iz domače in tuje književnosti, pozanimali so se, kako se reče soncu v različnih jezikih, kako so se imenovali bogovi sonca pri starih ljudstvih; zbirali so pregovore, izreke in ljudske modrosti o soncu in napravili tudi šolsko anketo na vprašanje »Če bi bil-a sonce...«. Gracerjevi tretješolčki so poiskali ali si »izmislili« tudi več kot 40 soznačnic za sonce, kot npr.: ži-vljenjebudec, nebohodec, toplosev, sijajček, rumenjakec... Na višji stopnji iščejo učenci razlage teh novonastalih besed, in včasih — zlasti zjutraj, ko so možgančki še spočiti — se kar mimogrede porodi posrečena prispodoba, pesmica, uganka. In tako zvemo, da je sonce... lunin ljubimec, vladar neba, oče devetih otrok, bog brez rok in nog, ognjena bomba, oko vesolja... »Kadar ponudim izdelke svojih učencev v objavo kakšni reviji, uredniki včasih sploh nočejo verjeti, da gre v resnici za skupinsko delo in nekateri celo mislijo, da uporabljam otroke le kot svoj instrument,« pravi Gracer. »A poetični material je v njih, ne v meni. Moja naloga je samo ta, da to zlato zrno poezije prepoznam in mu pomagam priti na dan... Kajti poezija, umetnost sta povsod in v vsakomur, treba jo je le znati izvabiti iz duše, ji najti ustrezno obliko, posodo, formo... Dom nevam, da je tudi ljudska umetnost nastajala tako; nekomu se je utrnila iskra, zametek, verz, in potem je vsak dodal nekaj svojega, in na koncu je nastala pesem, zgodba, uganka...« Edo Torkar KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta slikarska razstava Mirni Kajzer. V Mestni hiši je odprta prodajna razstava likovnih del Likovnega društva Kranj. V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 5, novembra, ob 19.30 uri premiera Linhart —Moliere Ž. Micka in Georges Dandin ali Kaznovani soprog - za mladinski abonma večerni in za izven. V petek, 6. novembra, pa Prešernovo gledališče gostuje s Shafferje-vo Črno komedijo v Litiji. V pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ura pravljic. V mladinskem kulturnem centru Carni-j« um, Delavski dom, vhod 6, spodaj, bo da- #JT_xVH nes, v torek, ob 20. uri glasbeno tematski ^k^^*% ^^Ikl I večer o angleškem glasbeniku Mikeu Old-■ ■ Jai fieldu. Jutri, v sredo, ob 15. je odprta po-\^ m\ I Ril svetovalnica za mlade. V četrtek, 5. no-^^^^ \-IIVI vembra ob 20. uri, je na sporedu večer ob diapozitivih - ZDA (prvi del). ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu je odprta slikarska razstava Staneta Žerka. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri vodila uro pravljic Tinka Štukl. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo Andrej Strmecki govoril ob diapozitivih o Portugalski. LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 je odprta razstava akad. slikarja Milivoja Unkoviča iz Sarajeva. KRANJ — V okviru lutkovnih četrtkov Gledališče čez cesto prireja v četrtek, 5. novembra, ob 17. uri v Delavskem domu gostovanje Lutkovnega gledališča Papilu iz Kopra — z lepimi papirnatimi lutkami bodo predstavili Najdihojco. KRANJ — V galeriji Mestne hiše bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli VII. jugoslovansko razstavo fotografij Pokrajina 87. MARIJA IN EKA VOGELNIK Tržič — V petek, 6. novembra, ob 17. zuri bodo v Paviljonu NOB odprli razstavo knjižnih ilustracij umetnice Marije Vogelnik ter razstavo lutk in mask umetnice Eke Vogelnik. Ob otvoritvi bo nastopila baletna skupina Akt Ane Vovk - Pezdir iz Celja s predstavo Tehtanje duš (po ljudski legendi o boju med dobrim in zlim). Razstava bo odprta ves november vsak dan razen ponedeljka med 16. in 18. uro. _NAJ PESEM POVE_ Mežica — Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pripravljata skupaj s koroškimi družbenopolitičnimi organizacijami v soboto, 7. in v nedeljo, 8. novembra deveto srečanje v Sloveniji živečih pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti. Srečanje je letos posvečeno 200-letnici Vuka Stefanoviča Karadžiča in mesecu knjige. Na prireditvi se bodo predstavili s svojimi deli nekateri ustvarjalci, zanimiva pa bo prav gotovo tudi okrogla miza na temo o problemih literarnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura Naj pesem pove, v kateri so objavljene pesmi in proza 29 avtorjev, ki žive v SLoveniji in ustvarjajo v svojem jeziku. Josif Brodski _(letošnji Nobelov nagrajenec)_ Pesem o Špancu Miguelu Cervetu, ki so ga sežgali kalvinisti Resnični dogodki postajajo včasih prispodobe. Zate je bilo vse to najbrž odveč. Zdaj najbrž preskušaš ravnodušnost. Sploh pa ne preskušaš ravnodušnosti, ker je po njem ostala samo pest pepela, pomešanega s svetom, s prašno cesto, pomešanega z vetrom, z velikimi nebesi, kjer ni našel Boga. ' Zakaj oči ni vzdigoval proti nebu. Zemlja. Ta mu je bila bliže. In prenočeval je v Saragozi Človekove Pravice in človekov krvni obtok v Parizu. Da. Nikoli ni uzrl Boga ne v sebi , .. ne v nebesih ker ni nikoli odtrgal pogleda od Človeka in Poti. Ker se je vse življenje skrival pred vohljači. Sin stoletja se je umikal svojemu stoletju zavit v plašč vohunov, lakote in snega. Človek, ki je preučil potrebe in možnosti Človeka. Človek, ki je preučil Človeka za Človeka. Pa ni vzdignil pogleda proti nebu, kjer je tisoč peststo triinpetdesetega leta v Ženevi zgorel med lisami stoletja, med sovražnostjo Coveka in zarobljenostjo človeka. Prevedel Tone Pretnar Pred koncertom RIJEKA-PARIS-TEKSAS Ljubljana — Po napovedih naj bi končno le prišlo do koncertne promocije ob letošnjem Novem rocku izdane velike plošče Rijeka-Paris-Teksas. Dogodek se bo koncu tedna odvijal v menzi študentskega naselja v dveh večerih. Jutri, 4. novembra se bodo na odru pojavili Grč, Let 3 in Fit, dan kasneje pa še Grad, Ogledala in Idejni nemiri. Velika plošča, ki jo je moč dobiti tudi v gorenjskih prodajalnah s pološčami, pomeni zanimiv presek aktualne riješke glasbene scene, ki je bila na nek način zaokrožena s kvalitetnim nastopom skupine Grč v začetku letošnjega septembra v Križankah. Ob siceršnjem pravem pomanjkanju živega nastopa novo-rockovskih skupin pomeni napovedana ljubljanska izkušnja prijetno poživitev dokaj hladnih dni... V. B (^I£SSS^©IESGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 3. NOVEMBRA1987 Mojstri šivanke in krojenja — kako nastaja značilna japonska vezenina, je zanimalo tudi naše poznavalce narodnega veza. Od lutk, ki so v bogato izvezenih in okrašenih oblačilih predstavljale japonske gejše in druge ženske like, je bilo kar težko odtrgati oči. Ob japonski razstavi v Ljubljani Pogled v malo znano kulturo Ljubljančani so imeli minuli teden izjemno srečo. Od blizu in na lastne oči, celo malce so lahko potipali izdelke, ki so jih kar tam v prostorih ljubljanskega Smelta izdelovali japonski* umetniki. Mojstri šivanja tradicionalnih japonskih oblačil, izdelovalci lutk, mojstri origami, posebne tehnike upogibanja papirja, slikarji na tkanino, papir... Slovenskemu občinstvu so pomagali spoznavati japonsko tradicionalno kulturo ljubitelji oziroma amaterji, ki se na Japonskem pod vodstvom profesionalnih voditeljev spoznavajo in izpopolnjujejo v značilnih japonskih izdelkih. Na ljubljansko prireditev, ki jo je organiziral Kompas v sodelovanju z Nippo Tourist in NHK Kulturnim centrom iz Tokia, je v teh prišlo kar 240 japonskih predstavnikov. Razstava je imela velik odmev, saj jo je v kratkem času obiskalo kar nekaj tisoč ljudi. Miha Mohor Dolbenje lesa — izpod spretnih prstov so nastajale lesene igrače. Potrpežljivost, znanje, spretnost, nezmotljiv čut za lepo — vse to bi lahko rekli o japonskih lutkah. Tudi najmlajši iz vrtcev so strmeli nad pisanostjo, barvitostjo in bogastvom domišljije razstavljenih izdelkov. Besedilo: L. M. Koto: Gorazd Sinik Vsakemu učitelju se lahko dokaže, da ni opravil vsega dela Miha Mohor, slavist, osemnajsto leto učitelj v osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki, dolgoletni mentor novinarskega krožka in pogosto nagrajenega šolskega glasila, novator leta 1986 v loški občini, skratka učitelj, ki se ne zaustavlja na črkah učnega načrta, ampak kot stalno iščoč duh rine vedno naprej, postavlja vedno nove, zahtevnejše cilje, s tem pa se uspešno bojuje proti boleznim, ki se po dolgih letih rade naselijo v učiteljih; ne le proti sklerozi in okvaram glasilk, ampak predvsem proti otopelosti, malodušju, ozkosti. Zaradi vsega tega se nam je zdel primeren sogovornik na temo učitelj in družba. • Spomnila vas bom lastnih besed, ko ste lani dejali, da se družba preveč vtika v učiteljsko stroko. Kaj ste s tem mislili? »Odgovoriti bom skušal s prispodobo. Hudobni kralj iz pravljice je zahteval o,d podložnika, da čez noč postavi na hribu grad, zjutraj pa mu postreže z novim vinom iz vinograda. Podobno se oblast obnaša do učitelja, ko od njega zahteva več kot zmore. Ko sem še sam hodil v osnovno šolo, smo imeli na teden eno uro več slovenskega jezika. Potem so uro vzeli, obseg učnega načrta pa se ni skrčil. Nikoli nismo imeli raziskav o tem, kaj bomo vzeli iz učnega načrta, ampak smo posvete o novostih, ki so jih brez vsakršne predhodne analize, kaj v učni načrt in kaj ven, tlačili noter.To se potem pozna tudi pri otrocih, ki vedno manj znajo. Pri reformah so premalo upoštevana mnenja, izkušnje, znanost, prevečkrat psevdo znanost, nekaj v imenu znanosti.« # Kaj pa tako imenovana učiteljeva ustvarjalnost, svoboda, da iz učnega načrta izlušči seme od plev? »Temu res rečemo vztrajnost, vendar je precej omejena. Danes se lahko prav vsakemu učitelju dokaže, da ne opravlja svojega dela. To je zelo lahko, ker ima preveč dela, ki ni normirano. Nekdo, najbrž inštitut, bi moral izdelati vsaj okvirne normative. Tako pa se vse breme screse na učitelja in učence.« •Torej je odgovornost tista, ki tako zelo pritiska na učitelja? »Učitelj živi pod stalnim pritiskom, da mora nekaj narediti, pa ne more. To ga spravlja v obup, toliko bolj, ker mora prevzemati tudi delo nekoga drugega. Vsak, od šolske oblasti do staršev, pa mu lahko očita: tega in tega nisi opravil. Njegovo delo je zelo neoprijemljivo tudi za poštenega kritika.« •Ali to pomeni, naj bi bil učitelj izvzet iz vsakršne kritike? »Nikakor. Ne strinjam pa se, da mi bo nekdo zgolj od zunaj dirigiral, kaj naj od otrok zahtevam, mi predpisoval, kaj so otroci sposobni in česa ne. Vsak razred, vsak otrok je svet zase. Jasno, da vsi v istem trenutku ne morejo enako dojeti, na primer, Jenkove poezije. In ker je ne, rečemo, zanič ura. Ni samo učitelj kriv za »zanič uro«. On je samo eden od tridesetih elementov. Otroci imajo pravico, da včasih tudi v svojo škodo izterjajo individualnost. Niso kosi lesa, iz katerih učitelj teše Ostrške, ampak imajo svoje dobre in slabe plati, tako kot učitelj. Prav neverjetno je, kako učitelja družba po eni strani podcenjuje, po drugi pa mu hoče pripeti svetniški Nsij, zahteva popolnega človeka. »Ali niste tudi učitelji sami malo krivi, da vas, kot sami pravite, vsak lahko kritizira, vdira v vašo stroko? »Javna kritika mora biti, vendar poznavalska. Dogaja pa se, da se kakovost dela meša z delovnimi opravili, podobno kot v smetnjaku, in to brez prave odgovornosti. Najprej bi se morali dogovoriti o obsegu dela, potem o kakovosti. Ko poslušam ljudi, ki govore o šolstvu, pa niso iz šol, jih ne slišim, da bi govorili o mojih problemih. V isti stvari vidijo nekaj drugega kot učitelj. Nerazumljivo mi je tudi, zakaj se ravno pri nas stalno odpira vprašanje, ali ima učitelj sploh dovolj dela, ali nima preveč počitnic. Na to sem preprosto alergičen. Nikoli se strokovno ne razpravlja o tem, da je treba napolniti »akumulatorje«, da sta učiteljica, ki na plaži bere otroško knjigo, ali učitelj, ki zavije v študijsko knjižnico, na delu.« • Ste nagrajeni tudi po kakovosti? »Ne. čeprav naj bi kot samou-pravljalec predlagal način, kako nagrajevati kakovost dela, nisem toliko pameten. V šoli so pač nekateri rezultati oprijemljivi, na daleč vidni, drugi ne. Šolsko glasilo, na primer, se vidi, uspešna ura pouka pa že manj.« • Kaj potemtakem spodbuja učitelja za dobro delo? »Morda sentimentalno zveni, ampak to je občutek, ko sam veš, da ti je nekaj uspelo. Uspeh pa je precej relativen. Ena ura ti lahko izjemno uspe, druga, ki jo začneš z enakim žarom ali se morda še bolj potrudiš, pa propade. Če sredi Jenkove petvrsti-čne pesmi nekomu pade puščica na tla, propade cela ura.« • Vem, da učitelji nenavadno reagirate na vsako besedo javnosti, ki ni zavita v celofan. Zakaj takšna občutljivost, ogroženost? »Najbrž zato. ker se z nami manipulira. Pogosto smo grešni kozli, dežurni krivci za vse slabe rešitve, tudi tiste, na katere smo sami opozarjali, pa so nam bile potem na nedemokratičen način vsiljene. Šola je zelo pripravna tudi za manipuliranje z ljudmi, saj se na tak ali drugačen način dotika vseh.