GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 21. maja 1954 Leto VI. — Štev. 20 — Cena din 10 Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini Izobrazba kmečke mladine v Prekmurju naj bo prva skrb Sekcije žena - zadružnic Pred dnevi je bil v Soboti letni občni zbor žena-zadružnic, katerega je obiskalo precejšnje število zadružnic iz raznih krajev Prekmurja. Občni zbor je obiskal tudi predsednik Okrajne zadružne zveze tovariš Ivan Kelhar. Po uvodnem referatu in poročilu o delu Sekcije žena - zadružnic je sledila živahna razprava o položaju kmečkih žena v okraju, kakor tudi o izobraževalnem delu na podeželju. Kljub temu, da Sekcija žena-zadružnic v Prekmurju še ne zajema večjega števila žena, so posamezne sekcije dosegle v preteklem letu razveseljive uspehe. Tako so se ponekod žene-zadružnice zavzemale za vzrejo perutnine, za pospeševanje domače obrti, predvsem pa za izobrazbo kmečke mladine. Tako je bilo preteklo zimo v okraju uspešno zaključenih 22 kuharskih in gospodinjskih tečajev, od katerih so bili trije enomesečni, ostali pa tritedenski. Tečaje je obiskovalo nad 450 žena in deklet, kar pomeni že lep uspeh, če pomislimo na položaj žena pred vojno. Razen navedenih tečajev je delovalo letos v Prekmurju 14 kmetijskih gospodarskih šol, v katere se je vključilo precejšnje število kmečke mladine obojega spola. Dobra stran letošnjih tečajev je bila v tem, da so tečajnice imele na izbiro več predavanj in to ne samo iz gospodinjstva, temveč tudi iz zdravstva, politike, prosvete itd. Tečaje so v veliki meri gmotno podprle splošne kmetijske zadruge iz ustvarjenih dobičkov, nekaj pa so prispevale tudi same tečajnice. Posamezne žene so bile mnenja, da bi v bodoče po zaključenih tečajih organizirali poučne ekskurzije na vzorno urejena državna posestva in podobne obrate. Na ta način bi se tečajnice tudi praktično seznanile s snovjo. Zanimivo je, da so se ponekod tečaji pretvorili v tako imenovane strokovne krožke, ki delujejo skozi vse mesece v letu. Naloga teh krožkov je, da posredujejo ukaželjni mladini potrebno znanje in to poljubno iz živinoreje, perutninarstva, čebelarstva, domače obrti itd. Takšen krožek n. pr. dobro deluje v gospodinjski šoli v Rakičanu, kjer se gojenke praktično udeležujejo poizkusov v selekciji, uporabljanju umetnih gnojil itd. V kmetijski zadrugi Sobota pripravljajo po uspešno zaključenem tečaju več tečajev, ki bodo splošno izobraževalnega pomena. Tako pred- videvajo tečaj za pletenje cekarjev, v Bakovcih bodo organizirali gospodinjski tečaj itd. Žal pa so tudi taki primeri, ko kmetijske zadruge zanemarjajo izobraževalno delo med kmečko mladino, čeprav bi s svojim dobičkom lahko marsikaj prispevale k splošni izobrazbi svojih članov. Več pozornosti bo potrebno posvetiti negi dojenčkov, saj matere zaradi nepoučenosti zagrešijo mnogo napak pri prehrani. Pred kratkim so pri nekem zdravniškem pregledu otrok v okolici Lendave ugotovili skoraj 50 % rahitičnih dojenčkov, kar v glavnem izvira iz nepravilne prehrane. Žalostno je pogledati kmečke vrtove, v katerih opaziš vse drugo, le zelenjave ne. Skoraj neverjetno se sliši, da naša podeželska gospodinja ne uporablja korenčka, paradižnikov in podobne zelenjave. Le redke gospodinje vlagajo zelenjavo in sadje za zimo. V tem pogledu so se žene in dekleta že mnogo naučile na kuharskih tečajih, vendar je vse to premalo. Sekcija žena-zadružnic bo poleg teh nalog skrbela tudi za vključevanje kmečke mladine v gospodinjske in gospodarske šole. Težko je verjeti, da so se letos vpisale v gospodinjsko šolo v Rakičanu le tri mladinke in da je šola nezadostno zasedena. Res je, da revnejši starši težko zmorejo vzdrževalnino, ki je povprečno nizka, vendar bi z dobro voljo lahko mnogo več storili. Tu bi bile kmetijske zadruge poklicane, da iz