« •Ali ni delni vzrok pretirani občutljiovsti tudi stalen nadrejeni položaj učitelja nad učenci? »To je čudna stvar. V šoli si »oblast«, zunaj nje stalno podrejen. Demokracija je v šolstvu dosti bolj omejena kot drugje. Kdaj je slavist lahko odločal proti temu, da ima učenec v srednji šoli samo dve uri pouka slovenskega jezika na teden. Tudi v osnovni šoli so štiri ure pri časovno tako potrošnem predmetu malo. Tu se začne učiteljeva ogroženost: nimam prav nobene pravice odločati, od mene pa se veliko pričakuje. Razen tega je to javni poklic, v katerega lahko vsakdo strelja: učenci, starši, kolegi, novinarji, vsi. V vsaki službi ljudje delajo slabo in dobro. Redkeje pa so tako na ogledu kot v šolstvu.« • Koliko vpliva na ranljivost feminizacija učiteljskega stanu? »Pred sto leti je Stritar zapisal, da si ne more predstavljati ženske profesorja, danes pa se dogaja obratno. Seveda ni normalno, da se poklic tako feminizira, vendar pri kolegicah opažam zelo veliko naporov, dobrega, poštenega dela. Mislim, da ni problem v spolu, ampak v tem, ker so se vsa pričakovanja družbe stresla na šolo. Otroke so vzeli družini, ustanovili celodnevne šole, v najmanj primernih okoljih, ki so postale hibridi, prenatrpali učne načrte. Normalno, da je kakovost dela padla. Učitelj je zrevoltiran, užaljen, ker ima občutek krivde, počuti se ogroženega tudi zato, ker se od njega za manj denarja zahteva več muzike.« • Ali nismo svoj čas naredili v«j liko napako, ko smo v u^ip® študij podili tudi manj uspeš«« osmošolce? ^ »To je problem izpred deseti? tja, iz obdobja ustanavljanja da manj opazen.« . L • Kako vi vidite rešitev za ij* učitelja, nenazadnje za cejo.-L šo družbo, ki rabi vse bob.'^ bražene ljudi, vse več znanj** »Spremembe v šoli bi morL postati bolj evolucije kot sta» revolucije, torej spontane, J£, umetno sprožene prekucije-di delo v šolah bi morali bolj profesionalno: novosti W strokovno pretehtati in če ne«! novega dodamo, moramo ne* starega vzeti, približno tako * se uravnoteži tehtnica, ne P puščati izključno učitelju, da ^ znajde, kakor ve in žna. v poudarka bi morali dati izw» zevanju in samoizobraževaN učiteljev. In kadar se g°v0„slj problemih učitelja, o kakovo^ in obsegu njegovega dela, o ^ resnih dejavnosti, vrednote™ naj se pusti govoriti tudi nj^. Učitelj je najčistejša Pr0lZdg\-nja, ne pa poraba, kot so ga 0k go zmerjali. Prav ta Preds0% ki se še skriva v ozadju, P°V,L ča podcenjujoč odnos do v® \ Ijev, njihove stroke. To, d*> znanje danes kar naenkrat r stalo tako zelo pomembna vojna sila, kaže, da prej m ° in da v družbi ni imelo pravt* mesta, s tem pa tega mesta r sredno niso imeli tudi učiteUV Foto: u* j SOZD PETROL DO GOSTINSTVO LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD GOSTINSKI OBRATI LJUBLJANA, n.sub.o., Titov*"" Komisija za delovna razmerja obvešča, da bo HOTEL ^*^J?jji Gozd Martuljku ponovno odprl vrata svojim gostom, zato k sodelovanju nove dinamične in kreativne sodelavce z uS zno izobrazbo s področja: - STREŽBE - KUHE -NABAVE - VZDRŽEVANJA ZGRADBE - ADMINISTRATIVNO-RACUNOVDSKIH DEL - VODENJA ODDELKOV IN POSLOVNE ENOTE Nudimo zanimivo delo, možnost dodatnega izobraževanj8 pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. , ^ Oglasite se osebno ali po telefonu: 061/312-755, int. 226. prijave z navedbo strokovnosti, področja, na katerem JU^P delati ter delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh na naslov: s a PETROL, DO Gostinstvo Ljubljana, TOZD Gostinski °D Ljubljana, Titova 66, za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaklju~ nem zbiranju prijav. Nenavaden poklic — svečarstvo Knepovi so že pravi mojstri Loka pri Tržiču, 30. oktobra — Na prigovarjanje znanke se je Jana Knep z Loke pri Tržiču lotila nenavadne obrti — sve-čarstva. Edina obrtnica te vrste na Gorenjskem je. Letos so v njeni delavnici izdelali nad 300.000 sveč. Človek se začudi podatku, da se v Ljubljani in okolici pred 1. novembrom, dnevom mrtvih, pojavi tudi do 80 izdelovalcev sveč, honorarnih, ki znajo dobro izkoristiti sve-čarsko nakupovalno mrzlico pred 1. novembrom. Ko je praznik mimo, jih spet ni, do naslednjega dneva, ko se spomnimo mrtvih. Jana Knep z Loke pri Tržiču je izbrala svečarstvo za stano obrt.. Mož Andrej se je vpeljal v kovinsko galanterijo, Jana pa v svečarstvo. »Leta 1985 sem začela,« pripoveduje Knepova. »Znanka je izdelovala lončke za sveče in nama predla- gala, da se lotiva izdelovanja sveč. Zagrabila sva. Oglasila sva se na Dunaju pri enem od svečarjev.Zvedela sva najosnovnejše napotke, pri njem pa sva kupila tudi precej primitiven stroj za izdelovanje sveč, ki pa nama še sedaj dobro služi.« Kako pravzaprav sveča nastane. »Plastične ali pločevinaste lončke s pokrovi lupim. Ceneje je kot da bi jih sami izdelovali. Kupim tudi parafin v 30 kilogramskih ploščah, ga talim, utekočinim, pripravim podloge s stenjem in potem vlivam: ročno ali strojno. V dneh ko je veliko dela, polnim na oba načina, sicer pa strojno. Parafin terja kar veliko časa, tudi do 10 ur, da se strdi. Pogoji za delo se bodo /boljšali, saj smo zgradili novo delavnico.« Kako gre prodaja. »Letos bomo izdelali i*" 300.000 sveč. Od prvega ^ gusta dalje delamo skonj. neprekinjeno; vsak da*1 , do 18 ur, vse sobote, vse j* delje. Imamo še eno dela** sin Borut pomaga, moz j£ smo komaj kos naroČil0.^-Naše sveče je mogoče t*0^ po vsej Sloveniji, posluj pa večinoma prek Kmetu**, zadruge Mercator OobroP^ Ije. Dobro gre tudi pr«*1 doma, za kar imamo do ljenje. Nakup na domu je veda precej cenejši.« Na izdelkih še nimate & je znamke. .jž »Za zdaj še ne. Prihod^ leto pa bo najverjetneje ^ naših izdelkih še eUJ* Knep Tržič ali kaj pod*^ ga. Za besedilo se še r»* odločili. . jj J. Koš^ .TOREK, 3. NOVEMBRA 1987 KRONIKA 7. STRAN ®Q)IS®KIcJJ©5EnGLAS Varn a smučina Visoke cene niso zredčile smučarskih vrst Hud"' ok.tobra — V Sloveniji zadnja leta smuča prek 250 tisoč JL ' razv°j smučarskih središč pa komajda dohaja tolikšno Izpraševanje. Ob množičnem obisku smučišč — gorenjska je *V sezono obiskalo milijon 850 tisoč smučarjev — pa je tudi L h? ve?.nesrec- Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v I| Ijani J* prav zato sklical posvet sodnikov, tožilcev, ^e*J**kpv, delavcev organov za notranje zadeve, upravijalcev •nucišč in smučarskih delavcev, da se o problematiki temeljito P°Kovorijo. Med drugim so se dogovorili, da bo letošnja smučarska sezona (87/88) začetek leta varnosti na slovenskih smučiščih. Kdaj bomo dočakali, da na smučiščih ne bo več nepregleden kolon, kdaj bo smuka pri-• m« j,.ša' dlJe trajajoča kot pa "jrudljivo čakanje na vlačnico, aJ se nam ne bo bati nezgo-Jf« Pa tega, da bi nam, med-2?. gremo na čaj, ukradli J*«*!? Kdaj bomo v vseh teh Pogledih dosegli tuja smučiš-«'Kamor že leta in leta bežijo n»* smučarji. ker jim domača rne ustrezajo? Vse kaže, da e °-olgo ne. Urejenost smu- smučišču ponesreči veliko otrok, večinoma pa so žrtve ravnanja drugih smučarjev. Redarji in miličniki na smučišču sicer kar uspešno brzdajo preveliko radoživost, a množičnemu navalu na smučišča le niso docela kos. Tudi upravljalci smučišč niso brez čišč Vgradnja hotelov, obnova „.»uiljU J1UH.1UV, UU11V/,«« ličnic, širitev parkirnih površin, turistična ponudba, vse to Prepočasi sledi vse bolj množičnemu obisku smučišč, ki ga niso okrnile niti vrtoglave cene smučarskih vozovnic. Davek temu pa kajpak plača varnost, ki. je po ugotovitvah razpra-vljalcev na blejskem posvetu, vse slabša. Petero mrtvih kliče po neprevidnosti Pet smučarjev, ki so se lani smrtno ponesrečili na slovenjih smučiščih, in stotine ranjenih, so vendarle spodbudile odgovorne, da razmislijo o varnejšem smučanju. Zgledno steptane smučarske proge, brezhibna signalizacija, ustrezna smučarska oprema, dobre žičnice so seveda prvi pogoj za varno smučanje, a kljub temu Prihaja do nesreč. Krvavec je aenimo prvi po številu nezgod na smučišču, pa vemo, da je kar dvakratni dobitnik »zlate snežinke« kot zgledno urejeno smučišče, kjer so dobro poskrbeli tudi za nadzor rediteljev in miličnikov. Krvavec je pač najbolje obiskano smučišče, tja vodijo na športne dneve otroke, prihaja tudi veliko začetnikov, ki si drznejo celo na najzahtevnejše proge. Precenjevanje smučarskih sposobnosti pa, pravijo, izzove polovico vseh nesreč. Trije mrtvi, 300 lažje in 161 hudo ranjenih med lanskim smučanjem na gorenjskih smučinah, bi bili lahko zadostno opozorilo. Smučarska kultura še v povojih Prav bi bilo, ko bi se tudi smučarji zavedali odgovornosti za svoje in življenja drugih, tako kot je to v prometu. Prav bi bilo tudi, ko bi se držali nekakšnega moralnega kodeksa kot, denimo, pohodniki v gorah, ne pa da ravnajo, kot se jim zljubi. Mnogi iščejo avanture zunaj urejenih smučišč, prirejajo neodgovorna tekmovanja, mnogi ne spoštujejo predpisov, in nesreča je tu. Tudi starši, ki pripeljejo otroke na smučanje, se še ne zavedajo dovolj, kako pomembna ie njihova budnost, saj se na greha Žičnične naprave na večini gorenjskih smučišč (izvzemši odlično opremljeno Kranjsko goro) so iztrošene, vendar jih za silo obnavljajo, tako da imajo vsa smučišča obratovalna dovoljenja. Tudi opremljenost in urejenost smučišč je kar solidna. Očitki pa gredo na rovaš signalizacije, ki je na mnogih smučiščih nepopolna. Kljub jasnim predpisom na smučiščih med obratovanjem večkrat vozijo teptalci, kar prav tako lahko izzove nesrečo. Žal ob tem ugotavljajo, da tudi odgovorni ljudje na smučiščih slabo poznajo predpise, zlasti to velja za reditelje. Večinoma imajo le-ti premalo znanja, pa tudi ugleda ne, zato jih smučarji ne upoštevajo. Sicer je tu še milica, ki je lani prebila na smučišču 8.564 ur, vendar le ob večji gneči, ne pa vsak dan. O redu na smučišču govori deset let star Zakon o varno-stii na javnih smučiščih. Udeleženci blejskega posvetovanja so imeli nanj veliko pripomb, zlasti da je že zastarel in zato neživljenjski. Širok je splet okoliščin, ki pogojujejo varno smuko. Glede na to, da bo leto 1988 leto varnosti na slovenskih smučiščih, upamo, da jih bodo odgovorni uspešneje obvladali kot lani in druga leta. Lani se je na slovenskih smučiščih smrtno ponesrečilo pet ljudi, trije na gorenjskih. Ranjenih je bilo 737, od tega 236 hudo. Le na Krvavcu, najbolje obiskanem gorenjskem smučišču, se je pri smučanju hudo ranilo 47 ljudi, laže pa 95. Ena smučarka je izgubila življenje. Med ranjenimi je tudi precej otrok, kar 28 tistih, ki še nimajo 14 let. Za tri smučarje se je lanska sezona na Gorenjskem končala tragično. Vanja Štancar se je smrtno ponesrečila na Krvavcu, ko je smučala zunaj urejenega smučišča in ji je zdrsnilo na melišcu. Maja Burja je med smuko na Zatr-niku trčila v smreko. Grega Koren pa je na Kobli padel s teptalca, ki je skupino mladih smučarjev peljal na vrh smučišča. Da je smučarska kultura še v povojih, govore tudi prekrški, ki jih na smučišču store objestni ali nevedni smučarji. Z vseh slovenskih smučišč je šlo lani prek 260 predlogov za postopek zoper kršilce reda na smučiščih, z gorenjskih pa 137. Tudi kazniva dejanja niso redkost, čeprav je tatvin smuči in opreme znatno manj kot prejšnja leta. Razna tekmovanja še dodatno obremenijo že tako prepolna smučišča. Lani je bilo na Gorenjskem kar 277 raznih tekem, od mednarodnih prireditev do sindikalnih prvenstev. Slednjih je bilo kar 137. Prireditelji bi morali objavljati, kdaj se te tekme odvijajo, da bi ljudje to vedeli in ne bi prihajali na prenapolnjeno smučišče. D. Z. Žlebir sPešna vzgoja požarne varnosti Znam gasiti! H, Milan Klemenčič, Franci Kavčič in Pavle Močnik. Vsa četvf.ici je bila med petnajstimi, ki so prišli na cilj. Reči je treba, da sc se spet imenitno izkazali. Dušan Mravlje, ki je lani zmagal, j< bil letos drugi, Franci Kavčič je ponovil lanski uspeh in bil tudi na tem teku tretji, Milan Klemenčič je bil šesti, Pavle Močnik pa deseti. Zadnja dva sta na tem super maratonu (254 kilometrov) tekla prvič. V ekipnem delu so bili Kranjčani daleč v ospredju, saj so v tej razvrstitvi bili prvi. zmagal je Ceh Milan Furin, ki je za tek 254 kilometrov potreboval 23;59, Dušan je bil drugi s časom 24;44 Franci tretji. Njegov čas je bil dve minuti slabši od Mravljeta, Milan pa je za ta super maraton potreboval 27;35. • Pavle Močnik: »Sam sem bil deseti in to progo sem pretekel v 29 urah in dvainpetdesetih minutah. Start je bil ob 10. uri dopoldne v glavnem mestu Ca-liari in cilj v Sassari. Prvi del tega super maratona je bil ravninski, drugi del je bil še težji, saj smo tekli iz klanca v klanec in vi šinska razlika se je dvignila do 450 metrov. Zadnji del pa je bil najtežji, saj je bilo treba pred ciljem v Sassari preteči dolg hud vzpon. Temperatura je bila 27 stopinj Celzija, ni popustila vse do poznih večernih ur. V teh poznih večernih in jutranjih urah teka se je močno ohladilo in morali smo se obleči v trenirke, da nismo kljub teku omagali zaradi podhladitve. Drugače je bil ta super maraton izredno dobro organiziran. Ni bilo težav s hrano, ne z osvežujočimi napitki. Vsak maratonec ima namreč svoje vozilo z ljudmi, ki skrbijo za vse. V kombiju je tudi sodnik. Če omagaš, te naložijo v avto in te pripeljejo na cilj. Meni se to ni zgodilo, spremstvo ti pomeni splošno oporo. Ne samo za hrano in napitke. Dajejo ti spodbudo, da pretečeš vso progo. Sam sem imel težave z nogami. Po dveh urah teka so mi odpovedale in kot kaže sem imel slab dan. Toda vzdržal sem in iskreno povedano, zadovoljen sem, da sem pritekel na cilj. Hvala vsem, ki so mi omogočili, da sem lahko tekel na Sardiniji. Na koncu sem si dejal: Nasvidenje prihodnje leto.