svojih dobičkov vzdržujejo absolvente revnejših članov, ki sami ne zmorejo dajatev. Na ta način bi si zadruge zagotovile nujno potrebni strokovni kader, ki ga zaenkrat povsod primanjkuje. —st Obmurje v zrcalu „Ljudske praviceʻʻ Proslava 20 - letnice izhajanja »Ljudske pravice« se naglo bliža, priprave zajemajo vse širši krog Ijudi, saj je do 19. septembra, ko bo glavni del proslave o Lendavi, le še nekaj manj kot štiri mesece. Z današnjo številko uvaja tudi naš list stalno rubriko »Obmurje v zrcalu Ljudske pravice, o kateri bomo ponatiskovali dopise, ki opisujejo razmere o naših krajih o času izhajanja predvojne »Ljudske pravice«, in spomine ljudi, nekdanjih sodelavcev »Ljudske pravica. Zato pozivamo ose, ki so o predvojnih dneh kakorkoli sodelovali z »Ljudsko pravico«, bodisi da so dopisovali o list, delali pri tiskanju ali »Ljudsko pravico« razpečavali, širili, da sporoče to našemu uredništvu. Pišite nam o dogodkih tistih dni, zapišite vse, kar ste ohranili v spominu na takratno »Ljudsko pravico«, in pošljite uredništvu »Obmurskega tednika. Veseli bomo vsakega prispevka, hvaležni pa bodo za tako branje prav osi naši bralci. V današnji številki objavljamo prvi prispevek »Velika Polana in izhajanje Ljudske pravice«, ki nam ga je poslal tovariš Š. I. iz Velike Polane. Uredništvo »Obmurskega tednika« Poslanec Franc Kimovec med kroškimi volivci Končno je zasvetila elektrika tudi v Krogu. Uresničena je davna želja vaščanov. Že pred leti so namreč imeli pogoje za napeljavo voda, a kljub temu, da leži vas v bližini M. Sobote, do letos niso uspeli. Zadnje mesece pa so krepko prijeli za delo in s pomočjo ljudske oblasti spremenili svoje načrte v stvarnost. Tako je vsa bližnja okolica prekmurske metropole elektrificirana. Preteklo nedeljo jim je elektrika prvič zasvetila. Ta dogodek so dostojno proslavili. V kulturnem sporedu so sodelovali pionirji, mladina in odrasli. Zaplesali so tudi domače plese. Ob tem svečanem in zgodovinskem dogodku je volivce v Krogu obiskal tudi ljudski poslanec Franc Kimovec-Žiga, ki jih je pozdravil in med drugim dejal: »Današnja otvoritev električne napeljave ne pomeni samo gospodarski, temveč tudi politični uspeh združevanja vasi v skupnih prizadevanjih, enotnost vaščanov, ki je bila bitna tudi za zmago Krogovčanov.« V svojem govoru je graditeljem čestital in jim povedal nikaj vzpodbudnih besed za nadaljnji napredek te obmurske vasi. F. F. Našim darovalcem! Nagradno žrebanje »Obmurskega tednika« je za nami. Žreb je naročnikom prisodil dobitke, ki so jih v ta namen obljubila ali pa že darovala podjetja, zadruge, ustanove in obrtniki. Vse darovalce naprošamo, da obljubljena darila izroče dobitnikom, kolikor že tega niso storili. Upamo, da bodo zares vsi držali svojo besedo. Vsem skupaj pa: najlepša hvala! Uprava Otroški vrtci — proračunske ustanove Na zadnji seji OLO Ljutomer so odborniki obeh zborov izglasovali odlok o tem, da se otroški vrtci uvrste med proračunske ustanove. Znano je, da so bili otroški vrtci zadnja leta ustanove s samostojnim financiranjem; okrajni in občinski ljudski odbori so jim pomagali z dotacijami. V zadnjem času pa so ugotovili, da so s sredstvi, ki so jih dobivali od ljudskih odborov, nesmotrno razpolagali; uporabljali so jih celo za prehrano otrok, čeprav so te stroške praviloma dolžni plačevati njihovi starši. S sprejetim odlokom pa so otroškim vrtcem zajamčena le ona sredstva, ki so jim potrebna za kurjavo, učila, inventar itd., dočim je glede plačevanja prehrane otrok osvojeno načelo, da nosijo te stroške starši. Izjeme so dovoljene le v primerih, ko gre za socialno ogrožene in siromašne otroke, ki nimajo staršev ali pa katerih roditelji ne morejo ničesar prispevati v ta namen. Z uvrstitvijo otroških vrtcev med proračunske ustanove je tem koristnim vzgojnim institucijam zagotovljen tudi nadaljni obstoj in delovanje. Po reorganizaciji v kmetijskih in vinogradniških delovnih zadrugah so ponekod hoteli otroške vrtce zapreti in njihove prostore uporabiti v druge namene. Take težnje, ki so prevladovale zlasti na področju Ivanjkovec zaradi otroških vrtcev na Strezetini in Vinskem vrhu, niso na mestu in jih je treba odklanjati; nasprotno, treba se je še odločneje prizadevati, da bo v ljutomerskem okraju naraslo število otroških vrtcev,. kar velja še zlasti za vinogradniške predele, ustanov, ki bodo že od malega vzgajale mladi rod bivših viničarjev — sedaj zadružnikov in svobodnih proizvajalcev. K uresničenju tega smotra naj bi težila tudi Socialistična zveza z drugimi množičnimi organizacijami. S. K. Naš pozdrav tovarišu Titu za 62. rojstni dan Delovni ljudje vse naše domovine z veliko radostjo pričakujejo 25. maj, letos 62. rojstni dan tovariša Tita. Življenje našega Maršala, predsednika Republike, tovariša Tita, je najtesneje združeno z borbo za srečo in dobrobit naših narodov že dolga desetletja, že iz let njegove mladosti. Njegova osebnost se je oblikovala in jeklenela v delavnicah, v delavskih stavkah, v ilegalnem življenju in delu, pod terorjem protiljudskih režimov. Že v zgodnji mladosti je spoznal težko življenje delavca in kmeta, že kot mlad delavec se je odločil stopiti v neizprosno borbo za boljše, srečnejše življenje svojega ljudstva. Z vso močjo svoje volje, spoznavajoč velike nauke Marxa in Engelsa, odločen in smel, je usmerjal borbo narodov Jugoslavije po takih poteh, da stoje naša ljudstva danes v svoji izgradnji socializma kot mogočen svetilnik delavskemu razredu vsega sveta, kažoč mu pot k socializmu, kamor si naša domovina pod njegovim vodstvom krepko utira pot. Zato se v teh dneh, ko pričakujemo 62. rojstni dan predsednika Republike, tovariša Tita, pridružujejo željam vse naše domovine tudi tople in prisrčne čestitke delovnih ljudi Obmurja — tovarišu Titu za rojstni dan mnogo sreče, naš topel pozdrav z željo, da bi še dolgo vodil čil in zdrav narode Jugoslavije v srečnejše dni! Lep sprejem Titove štafete v Murski Soboti Pretekli torek se je na Trgu zmage zbrala domala vsa Sobota, da pozdravi svoje zastopnike, ki so začeli pot od naše državne meje do jugoslovanske prestolnice, da jim izroči svoje iskrene čestitke in goreče želje prekmurskega ljudstva za dragega maršala Tita ob njegovem 62. rojstnem dnevu. Mnoga poslopja so bila ozaljšana z zastavami, iz zvočnikov pa so donele partizanske koračnice. Kmalu po deveti uri so zatulile sirene in nekaj minut pozneje so pritekli pred okrašeno tribuno nosači številnih štafetnih palic — telovadci, gasilci, pionirji, mladinci... Oni niso bili prvi; že v zgodnjih jutranjih urah je premerilo več sto kilometrov po Prekmurju nad 3000 mladih in starejših ljudi. Skoraj v vseh večjih krajih so štafete prav lepo sprejeli. Po slavnostnem nagovoru predsednika LOMO tov. Velnarja, ki je z zbranimi besedami orisal uspehe, dosežene pod Titovim vodstvom v času narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve, so prebrali pozdravne resolucije malih soboških cicibančkov, prebivalcev Prekmurja, meščanov Sobote, prekmurske mladine in članov društev »Partizan«. Prebivalci občine Velika Po- lana so tov. Titu hkrati z najlepšimi pozdravi in čestitkami poslali vabilo, v katerem ga naprošajo, naj se udeleži veličastnega slavja ob 20. obletnici »Ljudske pravice«. Skratka: v vseli pozdravnih pismih in resolucijah so delovni ljudje Prekmurja izrazili svojo veliko ljubezen do dragega Maršala, zagotavljajoč mu, da ne bodo s poti, ki jo je skupaj z drugimi prvoborci ljudske revolucije strasiral, nikdar krenili. Topot pa so prebivalci Murske Sobote naslovili svoje pozdrave tudi III. kongresu ZKS, želeč mu kar največ uspehov. Malo pred deseto uro je glavna štafeta ob intonaciji partizanske koračnice, ki jo je igrala godba na pihala, nadaljevala pot proti Radencem, noseč s sabo pozdrave Prekmurcev za prvega državnika in najbolj priljubljenega voditelja — tov. Tita. S. K. Sobočani! Vabljeni vsi na akademijo pred rojstnim dnem predsednika Republike tovariša Tita, ki bo v ponedeljek, dne 24. maja zvečer ob 20. uri v dvorani Telovadnega doma. Začetek in bodoči razvoj „Agroservisa“ v Ljutomeru Če bi ne bilo enomesečne zamude, ki so jo povzročili nekateri kratkovidneži, ki so hoteli dokazati, da Ljutomer ni primeren za lokacijo obrata Agroservisa, bi hkrati z obratom v Šentpetru v Savinjski dolini začel 1. maja delati tudi ljutomerski obrat. To lahko trdimo s toliko večjo gotovostjo, ker je ljutomerski obrat znatno manjši od šentpetrskega, tako da bi ga bilo laže hitreje dograditi in opremiti. Danes je izven dvoma, da bo ljutomerski obrat dograjen in opremljen v smislu načrtov, napravljenih pred dvema letoma. Ker so ljutomerski, murskosoboški, ptujski in čakovski okraj, katerim bo služil v prvi vrsti ljutomerski obrat, manj mehanizirani, kakor so celjski, trboveljski, šoštanjski in slovenjgraški okraj, katerim bo služil Agroservis v Šentpetru, se ljutomerski obrat glede opreme in zmogljivosti vsaj v svoji prvi fazi nikakor ne more meriti s šentpetrskim, ki je na terenu največji obrat za popravilo kmetijskih strojev v državi. Zaposlil bo 60 visokokvalificiranih delavcev: mehanikov, avtomehanikov, kleparjev, kovačev, strugarjev, ključavničarjev in drugih. Toda obrat ne bo služil samo za popravilo traktorjev, mlatilnic in druge mehanizacije, temveč bo izdeloval tudi naprave za namakanje polja in podobno. Ljutomerski obrat bo v svoji prvi fazi izvrševal v glavnem le popravila vsega orodja in naprav za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter popravila transportnih sredstev. Nadaljnji uspešni razvoj Agroservisa v Ljutomeru pa zavisi največ od rezultatov, ki jih bosta dali prva električna peč za peko kruha z nočnim tokom in električna sadna sušilnica. Če bo do dvajsetletnice »Ljudske pravice« zgrajeno v Vidmu ob Ščavnici poskusno središče za uporabo električne energije v kmečkem gospodinjstvu in gospodarstvu, kar skoraj ni dvomiti — saj so na delu inženirji Elektroprojekta in podjetja v sklopu Elektroenergetskega sistema Slovenije — bo prevzel Agroservis v Ljutomeru montažo električnih krušnih peči, sušilnic in drugih pridobitev sodobne elektrotehnike ne samo za svoj ožji in širši okoliš štirih okrajev, temveč širom vse države, saj je v skupnem interesu, da čimbolj omejimo sečnjo lesa v najmanj rentabilne svrhe za peko in kuho. Prav tako bo Agroservis v Ljutomeru lahko uspešno sodeloval pri gradnji sladkorne tovarne za Obmurje in Podravje, za katero je Glavna zadružna zveza že dala pobudo. Gledano tako, je ljutomerska delavnica Agroservisa prvi začetek elektrotehnične in kovinske industrije v Obmurju. Kolektiv tega obrata bo skupaj z naprednimi kmetovalci storil vse, da bo ljutomerski okraj dosegel čimprej raven najbolj razvitih poljedelskih okrajev v državi. Ivan Kreft Iz dneva v dan dobiva prekmurska metropola lepše zunanje lice. Zeleni gaji se množe. Ob večjih ulicah in javnih mestih je čedalje več zelenja. Sobočanec, ali boš tudi ti k temu kaj prispeval? Brez obotavljanja se odloči: postanem član Olepševalnega društva! O njem izveš kaj več na drugi strani. Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« Murska Sobota, 21. maja 1954 Prekmursko vinogradništvo na razpotju Piše Jože Horvat iz Dol. Lendave Konec preteklega meseca je bila v Ljubljani prva jugoslovanska razstava vin. Prireditev je bila povezana s kongresom vinogradnikov Jugoslavije; imela je namen, da pokaže inozemskim in domačim gostom naša kakovostna vina, sodobne vinogradniške stroje in moderne naprave, ki so potrebne, da je moč vina do maksimuma izšolati. Služila je tudi razvedrilu delovnih ljudi ob prvomajskih praznikih. Razstavljena vina so bila ocenjena; razdeljenih je bilo 51 zlatih, 200 srebrnih in 105 bronastih kolajn. Kongres vinogradnikov je bil vrhunec prireditve. Zbrali so se vinogradniški strokovnjaki iz vse države in iznašali probleme, na katere moramo biti pozorni tudi mi Prekmurci, ki se Davimo z vinogradništvom! VINOGRADNIŠTVO PRINAŠA LEPE DOHODKE Strokovnjak Vinarskega instituta iz Maribora Stanko Matekovič nas je v svojem poročilu opozoril, da je vinogradništvo zares rentabilno. En hektar vinograda lahko preživlja družino in daje skoraj toliko dohodkov, kakor 4 ha njiv, 6 ha travnikov ali 40 ha gozdov, računajoč od časa obnove naprej. Skupni dohodek na hektarski površini se lahko celo povspne na 200.000 din letno. V mislih imamo seveda vinograde, ki so bili obnovljeni po modernih metodah, t. j. v vinogradih, kjer a) znaša razdalja med vrstami najmanj 1,5 m in od trte do trte 1,2 do 1,3 m; b) so vpeljali vzgojo le po žičnem sistemu in jo dvignili tako visoko, da lahko izvajajo strojno obdelavo in zeleno gnojenje z metuljnicami; c) so znižali obdelovalne stroške s tem, da so s stroji ali pa vsaj s vprežno živino obdelovali zemljo; d) so storili vse, da so preprečili odplavljanje zemlje v času večjih nalivov; e) je do 80 % enotnih nasadov glavnih vrst, ki jih predpisuje sortiment za Prekmurje. Glavne sorte so: laški rizling, zeleni silvanec in rizvanec — postranske pa: modra frakinja, kavčina, neuburgundec in 5 % sorte za zobanje; f) intenzivno gnojijo vsako leto z dodatnimi umetnimi gnojili; g) obdelujejo tla na ta način, da v jeseni globoko prekopljejo vinograd, spomladi in poleti pa le toliko, da se prepreči izparevanje, da se tako uniči kapilarnost zemlje in zaplevelitev; h) posvečajo potrebno pozornost obrambi pred rastlinskimi in živalskimi škodljivci ter vremenskimi neprilikami; i) uporabljajo vse pridobitve moderne tehnike in si tako olajšujejo delo; j) uporabljajo odgovarjajoče podlage za vrsto zemlje in gojijo žlahtne sorte. EH, SAJ IMATE V PREKMURJU SAMO ŠMARNICO! Poglejmo sedaj v naše vinograde in se vprašajmo, ali jih obnavljamo po že navedenih principih. Kamorkoli človek pride in sproži pogovor o vinogradništvu, se mu nekam ironično nasmehnejo, rekoč: »Eh, saj imate samo šmarnico!« Da, šmarnico! Ob takih srečanjih je kar nerodno naprednemu vinogradniku, zato se hoče opravičiti z vsemogočim, išče krivca, ki je povzročitelj takega stanja, skratka, sramuje se in mu je težko pri srcu. Mnogi niti ne vedo, zakaj prevladuje v kulturnem svetu taka mržnja do samorodnic. Tudi o tem bom nekaj povedal. Vina so sestavine vode, alkoholov, sladkorja in drugih organskih snovi kislin, estrov itd. Med naštetimi najbolj vplivajo na človeka alkoholi: etilni alkohol ali vinski cvet, metilni alkohol ali lesni cvet in glicerin. Alkohol je redka tekočina, ki pronica v človeške celice. Najredkejši in najbolj strupen je metilni alkohol, ki spričo tega deluje zares uničujoče na človeški organizem. Gorenje metilnega alkohola poteka v živem telesu zelo počasi. Smrtna doza je lahko 30 do 100 gramov. Povzroča glavobol, bljuvanje in globoko nezavest. Posledice: oslabi živce, zlasti še vidne. Največ metilnega alkohola je v šmarnici. In to izmed vseh ostalih samorodnic. Zakaj? Metilni alkohol namreč ne izhaja iz sladkorja, temveč iz bel jakovinastih novi v jagodi grozda, ki jih je največ v šmarnici. V zadnjem času se kaj pogosto sliši pregovor: »Šmarnica« je merilo kulture za posamezne vinorodne kraje.