« D Humer Iskraši vabijo na planinski izlet Kranj, 29. oktobra — Planinska sekcija Iskra in Planinsko društvo Kranj organizirata v nedeljo, 8. novembra, izlet s Črnivca na Menino planino Avtobus bo ob pol sedmih zjutraj odpeljal iz pred hotela Creina v Kranju. Izletniki se bodo peljali do sedla Črnivec (902 metra), od koder bodo krenili do Menine planine in naprej do Gornjega grada, kjer jih bo spet čakal avtobus. Hoje bo za približno 6 ur. Obutev naj bo dobra, priporočljiva pa jc tudi uporaba smučarskih palic. Izlet bosta vodila Jo/e Jošt in Peter Globo-čnik. Cena prevoza je 2000 dinarjev, prijave pa sprejemajo v pisarni PD Kranj (J K.) Kranjski šport in nov obračunski zakon Korak k nazadovanju Kranj, 29. oktobra — »Telesna kultura je z novim obračunskim zakonom postavljena na stranski tir, financirala se bo iz ostanka dohodka, kar pomeni manj sredstev. Za kranjsko občino, ki ima izjemno razvit sport, je to nevarno, pravita predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Slavko Brinovec in Boruttarcnik, strokovni delavec za vrhunski in tekmovalni šport na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Kranj. * * Za pogovor smo nameravali prositi tudi Braneta Polaka, vodjo delovne skupnosti in sekretarja ZTKO Kranj, ki pa je bil zaradi bolezni odsoten. »Za telesno kulturo bo leta 1988 precej manj sredstev, kot jih je letos. Največ omejevanja pričakujemo pri zaposlovanju in naložbah. Osnovne dejavnosti ne smemo še bolj krniti. Kljub temu pa smo odločeni, da je zimski plavalni bazen za Kranj in širše tako pomemben, da ga prihodnje leto moramo začeti graditi. Ker se bo telesna kultura v prihodnje financirala od ostanka dohodka, bo zelo pomembno, kako bodo delovne organizacije ta dohodek prikazovale. Če tega ne bo, bo morala telesna kultura spet iskati zu-najsistemske vire financiranja, tega pa verjetno nihče ne želi. Skušali smo tudi zaposliti tri poklicne strokovne delavce za nogomet, namizni tenis in smučarske teke, vendar je to sedaj zaradi manj sredstev vprašljivo. To bo za te športne panoge škoda. Vrzel nameravamo nadomestiti s honorarnimi delavci, vendar njihova strokovnost ni ved- no na ravni poklicnih delavcev. Pri najemninah za športne naprave ne sme biti večjih problemov, ker jih je večina v upravljanju ZTKO in so zato najemnine minimalne, ali pa celo za- našega življenja. Financirani bomo iz ostanka dohodka, vse ostalo pa iz bruto osebnih dohodkov, kar je zanesljivejši vir,« stonj,« je d^jal o pričakovanih slabih časih za telesno kulturo Borut Farčnik. »Nesprejemljivo je, da se kultura in telesna kultura po novem jem ljeta kot nekaj postranskega, kot dejavnost, ki nista del meni Slavko Brinovec, predsednik skupščine kranjske telesnokulturne skupnosti. »Sprožili bo- mo ustavni spor. V Kranju se posebej trepetamo za usodo športa in telesne kulture zaradi tega, ker imamo oboje zelo raz; vito (tekmovalni in vrhunski šport, rekreacijo in šolski šport)-Vse te dejavnosti so v občini dobro utečene. Za okolja, kjer je malo zaposlenih, je predvidena solidarnost republike. Nekaj takšnega že sedaj združujepio za tako imenovane skupne pj0; grame. Kranj v ta namen sedal oddvaja okrog 60 milijonov dinarjev. Ker pa bi morali v Sloveniji tudi v prihodnjem letu zagotoviti normalno telesno vadb° predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem, kar p0' meni v republiki okrog 60 odstotkov vseh mladih, bi Kranj moral na osnovi septembrskih cen prispevati še dodatnih 120 m"1' jonov dinarjev. Mi tej solidarnosti ne nasprotujemo, vendar morajo biti merila z normativi obH' kovana realno in pošteno. Prey ladati bi moral sedežni princip zbiranja sredstev, kar pomeni, da bi moral denar tja, kjer delavec živi.« J. Košnje* Sliki: F. Perdan Zaupanje Kranju Kranj, 30. oktobra — Čeprav Kranj nima ravno najboljših pogojev za organizacijo zimskih plavalnih tekmovanj, saj ima le skromen in že zdavnaj premajhen zimski bazen, je dobil Kranj tudi to zimo organizacijo nekaterih pomembnih plavalnih tekmovanj. Že to soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra, obakrat ob 16. uri, se bo v zimskem bazenu začel slovenski del plavalnega jugokupa za člane in pionirje. Šestega decembra bo v Kranju VI. tradicionalni Špelin memoriai odprtega tipa z memorial-nima disciplinama 1500 metrov kravi za moške in 800 metrov kravi za Ženske. Marca prihodnje leto pa bo v Kranju slovensko prvenstvo za mlajše pionirje A in pokal za mlajše pionirje B J. K. Slovenci na trofeji Vanoni Mojstrana, 29. oktobra — V Morbegnu v Italiji je bilo v nedeljo, 25. oktobra tekmovanje štafet v gorskem teku za pokal Vanoni. Tek je posvečen spominu na pobudnika gorskih tekov v* Italiji Eziona Vanonija. Na letošnji trofeji je teklo 58 štafet s 168 tekmovalci iz Jugoslavije, Francije, Anglije in Italije. Jugoslavijo sta zastopali dve mojstranški štafeti. Proga je bila dolga 7 kilometrov, imela pa je 300 metrov višinske razlike. Najboljši Jugo- slovan je bil Franci Teraž na 14. mestu, Ivan Urh je bil 23., Franci pa je med drugim premagal lanskega svetovnega prvaka v gorskih tekih Italijana Alfonsa Vallicella. Ekipno je zmagal Rim. Mojstrana I v postavi Franci Teraž, Ivan Urh in Mirko Teraž je bila osma, Mojstrana II, za katero pa so tekli Rado Pintar, Roman Kejžar in Tone Djuričič, pa je bila devetnajsta. A. Kerštan Od tekme do tekme Termopol zmagal v zaostali tekmi — V zaostali tekmi prve se; zonske rokometne lige med Termopolom iz Škofje Loke in Bakov so zmagali domačini z 21 : 20. Za Skofjeločane so dali največ zad tkov Primožič 6, Hribernik 4 in Ramovš 4. — J. K. LTH zmagovalec — Sindikalno prvenstvo Škofje Loke v naItl<:. nem tenisu je končano. Že šestič zapored je zmagal LTH I, ki je v *g nalu premagal Jelovico II s 5 : 4. Tekmovalo je 19 ekip, tekmovanj pa je bilo organizirano v športni dvorani Poden ŠD Kondor z GodeS ča. Vrstni red: 1. LTH I, 2. Jelovica II, 3. Jelovica I, 4. LTH II, 5. UPr8' vni organi itd. — J. Starman Zmagovalca Krajnik in Vehar — ŠD Kondor z Godešiča je org^ niziral člansko in veteransko prvenstvo v namiznem tenisu. M člani je zmagal Pavle Krajnik pred Markom Bečanom, DornnO Križajem, Igorjem Šubicem itd. Med veterani pa je bil najboljši LOJ ze Vehar pred Ladom Abinom, Janezom Starmanom in Janezo Križajem. — J. Starman Kranj ekipno tretji — V Bački Palanki je bilo pretekli te.,0 ekipno prvenstvo za pokal Jugoslavije v motokrosu. V kategoriji o 125 cem sta za Kranj vozila Robi Rendulič iz Dupelj in Davof) Urevc z Bleda. Bila sta odlična tretja, saj je bil Robi drugi, Davofl pa četrti. V Radencih pa je bila zadnja dirka za republiško prvenstv v motokrosu za kategorijo 125 ccm. Davorin Urevc z Bleda je bil se mi, Robert Hribar z Golnika, član AMD Tržič, pa osmi. Zaradi dezJ so bili tekmovalni pogoji težki. — M. Jenkole Radovljiško šahovsko prvenstvo žrebanje in prvo kolo) bo VJP*V tek, 6. novembra, ob 17. ur« ^ družbenem centru v Lescah- finalu bodo lahko neposredp^ brez kvalifikacij igrali šahjsu naslovommoj strskegakandida in več, ki se morajo prijaviti petka, 13. novembra. Med f,n. lom bodo za vse ostale, če bo 0 volj interesa, organizirani ka gorni turnirji. r Pojasnila dajejo pri SD iyiwv ka ali v petek na žrebanju družbenem centru v Lescah-J. K- Radovljica, 30. oktobra — Šahovsko društvo Murka prireja radovljiško prvenstvo v šahu, na katerem imajo pravico igranja člani šahovskih organizacij in vsi drugi ljubitelji šaha, ki prebivajo v radovljiški občini. Prvenstvo bo imelo dva dela: kvalifikacije in finale. Kvalifikacije oziroma predtekmovanja bodo potekala novembra. Igralna dneva bosta sreda in petek, finale pa bodo igrali enkrat tedensko decembra in januarja prihodnje leto. Začetek tekmovanja (prijave, Planinski večer v Radovljici Radovljica, 31. oktobra — Planinsko društvo Radovljica začenja s planinskimi večeri. Prvi bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli v Radovljici. O smučanju z vrha Mc Kineva, najvišjega vrha Severne Amerike, bo govoril in svojo besedo z diapozitivi popestril naš znani alipinist Viki Grošelj. J. K. Ligaški izidi NOGOMET — V enajstem kolu republiške članske nogometne listje Triglav gostoval v Kopru in doživel visok poraz. Izid: Koper : Triglav 4 : 0 (0:0). V dvanajstem kolu Triglav doma gosti Ljubljano. ROKOMET — V moški republiški ligi je Termopol iz Škofje Loke gostoval v Prulah in z gostovanja prišel s porazom. V ženski ligi je Kranj visoko v gosteh premagal Itas v Ribnici, Paloma pa je bila doma boljša od Alplesa. Izidi — Prule : Termopol 21 : 20 (12:8), Itas : Kranj Duplje 8 : 22 (2:11), Paloma : Alples 19 : 14 (9:8). fari prihodnjega kola: Termopol : Slovenj Gradec, Alples : Mlino-test, Kranj Duplje : Iskra. ODBOJKA — V moški in ženski drugi zvezni ligi je Bled v obeh kategorijah igral doma in bil obakrat uspešen. Moška vrsta je premagala Kakanj, ženska pa je bila boljša od Fuiinarja. V moški slovenski ligi je Triglav v dvorani na Planini iz gubil i Topolščico, ženske pa so dobile prve točke v letošnjem prvenstvu. Premagala so mlado ekipo 1'alome Branika. Izidi — moški — Bled : Kakanj 3 : 0. Triglav : Topolščica 0 : 3, žen- ske - Bled : Fužinar 3:1, TnglaV ' Paloma Branik 3 : 2. »tj Pari prihodnjega kola — — Željezničar : Bled, Brezov^ Gradačac Triglav. _ _gkj Na Jesenicah strelsko tekmovanje Jesenice, 30. oktobra — Občinska strelska zveza in ZTKO Jesenice prirejata drugo množično tekmovanje v streljanju z zračno puško za prebivalce jeseniške občine. Tekmovanje bo v petek, 6. novembra, med 15. in 19. uro ter v soboto, 7. novembra, med 9. in 16. uro na streliščih v Mojstrani in na Javorni-ku. Kdor bo dosegel 150 in več krogov od 200 možnih, bo sodeloval na finalu, ki bo v soboto. 21. novembra, med 9. in 15. uro na strelišču na Javorniku. Vabljeni vsi, od pionirjev do članov. J. Rabič Triglav, ženske -Partizan Črnuče KOŠARKA: V drugi zvezni žen košarkarski ligi se je Sava y° ^ merce iz gostovanja v Marib0^ domov vrnila praznih rok. Prerny gale so jo košarkarice Marlesa- . ženski republiški ligi je v Go?e t skem derbiju Odeja doma dobi' Jeseničankami, Metka iz Celja V je bila za odtenek boljša od skega Kladivarja. V moški rep^V ški ligi je Triglav doma gostil.1^ os iz Domžal. Toda Triglavani tO* reč*' Slovo od Francija Hvastija — »Sem v težkem položaju. Grem za trenerja v Avstrijo, a to prisrčno slovo na Orehku je še težje,« je dejal ob slovesu zvezni kolesarski trener in trener KK Save Franci Hvasti. »V uteho mi je, če bom v novi funkciji uspel in se po dveh, treh letih spet vrnil v matični klub. Odločitev je bila tudi v tem, da bom sam dobil še večje strokovno kolesarsko /nanje.« Na sliki Franci Hvasti in predsednik KK Sava Anton Ves >lič. (D. H.) — Koto: G. Šinik imeli preveč sreče, saj so to s nje izgubili. c<> Izidi — Marles : Sava Comm«' . 90 : 66 (53:37), Odeja : Jesenice ' g 72 (40:36). Kladivai : Metka 82 ^ (34:35), Triglav : Helios 76 : (42:49). v8 Pari prihodnjega kola - ° Commerce : Kors Rogaška. J** ,^f, ce : Cimos, Cerknica : Kla°jv Slovan : Odeja. Maribor : Trig 3 -e HOKEJ NA LEDU - V tem kol% Kranjska gora Gorenjka v' P^p zvezni hokejski ligi na Jesen' brez težav premagala Bosno t*^ rujeva, Jeseničani pa so bili v t. boljši od Cinkarne. ...a ■ Izidi: Kranjska gora Gorenj* : Bosnu 5 2(3:0. 1:0, 1:3), Cir k a'' t Jesenice 3 : 8 (1:3, 2:2. 0:3), K° ,6:1. Olimpija : Crvena zvezda 14 4:0. 4:0), Makoteks : Medv<"\ : Got tan (0:6, 0:6, 0:2), Parti*3 Vojvodina 7 : 2 (1.1, 5:0, 1:0 0t* V sredo ob 18. uri Kranjska *,)(r Gorenjka na Jesenicah g«9*! ^ v karno, Jeseničani pa gostuj*™ Beogradu pri Crveni zvezdi-^ ^ ODMEV i 8. STRAN (MMmmM^lC^AS Gorenjski glas, 16. oktober, 1987 Prazniki in praznovanja Ce se je oni dan v Ljubljani *bralo toliko pametnih mož, ki *o skoraj štiri ure razpravljali ° Praznovanju božiča - Božiča, to ie mora biti pomembno. Sicer pa tudi je, saj ga tako ali tako praznuje velika večina Slovencev. To povedo številke "i da smo narod, ki veliko da *e zlasti na razna praznovanju, predvsem cerkvena, je tudi splošno znano. Da je to pomembno vprašanje (kulturno, civilizacijsko, etično, pa tudi hkrati politično in še zgodovinsko), so nam dokazala glavna sredstva obveščanja. Delo Je temu odprlo celo prvo stran. Poleg poslušanja in gledanja na televiziji, sem - smo natanko prebrali tudi časopisna Poročila. Lepo. Toda - ali bom »sektaš«, če naslednje besede ne bodo posvečene le božiču - Božiču, temveč še kakemu drugemu Paniku, kajti praznovati je zelo prijetno. Ne te bo božiča ~- Božiča, ki je - navajam nekaj objavljenih misli - »s svojo večplastno vsebino lahko Vz9oja strpnosti in spoštovala do drugače mislečih«, ki je Praznik, v »katerem se lahko najdejo' vsi ljudje v Sloveniji ln si potemtakem zasluži sta-tus javnega in skupnega prazna brez državnih lastnosti«. Pri tem »ne kajti« Cilj socializma ne more biti nasilno izenačevanje kulturnih itd. razlik med ljudmi, ampak v dopuščanju njihove različnosti. Vsakdo naj drugemu pusti biti, kar je, vsakdo naj praznuje bo-Zlč tako, kot si želi...« Tako je Prav in taka je stvarnost! To so utemeljene in tehtne misli vse do kar ganljivih ugotovitev, da »božič lahko postaje vezno tkivo med ljudmi -kot praznik miru, družine in ^nmanizama itd...« Predsednik Jože Smole, kot oreme, pa je dejal, da je »že po sv°ji funkciji dolžan ljudem, ki božič praznujejo, na dolo-Cen način voščiti in jim izreči ^Poštovanje. Ljubljanski nadškof _ če žeii _ ima vso pra-V*c°. da se prek radia, televizi-]e ih tiska obrne na vernike s Svojo božično poslanico.« Vsekakor je to velik napredek v smislu in k cilju spoštovanja različno mislečih, a tu Se mi Vsiljujejo neke misli, ki Sem jih pogrešil pri različnih razpravljalcih. Dvakrat sem Pregledal vse, kar je o tej zade-V} pisalo, a nisem našel. Na kaj mislim? Mislim na to, da je bila nekoč OF, ki nikoli ni delala ra-zlik med verujočimi in neve-^jočimi. Če bi delala tako, ne 01 bila to vseljudska, protifaši-**}tna organizacija, v kateri so °ili vključeni vsi ljudje - ne 9'ede na svetovni nazor -vneti »za mir in dobro voljo«. ,0 naj bt bila in je SZDL. In zdaj: ali naj vse bolj ljudsko -versko praznovanje božiča po-!^eTli tudi približevanje Cerkve SZDL? Če je tako, je zelo P/au. Ob tem pa bi rad zapisal, aa ima Cerkev zdaj verjetno že več cerkva, kot je osemletk, da rjo suoje časopisje in revije, nar Predusem berejo in cerkve-vljn opravilom prisostvujejo ,erni ljudje. Prav gotovo du-.°vščine prek teh svojih medi-- ne le ob temveč jeV ver*T T prQ urnikom voščijo tUdi?Vaniu Božiča, t0r . * drugim prazniKon kom Ue zadostuje? Mar kdo kom tuuosiuje: mar Kao uer 3f orani pri nas opravljati kau, obrede? V zadnjih letih ■ J takega ni bilo slišati - kar HekT Pmv! dru0 Sem> da imaino & nin Praznike. Veliko cerkve-dru^kCe'° vrsto državnih in Ue št*71**1' Med velike cerkve-ko orejem° tudi velikonočne, aleo e za Vstajenje, ki je lahko državn^a *e za kaJ drugega, za prert ne9a pa ob vseh drugih £>an n 29- novembra -nek0republike! Tudi tu gre za P°seh Ve'\ko1 družbeno in še sm0 .9 človeško rojstvo, saj s°jeji °d naci~ fašizma ob-fenio) Ua uničenje! In tod'sem bo j/ zaman pričakoval, da se i°Čih ° ^med naših razmišlja-Uih J*1 Vodilnih mož spom- (čepr bi 00 teJ Priložnosti du jeQhu le bil na dnevnem re-pred) — Božič) vprašal in in v gal< če bi tudi v cerkvah nQsD Venkem tisku vpeljali v ftia°r?!ni smeri kaka ustre-i7t Sl*SCila!? SaJ Ie Jugoslavija avenija vendar last vseh (tu bi se dalo veliko reči -vem), pri čemer religioznost in različne vere nimajo nobenega pravega zaviralnega smisla. Tu ne gre le za verujoče, temveč za verujoče in neverujoče Slovence in Jugoslovane. Pa imamo še Dan OF — 27. april, pa 1. maj in še kaj, ko praznujemo vsi, ali natančneje imamo dela proste dneve vsi! Kako lepi koraki zbliževanja, korakov k sožitju, sodelovanju in medsebojnem spoštovanju bi bile kake prijazne, čeprav čisto kratke čestitke ob teh naših, skupnih praznikih in seveda različnih čustvovanjih?! Ko je~šlo za narodni obstoj, nismo poznali verskih, nazorskih razlik, ker smo bili »vsi na isti ladji«, vsi ogroženi od istega sovražnika — kakor tudi zdaj, v teh že dolgoletnih težavah, zato je tisto (v Dnevniku) »iz zgodovinskega spomina, da so med vojno (tudi) borci NOB praznovali božič in poleg partizanskih pesmi prepevali tudi Sveto noč« čisto odveč, kajti belogardisti in domobranci so poleg svojih pesmi tudi prepevali Sveto noč! Vendar zato miru ni bilo, ne bratovske ljubezni! Sicer pa tedaj drugih praznikov še ni bilo — in da ponovim: saj je bila večina borcev vendar vernih! Le okoliščine jim niso dovoljevale opravljati verskih obredov — ki pa so jih belogardisti in domobranci!Tedaj je Sveta noč... vsaki strani pomenila nekaj drugega. Zdaj je priložnost, da pomeni vsem isto! Pojdimo si nasproti! Res brez tistega, kdo bo koga! Časi so preresni. Za konec pa tole. Popolnoma jasno je, da pravega praznovanja ni, če je dan deloven. Zato se je treba odločiti: na^ bo pravi praznik ali pa dejansko delovni dan. Kajti predlogi delovnih organizacijam in n.pr. šolam ter vrtcem, naj bodo »prožni pri oblikovanju pouka na božični dan in strpni do opravičil otrok, ki jih tega dne ne bo v šolo«, bodo vnesli nered in če malo tvegam z napovedjo, tudi spore, majhne in večje 'špekulacije' in verjetno - kar bi bilo najhuje — tudi svojevrstno in različno preštevanje in etiketiranje, da se izrazim 'sodobno'. Tega pa je že tako preveč, kajti otroška duša je dovzetna za vse vplive: dobre in slabe! To pa bi bilo čisto nekaj nasprotnega od tistega, kar naj bi korak za korakom dosegli s praznovanjem božiča — Božiča! Ivan Jan Gorenjski glas, 6. oktovbra 1987 Prašiči ne smejo v oddaljeni Rovt Med tistimi, ki jih je novinarka Darinka Sedejeva omenila v svojem članku o namerah Romana Klinarja z Jesenic (ne iz Plavšekga Rovta), smo bili tudi sosedje, češ da »ne maramo Romanove kmetije«. Prav je, da se bralci seznanijo tudi z drugo platjo, tako da bodo lažje razumeli tudi pisanje 6.10.1987 o njegovi kmetiji. Sosedje nismo nasprotovali gradnji hleva za govedorejo. Sosedje smo bili tisti, ki smo mu celo pomagalu pri zidavi tega hleva, posojali orodje in drugo, saj je zatrjeval, da bo redil govedi. Toda, ko je bil hlev sezidan, je takoj začel rediti okoli 100 prašičev, katere je hranil s pomijami, ki jih je vozil z Jesenic. Sosedje smo se torej oglasili takrat, ko smo sprevideli, da je bila lastniku reja govedi le pretveza za pridobitev urbanističnega potrdila za gradnjo hleva. Zaradi razburjenja in naših protestov zaradi neznosnega smradu, ropota ponoči (ker jih ni redno krmil), izliva gnojnice na cesto in sosedove njive so res prihajale inšpekcije v hlev. Lastnik je uvidel, da ne more brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja rediti prašičev, zato je zanju zaprosil letos spomladi, vendar jih ni dobil zaradi tega, ker je hlev v strnjenem naselju. Sosedje ne verjamemo V njegovo tehnologijo brez smradu in ropota vzrediti najmanj 600 svinj, saj je sam s svojo dejavnostjo povzročal v preteklih dveh letih še dodaten smrad, ko je vozil nefermentirano gnojnico v sončnem vremenu na travnik in jo pustil razkrajati, tako da so se poleg nas so- sedov zgražali tudi obiskovalci narcisnih poljan, še zlasti ob 1. maju. Lastnik vseh teh težavni okušal, saj ne živi v vasi, ampak prihaja občasno le na ogled hleva in se odpelje spet nazaj na Jesenice, kjer stalno živi in se ukvarja z gostinstvom. Z rejo prašičev se je delno ukvarjal njegov oče, v glavnem pa najeta delovna sila. V članku je navedeno, da je Plavški Rovt majhna vas, daleč in visoko. Dejstvo je, da so v Plavškem Rovtu ene najlepših narcisnih poljan, ki jih obiskujejo ljudje od blizu in daleč in da je še posebno staro kmečko naselje potrebno očuvati ekološko čisto. Nekaj kmetov v vasi dobro živi od reje govedi in drugega, kar ustvarijo s pridnimi rokami na svoji zemlji. Lastnik prašič je farme pa verjetno namerava voziti kot prej pomije z Jesenic, saj že doslej na svoji zemlji za rejo prašičev ni pridelal nič. Zato je bolje, da farmo postavi na tako lokacijo, ki ne bo motila nikogar, da ne bo vložil sredstev, čeprav so družbena, nesmotrno. Mimo hleva poteka planinska transverzala, v sosedovi hiši sta žig in knjiga ter spominska plošča padlim kurirjem. Le— to večkrat obiščejo otroci iz bližnje šole. Vsi najbližji sosedje smo doma iz Plavškega Rovta in smo zrasli na kmetijah, vajeni živine, torej nismo nobeni »meščani«, ki »naj gremo na Bled, če nam tukaj smrdi« kot nam pravi lastnik. Roman Klinar do danes nima lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kljub odločbi o ustavitvi del pa z deli v hlevu pospešeno nadaljuje in obstaja bojazen, da bo gradbeno dovoljenje s tem izsilil, češ da gre za kmetijstvo. Na koncu pa še tole: Lastnik Roman Klinar in njegov oče ne spoštujeta niti najosnovnejših človeških norm, Grožnje s smrtjo sosedom ponavljata tudi letos. V letu 1985 je lastnikov oče podil sosedo z nožem, v L 1986 pa je napad na sosedov avto dobil epilog na sodišču. Vse to so dejstva, ki so razvidna iz zapiskov inšpekcijskih služb, organov milice in sodišča. Sosedje prašičje farme Gorenjski glas, 3. oktobra Hribarjeva hiša v Cerkljah »Gorenjski glas« je kot zelo bran dnevnik zabredel tudi v, onostranstvo. Tu je primerek z dne 22. septembra 1987 prišel v roke meni, l. 1985 preminuli docentki dr. Zlati Hribarjevi, hčeri nekdanjega, tudi že davno preminulega bivšega ljubljanskega župana, poslanika in senatorja, doktorja Ivana Hribarja. Kakor me sicer veseli, da bo hiša mojega očeta zaščitena kot kulturni spomenik, pa nikakor nisem mogla mimo članka »Zgodovina ne bo izginila«, ne da bi izza groba opozorila na grobe napake, ki bi utegnile zavesti kasnejše zgodovinarje. Dr. Ivan Hribar je imel po drugi svetovni vojni še dva živeča otroka: Milka, preminulega 1972, in Zlatko, po vaših podatkih preminulo 1985. leta. Milko, poročen z Blanko, roj. Urbančičvo, je živel v Cerkljah, Zlatica pa v Ljubljani. Od sorodnikov živi v Cerkljah še vedno Igor Kern, gostilničar, vnuk Hribarjeve sestre Terezije. Hiše v Cerkljah Hribar ni odkupil od sestre Ignacije Borštnika, temveč od njegove nečakinje Marije Šter. V Borštnikovi rojstni hiši še vedno živi njen vnuk Danilo Šter. Kar se stilnega pohištva tiče, bi bilo dobro, če bi se pisec članka pozanimal pri zavodu za spomeniško varstvo. Po dveh letih odsotnosti mi je že malo v spominu zemeljsko pravo, zato vas prosim, tovariš urednik, da v skladu z zakonom o tisku objavite tale popravek. Ish eno vas pozdravlja dr. Zlatica Hribar 61111 Ljubljana-Vič Cesta 27. aprila 47 Onostranstvo Gorenjski glas, 20. oktobra 1987 Krek je bil in ostane vsenarodna osebnost V glasilu socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko Gorenjski glas z dne 20. oktober 1987 ste v poročilu o slovesnosti ob 70. obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka navedli kopico netočnih podatkov. Zato vsi, ki smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi prireditev, zahtevamo, da na prvi strani našega glasila objavite točne podatke o prireditvah in se opravičite za napačno predstavitev kulturnega dogodka v Selcih. — obletnica Krekove smrti je 8. oktober in ne 3. oktober, — slovesnost je bila le zaključni del prireditev, ki so se v Selcih začele že 9. oktobra z otvoritvijo omenjenih razstav (odprti sta bili vsak dan do 18. oktobra), nadaljevale pa so se s trikratno uprizoritvijo Krekove igre Tri sestre (10., 11. in 17. oktobra); — celotni program prireditelje zasnoval, organiziral in v glavnem izpeljal odbor za prireditve ob 70. obletnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka (v okviru KUD-a Janez Luznar Selca) ob pomoči ljudi dobre volje iz Selc; — Združena zveza Slovenije in Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije sta se selškemu odboru pridružili med pripravami na praznovanje, pa tudi OK SZDL Škofja Loka je kasneje ponudila svojo pomoč; — ZZS je s slavnostnim govornikom resnično dala priznanje svojemu ustanovitelju, ZH KSS je pokrila znaten del stroškov slovesnosti, OK SZDL Šk. Loka je prav tako krila del stroškov slovesnosti in zasilne adaptacije Krekovega doma; Iskrena hvala vsem, ki so nam na dostojen način pomagali obuditi spomin na našega velikega rojaka. Odbor za prireditev ob 70. obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka KUD Janez Luznar Selca Privatna gradnja in odnos do nje Uvodoma je treba povedati, da ima sestavek samo dobronamerni namen obelodaniti dejansko stanje na tem področju. Priznati moramo, da tu vlada največja mera nezaupanja stroki in zakonodaji tega področja. Da je do tega prišlo, pa nismo krivi mi, ampak je odraz stanja časa, v katerem živimo in gradimo. Zadovoljni bomo, če bomo te predsodke obšli in tako prispevali družbi in sebi, zlasti pa kvaliteti svojih gradenj. Zelo veliko ljudi ima željo zgraditi lastni dom. Delavci, kmetje in intelektualci gradijo nove hiše in poslopja po naši širni domovini. Veliko je tudi dozidav, nadzidav in raznih adaptacij. Tako hiter razvoj gradnje zagotavljajo tudi posojila v DO, ki tako propagirajo najcenejšo gradnjo za pridobitev stanovanja zaposlenim. Ti objekti oz. graditelji pridobijo vso potrebno tehnično dokumentacijo od lokacije do gradbenega dovoljenja. Vse projektantske organizacije imajo razvite in sprojekti-rane tipske projekte, ki so zelo strokovno in estetsko izdelani. Hiše po teh projektih so nekako usklajene za naše gorenjsko stavbarstvo, tudi v zgodovinskem smislu. Obdelane so tudi za različne predele krajine, različne lokacije, za nova in obstoječa naselja. Za stara strnjena kmečka naselja so tudi oblikovno prilagojena stari obstoječi arhitekturi. Te dobre projekte hiš pa sei'eda pred gradnjo spreminjamo sami, tako v funkcionalnem, konstru-ktiimem in videznem arhitektonskem smislu. Spreminjamo jih tudi po uprabljenih materialih, izvedbah, barvi in obrtniških obdelav do detajlov. Pred pričetkom del in izvajanjem spreminjamo napačno poceni kupljeni projekt in stanje prilagojamo našim potrebam in zahtevam po našem namišljenem programu. Zaradi tega je zakoreninjeno mnenje in običaj, daje načrt le farsa za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj bomo izvajali tako nekaj svojega, kar pa se bomo zmenili z zidarji in tesarji med gradnjo. Tako mišljenje je trenutno najceneje, posledice pa se pokažejo, ko se vselimo, in so tudi hude. Res je, da je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja predolg, merodajni naj bi ga skrajšali tudi v prid omenjenega. Dejstvo pa je, da je vsak objekt za sebe tipičen glede na glas za vas m lokacijo, krajino, ambient, teren, strani neba ter dovozno cesto in komunalne naprave, tako da je nujno vsak objekt podrejen tem pogojem, kar vse se obdela v lokacijski dokumentaciji. Vsak objekt pa je podvržen tudi svojemu projektu, če ne le aplikaciji na lokacijo. Če upoštevamo še močno prisotno dejstvo, da gradnjo izvajamo sami kot laiki nestrokovno in da svoje prispevajo še razni kvazi strokovnjaki, je naš novi dom že popolnoma izmaličen in ne več skladen s projektom. V največ primerih pa nam naše hiše izvajajo razne domače skupine in »stručnjaki« iz južnih krajev, ki naših zasnov in večkrat tudi materialov ne poznajo, ka šele, da bi znali brati projekt. So pa tudi skupine, ki opravičujejo trditev - redke. Mislim, da je porazno dejstvo , da jim nasedamo in tudi verjamemo. Za drag denar nam spreminjajo in kvarijo našo slovensko hiše Le-ti so navadno zaposleni v gradbenih DO, kot kaj ne vemo. Znani in vidni so tudi taki objekti, ki so grajeni pod takimi pogoji, z gospodarji pa navadno sodelujemo, ker gradnja napreduje, izbruhnemo šele po kritiki drugih, ko je dejanje že končano in so izvajalci že odšli. Boljše stanje je pri gospodarjih, ki gradijo preko stanovanjskih zadrug, kjer se zahteva nadzorni organ, vendar pa tudi tu prevladuje odnos gospodar- izvajalec. Tudi nadzorni organ je le farsa zd podpis izjave, po kateri je opravičen prometnega davka. Res lepe so hiše na zahodu (Avstrija, Švica, Nemčija, itd.), kjer pa se izvajajo po potrjeni tehnični dokumentaciji, izvajajo pa jih poklicni stavbeniki (firme). Načrti se ne spreminjajo, ker so izdelani strokovno, po predhodnem gradbenem programu za dotičnega gospodarja in dotično lokacijo: zagotovljena je kvaliteta tudi s strokovnim nadzorom. Sicer pa pri nas sebi gradimo za svoj denar tak objekt in takega, kot sami mislimo, da je najboljši in da takega rabimo. Velika škoda se dela tudi, ker vedno ne gradimo namensko, samo da zavajamo oblast. So pa tudi ljudje, ki poznajo svoj program, zaupajo projektu in strokovnjakom in imajo zelo lepe hiše, da o lepih hišah naših strokovnjakov in intelektualcev ne govorimo. Konfekcije na tem področju pa ni, ker so želje in potrebe posameznika različne, kot tudi lokacije. Najceneje pa je hišo spreminjati na papirju, seveda ob znanem gradbnem programu. V sestavu sem razjasnil probleme na tem področju, ki nimajo le vzgojni namen, ampak tudi nujno ukrepanje v tem smislu. Gradbeni tehnik Rafael Kalan Bonton v trgovini Mogoče bo to pismo le zdramilo vodilne ŽIVILA, šefe prodajaln. Sem upokojenka, vendar še vedno pedantna in firb-čna. In ker sem še vedno firb-čna, obiskujem danes eno, jutri drugo živilsko prodajalno. Zadnjih nekaj let opažam, da so osebe za prodajnimi pulti in blagajnami naravnost neokusne, nevljudne — nimajo osnovnih pravil obnašanja v prodajalni. Najlepša slika tega je kranjski Petrček, trgovina kot bi padla bomba, na blagajni pa blagajničarka, ki mimogrede pritiska, vmes pa govori kot bi bila na trgu. Se te trgovke sploh kdaj vprašajo, kakšno prodajalno imajo (ali se vodilni to kdaj vprašajo, ali pa jih brigajo samo dnevni iztržki)! Pred dnevi sva šli z znanko na novo Planino v novo prodajalno (spet Živila). Pričakovala sem vsaj tu nekaj estetike. Toda razočaranje je bilo veliko. Takoj ob vhodu v prodajalno stoji vitrina z raznimi zadevami (kozarci, denarnice, jedilni pribori), naprej na pultu pri zelenjavi so stali metuljčki za lase, vilice, noži, etuiji, naprej na hladilniku je stala razstavljena posoda, na drugem hladilniku polno izdelkov suhe robe, pri deklikatesi na obešalniku jutranje halje, bunde, pri zabojih piva zopet obešalniki z vetrovkami, tik pred blagajno pri bonbonih pa plastični glavniki in da je neokus popoln — kondomi na sami blagajni. Še lepše je bilo pa vi- j deti in slišati odnos (verjetno je bila poslovodkinja) mlajše osebe v beli halji do prodajalca, ko se je vpričo nas vseh drla na njega. Mislim, da prav poslovodja ne ureja nepravilnosti v prisotnosti kupcev. Skratka, ta trgovina Živilom ne more biti ravno v ponos. Še sreča, da vanjo in njim podobnim ne zahajajo natančni sosedje Avstrijci. Polna mešanih občutkov sem se naslednjič napotila na Kokrico. Tam so bile vsaj prodajalki približno urejene, tako da sem jim dolgo čakanje in počasno tipkanje odpustila (mogoče so imeli nove blagaj-ničarke). Trgovina je bila kolikor toliko urejena. Ker Kranj ne bi bil Kranj brez Globusa, sem vstopila po dolgem času tudi tu. Opazila sem sicer nekaj sprememb. Drugačna postavitev polic, lepe police (mogoče zato, ker je bil ravno ponedeljek), opazila pa sem tudi zelo lepo založeno, sortirano delikateso, ki me je resnično razveselila. Razveslila me je tudi hitra in strokovna postrežba, ki je danes malo kje. Veste, ko kupci čakamo, dolgčas preganjamo tako, da prodajalke gledamo — opazujemo. Če pa so tako urejene in hitre kot tu, potem čakanje hitro mine. Ne vem, zakaj je trgovina tu lahko urejena, čista, prodajalke estetske! Mogoče vodilni v Živila vlagajo tu svoje najboljše, najspretnejše prodajalke ali pa imajo te prodajalke toliko višjo plačo (kar je tudi prav) kot drugje, pa so zato druge tako zanemarjene, nezainteresirane. V to prodajalno tudi hodi največ tujih kupcev in prav je, da odnesejo dober vtis. Ker sem še vedno firbčna, sem šla tudi na Zlato polje (Živila). Ko sem čakala na vrsto na kruh, sem naletela na prijazno prodajalko in nevljudno poslovodkinjo, ki se je drla v skladišču, da se je vse treslo. Sama sem bolj občutljive sorte in počutila sem se, kot da bi se drla name. Tako se s podrejenimi ne dela. In danes, ko gredo prodajalci raje v tovarno za trak kot da prenašajo oblastne poslovodje. Spomninjam se starih klasičnih prodajaln, prijaznih trgovcev, predvsem pa čistih in ličnih nenametanih prodajaln. Trgovci, dobri, hitri, prijazni. Ko smo imeli sestanek KS, sem se prepričala, da nisem tako pedantna, kajti pripombe o prodajalnah (Živila) in prodajalcih so letele z vseh strani. Šama pri sebi sem si želela tokrat vsaj enega predstavnika Živil. Želim in upam v imenu nas vseh potrošnikov, da malo očedite vaše prodajalne s trgovkami. Se nekaj me zanima. Ko sem čakala v neskončni vrsti za delikateso, je nekdo iz vrste vprašal, ali ni nikogar, ki bi ji pomagal, da bi šlo hitreje. Trgovka je pa dobesedno rekla: »Kar po direktorja pojdite na upravo, on pravi, da nas je preveč, da pa morate vi kot stranka biti malo bolj potrpežljivi.« Zanima me, ali je to res, danes, ko smo vsi (jaz. hvala bogu, ne več) sužnji ure? Julka Bajželj, Kranj (g@®IlKfc5J©ISIIGLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA m elektro gorenjska Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: V SLUŽBI RPI 1. VODENJE PROJEKTIVNEGA BIROJA Pogoji: dipl. el. inž., 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta JLA 6/III v 8 dneh po objavi. V TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ 2. VODENJE VZDRŽEVALNIH DELAVNIC Pogoji: višja izobrazba elektrotehnične smeri VI. st. ali srednja izobrazba iste smeri in z delom pridobljena delovna zmožnost ter 3 leta delovnih izkušenj 3. OPRAVLJANJE STIKALNIČARSKIH DEL V HE SAVA KRANJ Pogoji: srednja izobrazba V. st. elektrotehnične smeri ali poklicna šola za elektrikarje energetike in z delom pridobljena delovna zmožnost ter 3 leta delovnih izkušenj. 4. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ELEKTRO OPREME Pogoja: elektrikar IV. st. in 3 leta delovnih izkušenj Delovna razmerja sklenemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD Elektro Sava kranj, n.sub.o., Stara cesta 3, Kranj v 8 dneh po objavi. osnovna sola heroja bracica tržič Svet osnovne šole razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa - ravnatelja sole Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri — pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu — izpolnjevati morajo pogoje, določene v 57. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič ter zakonu o osnovni šoli Izbrani kandidat bo imenovan na razpisana dela in naloge za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Osnovna šola heroja Bračiča, Begunjska cesta 2, Tržič, z oznako »za razpi*o komisjo« v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. pollks i I r I POLIKS ŽIRI n.sub.o. 64226 Žiri, Strojarska ul. 12 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. izvajanje nabave 1 delavec Pogoji: v. stopnja izobrazbe — ekonomski ali čevljarski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj in izpit B kategorije 2. VZDRŽEVALEC 1 delavec Pogoja: iv. stopnja izobrazbe — ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Poliks Žiri, TOZD Lahka obutev, komisija za delovna razmerja, Strojarska 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za objavo. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE V KRANJU Kranj, Cesta JLA 7 razpisuje javno dražbo — licitacijo za: — rabljena osnovna sredstva (mize, stoli, omare) — rabljena okna in vratna krila — rabljeni avtoplašči za Z 101 in Z 750 ter mopede — rezervne dele za VW, Z 750 in motorje BMW Licitacija bo v sredo, 11. novembra, v garaži UNZ Kranj /za stavbo Občine Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Ogled opreme in ostalega materiala je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Kupnino je treba plačati takoj. Javna dražba bo opravljena po načelu »videno—kupljeno« in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. dj Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ TOZD TSD 64000 Kranj, Savska loka 4 Objavlja proste kapacitete na področjih: 1. termične obdeijvve — vse vrste žarjenja, lahko tudi v zaščitni atmosferi do temperature 1000 stopinj C 2. galvanske obdelave — niklanje in cinkanje — kromanje — srebrenje v bobnih 3. struženje — struženje na avtomatih od 0 1 mm do 0 12 mm — struženje na revolver avtomatih od 0 12 do 0 40 mm INFORMACIJE: Iskra Kibernetika, TOZD TSD, Savska loka 4. tel.. 064/24-361 ali 22-221, int. 2433. TITOVI ZAVODI LITOSTROJ Ljubljana, Djakovičeva c. 36 Kadrovsko-splošni sektor objavlja za potrebe TOZD Zunanja storitvena enota prosta dela in naloge: 1. VODJA DELAVSKE RESTAVRACIJE 2. ŽIVILSKI TEHNOLOG 3. KV KUHAR za delo v počitniških domovih na Soriški planini oziroma Fiesi in v delavski restavraciji 4. K V NATAKAR 5. SOBARICA 6. SNAŽILKA 7. KV INSTALATER Za opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: visoka strokovna izobrazba gostinske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pod 2..visoka strokovna izobrazba živilske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj pod 4.: KV natakar in 1 leto delovnih izkušenj pod 5. in6.: NK delavka, lahko brez delovnih izkušenj pod 7.: KV vodovodni instalater in 1 leto delovnih izkušenj Izbrani kandidat pod št. 1. bo razporejen k opravljanju razpisanih del in nalog za 4 leta do ponovne izbire. Za ostala dela in naloge bodo kandidati sprejeti za nedoločen čas s poskusnim delom 60 oziroma 90 dni. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZPS Titovi zavodi Litostroj, kadrovsko-splošni sektor, Ljubljana, Djakovičeva 36. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR sozd alpetour tozd hoteli škofja loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: 2 natakarjev v nočnem lokalu Pogoji: iv. st. gostinske šole — natakarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika in dvomesečno poskusno delo. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. občinska konferenca zsms jesenice razpisuje na podlagi sklepa predsedstva Občinske konference ZSMS Jesenice prosta dela in nalge: tainica na občinski konferenci zsms jesenice za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji. v. stopnja strokovne izobrazbe (upravno-administrati-vne ali ekonomske smeri), obvladanje strojepisja, komunikativnost in poznavanje problematike v zsms in trimesečno poskusno delo. Zaželeno je, da je oseba mlajša in z delovnimi izkušnjami. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska konferenca ZSMS Jesenice, Titova 86. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGIAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n.sol.o. 64001 Kranj, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. organizacija in programiranje avtomatske obdeiave podatkov ponovna objava 2. izvajanje obdelav na računalniku, zbiranje in kontrola knjigovodskih listin in opravljanje analitskih knjigovodskih evidenc na pe jesenice 3. sklepanje premoženjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu: - Šenčur Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 90 dni pod 1., pod 2. in 3. pa do 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: končana visoka ali višja izobrazba organizacijsko-ra-čunalniške smeri, pasivno znanje angleškega jezika, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in poznavanje računalniškega jezika Cobol pod 2.srednja strokovna izobrazba računalniške oziroma ekonomske smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 3.:končuna srednja ali najmanj poklicna šola (v. ali iv. stopnja) katerokoli smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let in da ima (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in dela z ljudmi, stanovanje v zastopu oziroma njegovi neposredni bližini Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2, Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi O izbiri bodo' kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. PETROL sozd petrol do gostinstvo ljubljana TOZD Hotel Špik Gozd Martuljek objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA HOTELA Pogoji: visoka šola ekonomske ali komercialne smeri oziro- ma višja šola ekonomske ali hotelirske smeri, 5 let de lovnih izkušenj in aktivno znanje dvej tujih jezikov 2. VODJA PRODAJE Pogoji: višja šola ekonomske, komercialne ali hotelske smeri oziroma gostinski tehnik, tri leta delovnih izkušen] aktivno znanje dveh tujih jezikov 3. REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE SLO IN SAMOUPrU* VLJANJE Pogojii višja šola upravne ali pravne smeri oziroma srednjj* šola administrativne ali upravne smeri in dve do P let delovnih izkušenj 4. VODJA PREHRANE Pogoji: višja ekonomska ali hotelirska šola oziroma gostins^ tehnik — smer kuhar, tri leta delovnih izkušenj in P sivno znanje tujih jezikov 5. VODJA STREŽBE Pogoji:višja šola gostinske ali hotelirske smeri oziroma 1?°^ stinski tehnik — smer natakar, tri leta delovnih iz šenj in aktivno znanje dveh tujih jezikov 6. SKLADIŠČNIK Pogoja: poklicna šola živilske stroke in eno leto delovnih izku šenj 7. VEČ KUHARJEV Pogoj : poklicna gostinska šola 8. VEČ NATAKARJEV Pogoji: poklicna gostinska šola, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov Delovno razmerje za vsa razpisana dela sklenemo za nedol° čen čas s polnim delovnim časom. , . v- Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naS1ka. Petrol, DO Gostinstvo, TOZD Hotel Špik Gozd Martuljek, * drovska služba. Rok prijave do zasedbe delovnih mest. Trgovska delovna*organizacija MURKA LESCE, n.sol.o. 64248 Lesce, Alpska cesta 62 Na osnovi sklepa delavskega sveta DO razpisuje razpisna °* misija prosta dela in naloge: DIREKTORJA DO Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izp0^ njevati naslednje pogoje: e — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, prav upravne ali organizacijske smeri ... — 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili odgovornostmi — organizacijske sposobnosti Delavec bo imenovan za 4 leta. .g. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol^ij^ vanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh P* objavi v splošni sektor DO na naslov: DO Murka, Lesce, A F ska c. 62. ELMONT BLED, p.o. Bled, Spodnje Gorje 3/a Delavski svet delovne organizacije ponovno razpisuje dela 1 naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DlB^' TORJA DO za 4 leta Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev družbenej. dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v o» ni Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: ^ — končana visoka ali višješolska izobrazba splošne, ekohO ske ali tehnične smeri Q. — najmanj pet let delovnih izkušenj na delih in nalogah s P sebnimi pooblastili in odgovornostmi — biti mora moralno primeren ^ — predložiti mora perspektivni razvojni program delovne ganizacije Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge' VODJE PROIZVODNJE za 4 leta Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: v M — višješolska izobrazba tehnične smeri (diplomirani inze strojništva) — najmanj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo ponudbe Z dokazili o izpolnjevanju gojev v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: DO . mont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled, z oznako »za ra^F sno komisijo«. xg-O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po kon nem razpisu. Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavi naslednja prosta dela in naloge: 1. REFERENT PRODAJE 2. VEČ KI JUČAVNICARJEV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje za zased pod 1.: najmanj srednješolska izobrazba ekonomske aH mercialne smeri, delovne izkušenje so zaželene pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, delovne izkušnje so z lene , Kandidati naj pisne vloge z dokazili posredujejo v 15 dntj-jje(l, objave nu naslov: Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 P komisija za delovna razmerja. • 0\r O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zuključen javi. !!__*. 3. NOVEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (g©S^SME£GLAS ^HU 00 LASI M 27 960 jjrta J1A16 77?i,n šiva,ni STROJ bagat Tel. ----_18582 verigi9 komPonente prodam, recei 2 x m 2285 B' zvočnika marantz 1,1 Tel ■jR,-Rramofon thorens 126 MK p^-^lifi^Pojp^kJajT_18587 l°vnihn?.,TRA.KT0R štor« M, 950 de nik p J" ,n VITLO riko. Zdravko Sliv--^____TM3, Zg. Gorje 18609 ^.Tel^njši TRAKTOR tigar, 18 —p~-~^_Jj_L_____18499 «*trSl^^S:NI STR0J ruža B yoru r_ •' SK°raJ nov. Cena po dogo-»eO'C Stara Loka 20, Škofja Lo-^--_________18502 8°JLERani ■J>arvni 1v in kombiniran Preddvft,28 koPalr>'co Berta Sternad ^__t___or i acnt Prod 18508 Milena 78r?xindustriiski Ovalni ,e"aZehč. Križe 18. tel: 57-: STROJ. 260 18535 Tel 06i8Rn?,TRAKTOR ferguson 539 -^51/611-363 " 18545 renie°JoJ PLodam PRALNI STROJ go novn rt^i en manjšega popravila in 40.De?>0 POROČNO OBLEKO, št. •^^IglJiJržič 18557 star 7 let, ugodno iiiče Šolska 4/a, Kranj-Stra-------_18561 vanie°d8m.nam'zni STROJ za urezo-Soldn °Jev Tel : 22-221, int. 29-34. 18568 'PO' Cen »ni barvni TV ei Niš, star 2 leti » Po dogovoru. Tel : 22 012 18573 Mi mat. rro-~__________18567 m2, 5 cm, prodam ^i!? Tel: 75-291 18569 prodam 8rn zeljnate GLAVE. Tel.: 39-988 ^OdJ-----18579 % in"!-!.1"^0 simentalko pred telit- bki KRomdtor štore 502 in semen u*io»u R '9or- druga množitev. _ ,,eva c 3, Kranj, Primskovo 18586 »«ano _—---- r*n$Bn- d8m skoraj nov kombii.. wwrtn, VOZIČEK rokvs (italijanski I?': 66 »2r žportni VOZIČEK tribuna. _185JM GT, motor tomos 18 <*luhn°LLs Pr'kolico (na obroke). Pr^fiiL*!^ 18594 u4 litrrfeleZne CISTERNE 15 in 20 ti-* °Skv?a ,za tekočine in ohranjen Cjr karavan. Tel.: 47-641, zve- ^^-~__ 18607 Prodam dirkalno KOLO na 10 pre stav, HLADILNIK himo in POMIVAL NO MIZO Bizjaki Šmidova 7. čirče _18511 Prodam semenski KROMPIR igor Velesovska cesta 13, Šenčur 18515 Prodam Z 101 in smrekov NAPUŠČ 'Tenetiše 25, tel 46 1 83_18519 Prodam dva 200-litrska SODA. 200-litrsko KAD za zelje in navadno HARMONIKO Savska loka 10, Kranj, tel : 28 764_18525 Prodam nov HLADILNIK in 2 kom-pletni kolesi za Z 750. Tel : 74-159 __18538 Prodam večjo količino OVSA za seme ali krmo. Jama 4, Mavčiče 18547 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1979, za 55 SM in otroški kombiniran VOZI-ČEK peg Tel: 24-135_18548 Prodam skoraj nov kombiniran (globok, športni) otroški VOZIČEK tribuna. Tel.: 27-561_18550 Prodam PRIKOLICO adria 380. Sv Duh 20, (pri cerkvi), Škofja Loka 18551 Prodam drobni KROMPIR. Tel.: 70-125_18553 Prodam skoraj novo 60-basno HARMONIKO vveltmeister. Tel.: 81-840, Trampuž 18555 Prodam betonski KOZOLEC (kom-plet) Kurirska pot 11, Primskovo 18562 Prodam rabljen betonski mešalec, štedilnik, pralni stroj samokolnico in FIAT 125 P. Tel: 40-065_18564 Prodam bukova DRVA, jalovo KRAVO in KROMPIR. Vovk, Vrbnje 13, Radovljica 18566 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 79-778 konec 18578 vozila Prodam PEGUOT 205 GL, letnik 85. Tel :61-339 Prodam obro ohranjeno LADO Z 105, letnik 83 Tel.: 66-634, popoldan Prodam osebni avto Z 750, starejši letnik, registriran za eno leto, cena 60 SM in osebni avto CITROEN GS, neregistriran, generalno obnovljena karoserija, cena 130 SM. Urbič, Gasilska 41, Šenčur _18581 R 4, letnik 1977, registriran do marca 1988, vozen, prodam za 65 SM. Tel.: 50-051, int. 49, dopoldan 18583 Prodam Z 101, letnik 1980, cena 175 SM. Miličevič, Juleta Gabrovška 21 _18584 Prodam dobro ohranjeno Z 750, starej ši letnik, ogled popoldan. Igor Štefe, Cegelnica 5, Naklo 18585 Ugodno prodam prenovljen Z 750, letnik 1976. Pevno 14, Škofja Loka 18592 Prodam dobro ohranjeno Z 101 M, letnik 1980. Podviz, Reteče 88, Škofja Loka_18598 Prodam karoserijske, elektrikarske in avtomehanikarske dele za R 4. Andrej Trobec, Log 18, Škofja Loka 18600 Prodam R 4, letnik 1977, dobro ohranjen. Rado Stojičevič, Novi svet 17, Škofja Loka_18601 prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Tel: 69-012, dopoldan_18602 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1981, del-no obnovljen, registriran za eno leto naprej. Tel: 61-814 18603 Prodam Z 101 comfort, letnik 1979. Mavčiče 64, popoldne_18274 R 12, letnik 1976, 85.000 km, ugodno prodam. Tel.. 60-549, Hafnerjevo nase-Ije 20, Škofja Loka_18345 Prodam Z 750 LE, letnik 1982, 44.000 km, registriran do avgusta 1988. Tel.: 60-660, po 15. uri_18351 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1979. Suha 51, Kranj 18383 4IIgiCJ__o_i_,_ujfBJ Qrjj»_7*0"turistična delovna organizacija 1__?