« To je moč razumeti tako: čim več je v nekem kraju samorodnic in šmarnice, tem manj je tamkaj kulture. Ali ne zaboli sle- hernega očitek, ki ga vsebuje ta pregovor? Tu ne zaleže izgovarjanje, dragi prijatelj samorodnice! Dejstva so dejstva, mimo katerih ne more nihče... In pregovor prav te žigosa ... Treba bo mnogo poizkušati, da bomo zadeli pravo podlago in hkrati prešli na moderen način vinogradništva. Imeli bomo večji pridelek, neprimerno boljše vino in mnogo manj gorja v družini, ki ga povzroča ta strupeni alkohol v šmarnici, Koliko koristi! Tudi „Gerlinčan“ nima bodočnosti Zadnje čase posamezniki precej zagovarjajo »gerlinčana«, češ, ta bo pravi in nas bo rešil... Oči teh zagovornikov pa so uperjene zgolj v sedanjost, ne pomislijo pa, kakšni so izgledi v prihodnosti. V vsej Jugoslaviji obnavljajo vinograde po principih, ki sem jih že zgoraj naštel. Zato je kakor na dlani: v nekaj letih se nam obeta ostra konkurenca v kakovosti in cenah vin. Kaj pa boš potem ti, vinogradnik, s svojim hibridnim vinom? Pripravljajo tudi vinski in vinogradniški zakon. Ta bo z enim mahom iztrebil samorodnice!!! Kaj boš potem napravil...? Stvari so resne in o njih je treba trezno razmišljati. Pri tem pa ne pozabimo na zle posledice alkoholizma. Iz vida ne smemo izpustiti tudi dejstva, da je pri nas sedaj moda belih vin. Bodočnost na mnogo obeta le rdečim vinom. Zakaj? Na svetovnem trgu prodajo kar 85% rdečih in le 15% belih vin! — to pa zaradi tega, ker prva vsebujejo koristne snovi za rdeča krvna telesca, bolje vplivajo na presnavljanje in končno: od rdečega vina se ne more opijaniti do onemoglosti. Ali so dani pogoji za rdeča vina v Prekmurju? Mirno lahko odgovorimo: da! Marsikje je zemlja ilovnata in zato zelo primerna za vrste trte, ki daje rdeče vino — za modro frakinjo. Z njo pa je dosegla trsnica v Dolnji Lendavi že dokajšnje uspehe. (Konec prihodnjič) Spored prireditev ob 60-letnici ustanovitve prvega slovenskega pevskega društva v Ljutomeru 23. maja: Okrajni telovadni nastop na letnem telovadišču TD »Partizan« za Titovim domom v Ljutomeru. Ob 14. uri. 25. maja: Koncert ženskega in pionirskega pevskega zbora. — Pevovodja prof. Minka Zacherl. Ob 20. uri. 27. maja: Koncert godbe na pihala. Dirigent Avgust Loparnik. Ob 20. uri. 30. maja: Ogrizovič: »Hasan-aginica«, drama o treh dejanjih. Režija Majcen Jaka. — Gostuje KUD Križevci. — Ob 15. uri. 1. junija: Koncert solistične sekcije. Ob 20. uri. j. junija: Koncert moškega pevskega zbora. Pevovodja Oton Žunec. Ob 20. uri. SLAVNOSTNI PROGRAM: 5. junija: Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«, drama v treh de- janjih. Režija Peter Malec. Igra dramatska skupina KUD »I. Kavčič« Ljutomer. Ob 20. uri. — Po premieri ob 22. uri velik ognjemet. 6. junija: Od 5.—6. ure budnica godbe na pihala. Ob pol 8. uri položitev vencev na grobove kulturnih delavcev. — Sprejem gostov. Ob 11. uri promenadni koncert godb na pihala. Popoldne: Odkritje spominske plošče na Domu kulture. Pozdrav in razvitje društvenega prapora. Podelitev diplom najstarejšim sodelavcem pevskega zbora. Nastop združenih pevskih zborov ljutomerskega in soboškega okraja ob spremljavi godbe na pihala. Nastop folklornih skupin. Pričetek popoldanske prireditve je ob 13. uri za Domom kulture. Ob 16. uri ponovitev Cankarjeve drame: »Kralj na Betajnovi«. Sodelujejo osa ljudskoprosoetna društva ljutomerskega in soboškega okraja in kulturne skupine drugih okrajev. Po končanem programu bo veliko ljudsko veselje na letnem telovadišču TD »Partizan«. KUD »I. KAVČIČ« LJUTOMER V Soboti je ponovno oživelo ,,Olepševalno društvoʻʻ Meščani Murske Sobote se še dobro spominjajo predvojnega »Olepševalnega društva«, ki ima precejšnje zasluge za olepšavo in ureditev mesta. Naj omenim samo mestno kopališče, obcestne nasade, klopi v parku, napise itd. Žal se je med vojno in prva leta po osvoboditvi mesto precej zanemarilo, kar velja predvsem za mestni park. Tudi po vojni je bilo v Soboti ustanovljeno Olepševalno društvo, ki je nekaj časa životarilo, potem pa je postopoma odmrlo. Ker pa je v mestu precejšnje število ljudi, ki jim je veliko na tem, da Sobota izboljša svoje lice, je bilo pred kratkim na novo ustanovljeno Tujskoprometno (Olepševalno društvo). V upravni odbor so bili izvoljeni ljudje, ki čutijo veselje do dela, tako da je društvo na najboljši poti, da nadaljuje tradicije predvojnega Olepševalnega društva. Društvo se je takoj zavzelo za direktni vagon, s katerim bo olajšano potovanje po železnici v Ljubljano in obratno. Na Glavnem trgu bodo uredili kiosk (pred trgovino »Agromerkur«, katerega je prevzelo isto podjetje). Društvo bo nadalje skrbelo za izboljšanje tujskega prometa. Izdelali bodo opozorilne table, pristopili k nadaljnemu urejevanju parka itd. Pogoj za uspešno delo pa je seveda široko sodelovanje vseh meščanov, katerim ne sme biti vseeno, kako bomo uredili naše mesto. V teh dneh bodo društveni člani obiskali posamezne rajone s pristopnimi izjavami. Vse Sobočane prijazno vabimo, da pristopijo k našemu društvu, tako da bomo s skupnimi napori čim lepše uredili naše mesto. -st Množični pojav glogovega belina ob Muri Glogov belin se javlja od časa do časa množično in tedaj obrsti sadno drevje do golega. Tak primer je po dosedanjih dognanjih tudi letos. Belin je značilen škodljivec sadovnjakov, v katerih v prvi vrsti napada slive, pa tudi jablane, breskve in hruške. Glogov belin se javlja redno tam, kjer se javlja gobar in drugi sorodni škodljivci. Znan je v sadnih nasadih ob Dravi in Muri. V letih množičnega pojava povzroča ogromno škodo, oklesti vse listje do golih glavnih reber. Koncem maja nimamo več listja na sadnem drevju. Sadno drevje dobiva sicer še isto leto drugi list, vendar ne rodi nekaj let. Njegove značilnosti so naslednje: gosenica je s trebušne strani pepelkastosiva, na hrbtni strani pa ima vzdolž telesa tri črne in dve rdečerjavi progi. Iz gosenic se razvijajo metulji, ki imajo bela krila z ostrimi črnimi žilami. Če se pojavlja glogov belin v manjšem obsegu, bi z mehaničnim uničevanjem (pobiranje) dosegli začasen uspeh. Trajen uspeh pa lahko dosežemo samo takrat, če vsi sadjarji istega kraja pobirajo in uničujejo gosenice. Mnogokrat se namreč dogaja, da nastopa naknadna okužba po gosenicah iz sosednih neočiščenih sadovnjakov. V letih množičnega pojava moramo brezpogojno uporabljati kemična zatiralna sredstva. Po cvetenju škropimo sadno drevje s tekočim Pantakanom (1 do 2 %) in dodajamo pripravljeni tekočini še žveplenoapneno brozgo (2 °/o) za istočasno uničevanje bolezni v sadovnjakih. Ing. Lado Jerše Škropimo proti ameriškemu kaparju v poletnem času Tako trdoživega in skritega sovražnika kot je ameriški kapar, ne moremo povsem uničiti samo z zimskim škropljenjem. Marsikateri kapar ostane pri življenju ter dočaka pomladi, ko se prične razmnoževati. Potomstvo ene same prezimele samice ameriškega kaparja pa se pomnoži poleti v treh rodovih za mnogo milijonov kaparjev. Zato torej opažamo v poletnem času, ko se prično plodovi razvijati, na njih že junija meseca rdeče kolobarčke in kaparje kljub temu, da smo izvedli temeljito zimsko škropljenje. Pa tudi če bi imeli popolno jamstvo, da smo kaparja z zimskim škropljenjem uničili, so v poletju možne nove okužbe. Veter, razne žuželke, ptice in druge živali prenašajo mlade kaparjeve ličinke. Jasno je torej, da moramo ščititi drevje in plodove tudi poleti pred okužbami. Izkušnje so pokazale, da je to mogoče, vendar le z večkratnimi poletnimi škropljenji. Pri sadnem drevesu, ki nam daje po 100 in več kilogramov jabolk, sploh ne bi smeli vpraševati, če se škropljenje izplača. Prav gotovo je, da bi ob pravilni negi, gnojenju in škrop- ljenju intenzivno sadjarstvo tudi v naših