°KA n^»U. J*seni <*» Prešernova 16 Ig^^agi sklepa delavksega sveta DO z dne 10. septembra razpisna komisija razpisuje dela in naloge: I!1DIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE NI2 ^didat mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še nasled- 'IZACIJE Ka nJevfogoje: cii °i an višJa izobrazba ekonomske, pravne ali organiza-n^ke smeri akt*1^ 5 let delovnih izkušenj — !Vn° znanje enega tujega jezika Ur l2Polnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o *■> rnaSj^evanJu kadrovske politike v občini Jesenice tv nd-at razpisanih del in nalog traja 4 leta 'rt s k POnudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev fl^tj nrav^'rr» opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandi HTDq ^peJo v 15 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, Pripjs Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s 0rh »Za raz:pisno komisijo IPO«. i *nJ> Ul. Iva Slavca 1 ^2P,REjSKO-VETERINARSKI ZAVOD KrJiv^SKE - KRANJ v°misj ']a za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KNJKVANJE GOVEJIH PLEMENIC °80j:ž e'0 >H v dei0 Qruzujemo za nedoločen čas s 6-mesetnim poskusnim jev n '. stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-a3 kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh. •vinorejsko-veterinarski tehnik in vozniško dovoljene B kategorije Prodam 126 P komfort, letnik december 1983, dobro ohranjen, garaži-ran. Kovačičeva 7, Kranj 18498 Prodam Z 101, letnik 1976, registri rana do 9 septembra 1988 Vlado Gu-slov, Predoslje 61 18501 Poceni prodam Z 750, starejši le tnik. Tel : 34-809_18504 Tomos avtomatik, letnik 1987, srebrne barve, prodam. Tel : 21-381, Da vid, dopoldne 18505 Prodam GOLF, letnik 1979. Tenetiše 38, tel : 46-324_18512 Prodam dobro ohranjen avto Z 750, letnik 1987, garažiran. Informacije od 2. novembra 1987 dalje, popoldan Franc Kejžar, Šempetrska 50, Kranj-Stražišče 18513 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, prva registracija novembra 1985. Zaletelj, Ješetova 10, Kranj-Stražišče 18514 Prodam APN 6, letnik 1986, zelo do-bro ohranjen, z dodatki Tel.: 37-200, zvečer 18516 Prodam Z 750, registrirano do 12 junija 1988, letnik 1979, odlično ohranjen. Pšata 24, Cerklje 18518 Z 101 C, letnik 1979, garažirano, do-bro ohranjeno, registrirano do oktobra 1988, prodam. Tel: 21-226 18522 Prodam karamboliran R 4, letnik 1977, Verčič, Snediceva 4, Kokrica. Ogled vsak dan od 16. do 17. ure. _18523 MOTOR kavasaki Z 650, letnik 1980, dobro ohranjen, dodatno opremeljen, prodam. Tel.: 51-702, od 14. do 19. ure _18529 Prodam nove notranje BLATNIKE za 125 P in zimske GUME 165 x 13. Tel: 89-062_18531 Prodam GOLF. Dolenec, Podobeno 2, Poljane nad Škofjo Loko. Tel.: 65- 163_18533 Prodam Z 750, letnik 1976, obnovljen. Hrastje39_18534 VISA dub II, letnik 1982, prodam. Tel.: 77-661_18536 Prodam CERADO z ogrodjem in stranicami za kamion 619 D Zastava. Dolžina kesona 3;8 m. Informacije po tel.: 69-622_ 18539 Tomos avtomatik A 3 ML, star 7 mesecev prodam ali zamenjam za vi-dorekorder. Tel.: 22-702_18541 Prodam zelo ohranjeno TOYOTO coupe, izdelana I. 1971. Cena po dogo voru. Boris Horn, Heroja Verdnika 41/a, Jesenice 18543 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980. Informacije po tel.: 62-129 18546 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registrirana, vozna. Hrastje 99 18554 Nujno prodam Z 101 luxe, letnik 1977, registrirana do marca 1988. Romih, Studenčice 25, Lesce ali po tel.: 75-140, int. 357_18559 Prodam avtomatik A 3 MS, Tel.: 66- 565, po 15. uri_18560 Prodam R 4, letnik november 1977, odlično ohranjen. Ogled popoldan. Žun, Voglje 100 18565 Prodam Z 101 comfort, letnik 1979, prevoženih 59.000 km, registrirana do marca 1988. Tel.: 62-497_18571 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1978, AUDI 60 L, letnik 1972 - karamboliran, ALFA ROMEO juha 1.6, letnik 1973, FIAT 126 P, letnik 1976. Tel.: 74-206 ali osebno pri Marjanu Udovču, Begunjska 17, Lesce 18572 Ugodno prodam delno prenovljen VVARTBURG, letnik 1973. Tel.: 27-238 _18576 Prodam Z 750, letnik 1977. Partizanska pot 12/a, Kokrica 18577 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2) Tel.: 67-097 18588 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem Tel : 21-604. od 14 do 16 ure _18589 Prodam nov kuppersbusch, jedilni KOT in tn stole. Tel : 64-258 18596 Prodam kotno sedežno GARNITURO. Boris Logar, Suha pri Predosljah 12, Kranj 18520 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem Tel.: 61-425_18530 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 4 kW, trofazni dvotarifm ŠTEVEC - uro. Tel.: 89-084_18532 Prodam kotno sedežno GARNITURO in volnen ITISON. Tel.: 80-000 . _18558 Skoraj nov jedilni KOT in MIZO ugodno prodam. Bartol, Trg Prešernove brigade 7 18574 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 kW. Jože Benedik, Trubarjeva 8," Bled_18575 Predam manjšo kompletno KUHINJO lucija. Tel.: 47-628, popoldne 18524 živali Oddam nemško OVČARKO, staro dva meseca, brez rodovnika. Simon Kožuh, Bodovlje 17, Škofja Loka 18595 Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Lahovče 24_18526 Prodam 7 dni staro TELIČKO si-mentalko. Breg 5, Komenda 18537 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Anton Prešeren, Gorica 17, Radovljica _18540 Prodam od 30 do 35 kg težke PUJSKE. Soklič, Selo 22, Bled, tel.: 77-334 18552 kupim Kupim suhe hrastove PLOHE, 50 in 30 debeline. Tel: 57-015_18490 Kupim JABOLKA voščenke. Tel.. 34-281, Kranj 18556 Kupim rabljen ŠTEDILNIK na trdo go-rivo TOBI. Tel. 45-357 ilanovanja Fant (22) išče sobo ali garsonjero na Bledu ali okolici. Tel.: 77-418, od 22. do 23. ure, Mičo 18521 poieifl Prodam 2 ha GOZDA. Cesta talcev 7, Kranj, tel: 22-001_18542 Kupim HIŠO, po možnosti z manj-šim vrtom ali zazidljivo PARCELO, na relaciji Škofja Loka — Ljubljana. Šifra: GOTOVINA 18544 PREKLICI Podpisana Joža Oman, Kranj, Škofjeloška 42, obžalujem žaljive besede, ki sem jih dne, 28. julija 1986, izrekla na račun Zdenke in Dušana Lukan. 18527 ZAHVALE Blagajničarki »Diskont« Kranj, Stritarjeva, se zahvaljujem za pošteno vrnitev. Stane Tomazin 18563 ilan.opicma zapoillfigT Prodam OMARO, KAVČ in 2 FOTELJA. Ogled v soboto. Jezerska c. 95, Kranj_18496 Prodam ohranjen trajno žareči KAMIN emo 5. Blaž Roblek, Bašelj 30 _18503 Prodam jogi POSTELJO 130 x 160, staro dva meseca, bele barve. Tel.: 35-753, od 16. dalje_18510 ŠTEDILNIK na olje emo 6, malo rabljen, poceni prodam. Demšar, Gro-harjevo naselje 49, tel.: 60-962 18597 Ugodno prodam dva KAVČA, dva FO-TEUA ter MIZICO. Potočnik, Groharjevo naselje 8, Škofja Loka 18599 Prodam električni ŠTEDILNIK in ŠTE-DILNIK na drva. Britof 277, Kranj, tel.: 39-305 18605 Dekle za strežbo išče Gostilna Bizjak. Tel: 45-017 1 8608 Iščemo KV kuharja. Tel.: 24-134, od 10. do 15. ure_18201 Nudimo honorano zaposlitev komunikativnim osebam. Tel.: 46-481, od 17. do 21. ure_17574 Če želite uspeti v akviziterstvu, se nam pridružite pri prodaji najnovejših slovarjev. Prevoz zaželen, ni pa obve-zen. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 18500 Sprejmem kakršnokoli honorarno delo v popoldanskem času. Tel.: 51-867, od 14. do 19. ure_18528 Nastavljalca stružnih avtomatov (več vretenskih) zaposlim. Dobro plačilo. Kapla, Radomlje, Šlandrova 2, tel: 061/721-170 18570 ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža ter našega očeta, brata, dedka in pradedka IGNACA ZUPANA z Raven 18 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena soža-lja. Zahvaljujemo se sostanovalcem in sosedom iz Zajeza za vsestransko pomoč. Lepa hvala kolektivom BPT, Obrtnega podjetja, Zdravstvenega doma Tržič, posebej še šoferjem ter Univerzitetni kliniki za maksilofacialno kirurgijo iz Ljubljane. Hvala govornikoma Zveze borcev in Pihalnega orkestra iz Tržiča. Lepo se zahvaljujemo tudi zdravniškemu osebju ZD Tržič ter internemu oddelku bolnišnice na Golniku za skrb in nego v času pokojnikove bolezni. Prisrčna zahvala godbenikom za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem iz Naklega, Pogrebni službi, praporščakom ter nenazadnje g. župniku Mačku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nas tolaž;li ob njegovi smrti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Miča, Silva, Judita in Milka ter sinova Janez in Nace z družinami, brat Jože ter ostalo sorodstvo. V Tržiču, 22. oktobra 1987 OBVEfllEA VODOVODNO INSTALACIJO NA NOVI HIŠI, kot tudi predelave (popravila), vam naredi obrtnik Tel : 28-427 _18188 Nujno potrebujem štiriurno varstvo za 16-mesečnega sina, od 23. novembra dalje. Piškur, Šorlijeva 19, Kranj _18506 Po zmerni ceni hitro in solidno vam zašijem oblačila za otroke. Oglasite se med 16. do 19. uro. Marija Dukič, R Papeža 34/7. Kranj, tel.: 35-294 18507 UGODNA PRODAJA posameznih elementov stilnega pohištva, možnost kredita. Tel. 35-438 18509 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno pločevino. Tel: 061/216-673 18497 OHAEO Angleščino, matematiko in fiziko za vse stopnje uspešno instruiramo. Tel.: 39 865, popoldan_ 18580 ZAHVALA! V imenu Društva multi-pleks skleroze SRS, podružnice za Gorenjsko, se vsem DO in g župniku Stanetu Zidarju zahvaljujem za pomoč pri zbiranju finančnih sredstev, katera so nam omogočila srečanje. Zahvaljujem se tudi upravi Doma upokojencev za odstop prostora ter Glasbeni šoli za popestritev programa. Poverjeništvo MS-Kranj, Tržič 18606 ZAHVALA ob tragični smrti moža FRANCA MERLAKA se zahvaljujem družini Starič, Minki in Janezu Lukanc, DO Sava Kranj in Iskra Kranj, pevcem in vsem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Darinka. Kranj, dne 28. 10. 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD Tehnični in kemični izdelki FRANC MERLAK roj. 1943 Od njega smo se poslovili v sredo, 28. oktobra 1987 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVALA Tiho je odšla od nas, naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta MARIJA ŠTILEC roj. Jeras Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala sodelavcem Iskra DO ERO, Iskra Telematika TOZD MKD in Planika — orodjarna. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, enako pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Cegelnica, Naklo 20. 10. 1987 Tiho in mirno kot si živel, brez slovesa si odšel. V Tvojem domu je praznina, v srcu mojem neizmerna bolečina. Ko na Tvojem grobu svečke zagorijo, v očeh se solze zablestijo. 2. novembra je minilo žalostno leto, odkar si šel tja, kjer ni trpljenja in gorja FRANCE ŽNIDAR upok. vodja gozdnega obrata Tržič Pristava 44 a Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Justi ZAHVALA Ob smrti našega ata STANKA KRISTANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, gasilcem, pevcem in duhovščini. Posebna zahvala Stanku JanežiČu za nesebično pomoč in ganljive besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nama. Žalujoči: hčerki Marinka z družino in Zofka z Majdo, sestra Justina in nečakinji. Zalog, Kranj, Jezersko, 17.10.1987 NOVICE IN DOGODKI V radovljiški občini se »lista pričakovalcev stanovanj« hitro polni - družbeno stanovanje Radovljica, 30. oktobra — V radovljiški občini so si za sedanje petletno obdobje zastavili cilj, da bodo zgradili 464 družbenih stanovanj. Čeprav so lani in letos hiteli in osrečili 189 družin in posameznikov z dolge »liste pričakovalcev družbenih stanovanj« (30 stanovanj na Bledu, 106 v Lescah, 19 v Radovljici in prav toliko v Podnartu, 15 na Rečici) in čeprav gradijo 56 stanovanj v Begunjah (vseljiva bodo še letos) in 16 v Kropi, pripravljajo pa se še na gradnjo 22 stanovanj v Prešernovi ulici v Radovljici, 37 v Lescah, 7 na Po-savcu in 12 na Rečici pri Bledu, je vse več znakov, ki opozarjajo, da bodo načrt le težko uresničili. Za to je več razlogov: novi obračunski sistem je delovne organizacije postavil na stvarna tla in nekatere med njimi potisnil v izgubo ali na rob še pozitivnega poslovanja, zaostrila se je posojilna politika, le malo je v občini tako uspešnih gospodar jev, kot je begunjski Elan, ki je izdatno podprl gradnjo stanovanj v Poddobravi... Pogled v prihodnost je precej nejasen: radovljiški samoupravni stanovanjski skupnosti bo že za uresničitev načrtov v letošnjem in v naslednjem letu zmanjkalo 1,2 milijarde dinarjev, v stanovanjskem gospodarstvu se obeta prava reforma — sprememba osnovne stanovanjske zakonodaje (zakona c stanovanjskem gospodarstvu, zakona o stanovanjskih razmerjih, družbenega dogovora...). V radovljiški občini si od novosti ne obetajo česa dobrega — nasprotno: prepričani so, da bodo porušile sistem, ki je dajal dobre rezultate. Kaj to pomeni za občana, delavca radovljiške občine? Že sedaj je na »listi pričakovalcev družbenih stanovanj« več kot petsto družin in posameznikov, pritisk na »družbeni fond« pa je iz dneva v dan večji, ker je ob zdajšnji draginji vse manj (mladih) družin, ki so sposobne same rešiti stanovanjski problem. V stanovanjski skupnosti so brez ovinkarjenja in dlake na jeziku pokazali na glavnega krivca, ki povečuje pritisk na »družbeni fond«, zaostruje odnose med ljudmi in podobno. To je nespametna politika zaposlovanja. Zaposlovanje presega vse razumne meje, prišleki polnijo »liste pričakovalcev stanovanj« v delovnih organizacijah in v samoupravni stanovanjski skupnosti, se nasilno vseljujejo in povzročajo še druge probleme. Je ob vsem tem sploh nenavadno, da v radovljiški stanovanjski skupnosti predlagajo, naj bi v prihodnosti komisije oziroma kadrovsko-socialne službe pri zaposlovanju novih delavcev preverile njihove »minimalne standarde o delovnih in življenjskih razmerah«? c. Zaplotnik Ponekod v Kranju dražje ogrevanje VIraz najdražje preganja premog Kranj, 2. novembra — Od nedelje naprej so se v treh kotlarnah v Kranju povečale akontacije za ogrevanje in bodo veljale do 31. januarja. V ostalih občinah na Gorenjskem za zdaj akontacij še niso spremenili, razen v Radovljici. Odbor za gospodarjenje in prenovo samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je na zadnji seji minuli mesec sklenil, da se v treh kotlarnah v Kranju, kjer za gretje uporabljajo mazut, akontacije povečajo 1. novembra. Tako bodo zdaj stanovalci na Planini plačevali do 31. januarja za ogrevanje 502 dinarja za kvadratni meter (topla voda 1755 dinarjev za kubični meter), v Vodovodnem stolpu 427 in na Cesti JLA 6 po 400 dinarjev za kvadratni meter. V vseh ostalih kotlarnah v ob-čini, kjer ogrevajo stanovanja z oliem, pa bodo do 31. januarja plačevali toliko, kot je bilo določeno na začetku ogrevalne sezone za 1987/88. V vseh kotlarnah v občini pa bodo pri obračunu stroškov za-ogrevanje ta mesec upoštevali pri plačilu tudi prihranke iz pretekle ogrevalne sezone. V ostalih gorenjskih občinah trenutno (z novembrom) ne spreminjajo akontacij za ogrevanje stanovanj in veljajo takšne, kot so jih sprejeli na začetku letošnje ogrevalne sezone. Sicer pa povsod kaže, da bo to zimo najdražje ogrevanje s premogom. V radovljiški občini veljajo stroški za ogrevanje od 1. oktobra s premogom od 600 do 745 dinarjev za kvadratni meter (olje do 335), v jeseniški nekaj nad 600 dinarjev (Mojstrana), v škofjeloški prek 530 dinarjev (Podlubnik). Ponekod je trenutno ogrevanje z oljem ali mazutom kar za polovico cenejše od najdražjega ogrevanja s premogom. Sicer pa so stroški po posameznih kotlarnah dokaj različni. To velja tudi za tržiško občino, kjer vsaka kurilnica sama vodi svoj obračun. V kranjski občini torej veljajo sedanje akontacije do 31. januarja, potem pa se bodo povsod povečale. V ostalih gorenjskih občinah pa jih nameravajo povečati takoj, ko se bodo povečali tudi stroški. A. Žalar Dragocena nagrada Politike Stražiške novinarke po Vukovih poteh Kranj, 2. novembra — Glasilo Brstje je dolga leta nazaj, ko je bila še mentorica Tilka Medved, pobiralo laskava priznanja in nagrade v zveznem in slovenskem merilu. Nasledniki nadaljujejo uspešno tradicijo. V okviru vsakoletnega tekmovanja Politike in srbske zveze za socialistično vzgojo in zaščito otrok so stražiške novinarke oktobra prejele prvo nagrado za Brstje, to je sedemdnevno študijsko potovanje po Jugoslaviji. Med potnicami, ki so se vrnile prejšnji ponedeljek, so bile najbolj prizadevne učenke iz novinarskega krožka; Nina Re-sman, Valerija Bernik, Mojca Homan, Tadeja Munih, Tina Kerstein in Tjaša Šubic. Glavna urednica Brstja, učiteljica Zdenka Likar ni mogla zraven, šla pa je Meta Bergant-Skok, ki skrbi za likovno opremo glasila. Dekleta so se vrnila sicer rahlo utrujena od dolge poti, vendar navdušena zaradi številnih naravnih lepot, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki so jih videla v Beogradu, Trsiču, Novem Sadu, Srem-skih Kralovcih in Petrovaradi-nu, Zagrabu, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Cetinju, Baru in seveda tudi na poti med temi postajami. Veliko so zvedela predvsem o Njegošu in Vuku Karadžiču, čigar obletnico rojstva letos praznujemo. Vendar pa, kot pravijo mlade stražiške novinarke, ni bilo lepo samo zaradi tistega, kar so videle, se novega naučile. Z njimi so bili tudi najuspešnejši tekmovalci iz akcije za najlepšo skulpturo iz peska in najlepši album o Vuku. Zato je potovanje pomenilo tudi spleta-nje novih prijateljskih niti, ki so v sedanjih kriznih trenutkih jugoslovanske družbe še posebno dragocene. In še njihova sklepna misel: »Začutili smo morda delček tistega kot Vuk Karadžič in Njegoš; ko sta izčrpala znanje šol v samostanih, sta začela iskati nova spoznanja na potovanjih.« H. J. Psenova dijaškega doma stala prek 180 milijonov dinarjev_ itara fantovska stavba je prenovljena Kranj, 28. oktobra — Pred 35 leti so v Kranju zgradili tako imenovani fantovski del doma učencev s 150 posteljami. Z načrtovanjem- nove stavbe na Zlatem polju v že sicer precej obrabljen stari dom niso več vlagali, saj so ga nameravali opustiti. A ko so novi študentski dom v celoti zasedli študenti in ko je z usmerjenim izobraževanjem ter drugačno mrežo šol začelo primanjkovati prostora tudi za srednješolce, je stari dom prišel še kako prav... Vendar pa je vmes posegel sanitarni inšpektor, ki je sredi leta 1985 izdal odločbo o nujnem popravilu oziroma obnovi centralnega ogrevanja, vodovodne in električne instalacije, o povečanju števila sanitarij, zamenjavi dotrajanega stavbnega in sobnega pohištva, temeljiti posodobitvi kuhinje. Ker je stari fantovski stavbi resno grozilo zaprtje, so v upravi doma učencev začeli mrzlično iskati denar za obnovo. V republiški izobraževalni skupnosti so jih odslovili, češ da so »zamudili vlak«, tako da so bili prisiljeni izprositi denar predvsem od tovarn, šti-penditoric varovancev doma. Te so večinoma šle »na roko«, saj bi z zaprtjem fantovske stavbe gradbena šola lahko izgubila dva do tri oddelke učencev, čevljarska dva, mlekarska enega oziroma bi morali učenci iskati zasebne sobe. Z obnovo so začeli sredi julija, zavlekla se je do konca septembra, v nekaj dneh pa bo znana cena del, ki so bila po predračunu ocenjena na nekaj več kot 180 milijonov dinarjev. V domu so se odločili samo za najnujnejša dela, to je obnovo vseh inštalacij, povečanje števila sanitarij obnovo stavbnega pohištva in delno polepšanje sob, zaradi premalo denarja pa niso uspeli zamenjati dotrajanega sobnega pohištva ter obnoviti kuhinje; varovanci morajo na kosilo in večerjo v novi dom. Tudi ta primer kaže, da se denar - ko enkrat res ni več drugega izhoda kot zaprtje — le najde. Prav bi bilo, da bi se z enakim žarom v domu zdaj lotili še iskanja denarja za drugi del obnove. Podobno kot je prej motil velik moker madež okrog luči sredi stene sobice, tako zdaj moti predvsem večerni »sprehod« do polnega krožnika v novem domu na Zlatem polju po dolgih urah šolskega pouka. H. Jelovčan GLASOVA ANKETA Draginja tepe vse huje Eni odojka, drugi le po dve perutki Ne bi mogli reči, da je denarnica vse tanjša, dostikrat je premajhna, da bi vanjo stlačili ves tisti drobiž po jurja, dva in pet, ki so postali le že brezvredni papir. Če jih nimaš šop, nimaš niti za mestni avtobus, če jih nimaš vsaj sedem, ne dobiš niti žemljice, da o vrečki bonbonov ne govorim. Trgovke so že vajene, da ljudem pri blagajni zmanjka denarja, da nosijo blago nazaj v police, ponekod so spet uvedle knjigo dolžnikov. Nič čudnega ni več, če nas na cesti kdo poprosi za denar, za avtobus, za kruh... Denarja zmanjkuje, na policah trgovin ostaja vse več blaga. Promet oživi le okrog prvega in petnajstega, a hitro spet zamre... Anka Orehar, poslovod-kinja poslovnega centra Živila Zlato polje: »Ta mesec je najbolj občutiti pomanjkanje pri ljudeh: suhe salame se sploh ne prodajajo več, ustavilo se je piščančje meso, včasih smo ga nabavljali po 180 kg, zdaj le še po 60 kg, ljudje ne segajo več po čokoladah, drobnem pecivu, gaziranih pijačah. Ob koncu meseca ostajajo mlečni izdelki, celo jogurti. Pred dnevom mrtvih smo vsako leto morali okrepiti ekipe, zdaj je nekaj prodajalk celo na dopustu.« Bogomila Purgar, frizerski salon Kunstelj, Kranj: »Promet v našem salonu je padel na polovico, pa veljamo za cenejše, a nič manj kvalitetne od drugih. Največ naredimo trajn in barvanj. Na pol leta prihajajo stalne stranke. Veliko manj pa je vodnih, mokreea striženia. Tudi otrok ne pripeljejo več. Tatjana Jerančič, prodajalka konfekcije v Eliti na Vodopivčevi v Kranju: »Pri nas smo poznani po cenejših oblačilih, ker prodajamo konfekcijo z manjšimi lepotnimi napakami, izdelke južnih firm, ki so včasih veliko cenejše kot naše, toda kljub temu se je tudi pri nas prodaja dokaj ustavila. Včasih ni bilo problema, če je stranka kupila krilo, si je privoščila še bluzo, dve. Danes ostajajo krila, plašči. Le najcenejše bluze kupujejo, drage ostajajo. Plašči in kostimi gredo le še na kredit, pa še to ne veliko. Morda je bilo v tem mesecu in pol kupljenega na kredit le za 10 odstotkov prometa. En sam primer je bil, da so si kupili na kredit oblačila za vso družino, pri nas, v otroški in moški prodajalni tu zraven. Marija Margarit, čistilnica Lili v Kranju: »Tudi pri nas se že zelo pozna pomanjkanje denarja pri ljudeh. Oblačila, ki jih prinašajo v čiščenje, so vse bolj umaza,-na, prinašajo le tisto., kar doma sami ne morejo oprati in je treba tudi dobro zlikati. To so moške obleke, kostimi, p]*' šči. Bili so časi, ko so ženske prinesle v čišče; nje po cela naročja hlač, že zato, da jim jih n» -bilo treba doma likati. Zdaj pa je postalo tako drago, da mene stisne pri srcu, ko pišem račun.« Bojan Horvat, natakar v piceriji »Romano« v Kranju: »Tudi mladi nimajo več denarja. Se pred letom dni je bila takle čas, okrog poldneva, ko se konča dopoldanski, pouk, picerija nabito polna, pri vratih so čakali na mizo. Danes pa. poglejte, pri dveh, tren mizah sede.« Alenka Martinčič, P°" slovodkinja prodajali sadja in zelenjave Agr*" ria v Prešernovi ulic,: »Zdi se mi, da postaja' mo druga Anglija; ljudje kupujejo po dve limonj« tri mandarine, en grozd, tri jabolka. Cvetače d* pa ne prodamo več cele> temveč pol, četrt. Dostikrat se zgodi, da stranka pride v trgovino, pregleda blago, cene, P0* tem pa pravi, da bo šla še malo na trg pogledat... Zivotarjenje. Anton Mohorič, mesni* ca KŽK Kranj, Titov trg: »Moram reči, da *» eni še privoščijo. PraV' kar sem prodal odojk* za 18 starih milijonov dinarjev, ki bo zagotov šel v peč zdajle za pr**' nike. Za ene je pa res 1* zelo hudo. Ljudje v** bolj iščejo meso najnižje kvalitete, tudi samo po kosti za juho pridejo. So primeri, ko si na teden privoščijo le po dve perutki, 20 dkg za junico, pa še kakšno kost. D. Dolenc Priprave na obnovo ceste Lipica-Stari dvor-Novi svet Najprej lažji zalogaj Škofja Loka, 2. novembra — Ix>čani imajo v tej petletki v načrtu obnovo oziroma gradnjo kar lepega števila cest. Tako naj bi se po žirovski cesti prihodnje leto lotili odseka od Lipice do Starega dvora in naprej v Novi svet. Drugi del ceste, to je od Starega dvora do Novega sveta, bo tako po strokovni kot denarni plati znatno zahtevnejši od prvega, ki gre takorekoč po sedanji trasi. Na idejni projekt za drugi del je republiška skupnost za ceste dala niz pripomb. Problematične so predvsem rešitve pri Petrolovi črpalki, avtobusni postaji, Nami, križišču za Vincar-je. Zato gre tudi priprava dokumentacije za lokacijski načrt ločeno, za vsak del posebej. Za prvega, to je za odsek Lipica-Stari dvor, bodo lokacijski načrt sprejeli predvidoma na junijski skup*^ prihodnje leto. ejj) Tak način so podprli tudi v loškem izvrsn ^ svetu, in sicer predvsem zato, da cestni dena >^ ga delovne organizacije odvajajo iz dohodka. ^ ^ bil prepuščen inflacijski pogubi, kar bi se s*c n(? tovo zgodilo, če bi čakali na načrt za celo tras ^ ste. Še tako bo prihodnje leto treba preskočit*.^ nekatere druge ceste, ki bi po koledarju sicer P ^ kasneje na vrsto. Medtem ko se bo obnova &^ od Podlubnika do Praprotna morda začela ?e L,«« ni, bodo denar usmerili na nekatere najbolj * e$ odseke selške ceste v Železnikih, Studenu in p cih, za katere bodo do pomladi pridobili doku*11 te. Ob razmišljanjih, zakaj priprava dokume°>■ je ne gre v korak z zbiranjem denarja, loški TJ šni svet ugotavlja, da novi predpisi s področja^ janja prostora ne smejo in ne morejo biti °Pra.^ lo. Problem je v preštevilnih »botrih«, saj se.^ kovno in samoupravno s cestami na L°s ukvarjajo v komunalni cestni skupnosti, l& itf za družbeni razvoj, krajevnih skupnostih, l^ij^ mu svetu, skupščini, Lokainvestu, repub „ skupnosti za ceste, Domplanu. Veliko botrov n j bro. Zato bi kazalo razmišljati, da bi v zavoo ^ družbeni razvoj en človek odgovarjal za ces vodil koordinacijo. .j A V obravnavanem primeru gre namreč tu a odmikanje od rešitev, ki so najbolj pereče, 1 J odmikanje od odgovornosti. Kaj lahko se n° primeri, da prelaganje priprave lokacijskega / ta za odsek od Starega dvora do Novega sve* ' pi že iz te petletke tudi samo gradnjo. Zato se Jjr ma smisla obotavljati; dokumente je treba 2 spravljati skupaj že danes, ne šele jutri. ,al) H. Jelovi Ali čakanje s pripravo lokacijskega načrta za gradnjo ceste od Starega dvora do Novega sveta pomeni odmikanje od problemov, odgovornosti?—Foto: G. Šinik V četrtek, 5. novembra 1987, bo ob 20. uri v kranjskem Delavskem domu (koncertna dvorana) v okviru rednih jazz večerov gostoval priznani kvurtet Ix>jzet» Krančana. Vabljeni! V. B.