okuženih sadjarskih rajonih ena najrentabilnejšo kmetijskih panog. V naših razmerah bomo sadne rastline škropili v poletnem času predvsem s takšnimi mešanimi škropivi, ki bodo učinkovita proti ameriškemu kaparju, istočasno pa tudi proti škrlupu, jabolčnemu zavijaču ter drugim nevarnim boleznim in zajedavcem. Predvsem bomo pri nas v poletnem času škropili jablane in hruške, da očuvamo plodove preci okužbami, skratka, da pridelamo čimveč lepega in zdravega namiznega sadja. Proti ameriškemu kaparju so za poletna škropljenja primerna tale učinkovita sredstva: 0,3% Gesarol 50; 0,05% Fosferno (0,5 dl na 100 lit. vode), 0,5 % E 605 Forte, 0.05% do 0,2% Perfektan tekoči (0,5 do 2 gr na liter vode) in 2% žvepleno apnena brozga. Škropimo sadno drevje vsaj dvakrat: prvič koncem maja ali v začetku junija, drugič pa konec julija — začetek avgusta. O BANKI Vlomilec pride po dolgem času iz »kehe« spet v domači kraj. Ko na postaji izstopi, mu udari v oči nova zgradba, vsa v železnih križih. — Prekleto, spet ječa! Nekdo, ki ga je slišal, mu raz- loži. — Ne, to je samo nova banka. — No, to je pa še slabše. Velika Polana in izhajanje „Ljudske praviceʻʻ V časopisju je že bilo objavljenih nekaj krajših razprav o izhajanju »Ljudske pravice«, o njeni dvajsetletnici, o predvojnih sodelavcih in podobno. Vendar so redki tisti, ki so izhajanje »Ljudske pravice« opisali tako, kakor je bilo v resnici. Mnogi tudi naprošajo vse, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri izdajanju »Ljudske pravice«, naj sami osvetlijo svoja dogajanja okrog sodelovanja z »Ljudsko pravico«. Taka mnenja in želje so pravilna, saj se često zgodi, da nam ostanejo v spominu le vidnejše osebnosti v nekem dogodku, na ostale pa pozabimo, čeprav je tudi njihovo delo pomembno. Tudi izhajanje predvojne »Ljudske pravice« ima okrog sebe mnogo takih ljudi, ki so imeli stalne in neposredne stike z njo že od izida prve številke, pa ne vemo ničesar o njihovem delu, ker nam ga nihče ni opisal. Naj tokrat povem nekaj o Veliki Polani, vasi, ki je odigrala pomembno vlogo pri rojstvu »Ljudske pravice«. Zdi se mi, da pozabljamo na to zgodovinsko resnico, na Veliko Polano, kjer sta bila prvo uredništvo in uprava »Ljudske pravice« v hiši njenega prvega urednika, tovariša Miška Kranjca. Prve številke »Ljudske pravice« so bile urejevane in tudi od premi jene iz Velike Polane po pošti v Beltincih. Iz tiskarne v Lendavi se je »Ljudsko pravico« prenašalo ozir. prevažalo, vendar to redkeje, v Veliko Polano, večkrat v deževju, snegu in tudi ponoči. Od tod je šla »Ljudska pravica« po primitivno opravljenem poslu uprave svojo pot naprej do pošte v Beltincih. Zakaj se je »Ljudska pravica« v prvih začetkih svojega izhajanja predajala v beltinski pošti in se šele od tam razpošiljala naročnikom, vedo le takratni najbližji sodelavci »Ljudske pravice«. Na tej pošti je namreč službovala upravnica pošte, ki je bila »Ljudski pravici« naklonjena in tako je z njo bila takrat beltinska pošta edina v Prekmurju, preko katere je lahko šla »Ljudska pravica« v svet. Tovariš Miško Kranjc je že leta pred izidom prve številke zbiral okrog sebe napredno polansko mladino, ki mu je potem pomagala pri delu v upravi in razširjanju lista. Tem mladincem je tovariš Miško zaupal in jim poveril skoraj vso upra- vo in odpremo lista. V njegovem stanovanju so ti mladi ljudje na dokaj preprost način odpremljali »Ljudsko pravico«, tipkali in lepili naslove in opravljali ostala dela okrog odpreme. Pozneje je seveda »Ljudska pravica« kmalu dosegla naklado 3000 izvodov, kar je bilo za tedanje razmere veliko. Naklada je rasla iz dneva v dan, s tem pa so naraščali tudi stroški izdajanja lista. Da bi temu pomagali, se je uprava odločila najeti sobo v Lendavi in list razpošiljati naročnikom potom lendavske pošte. Čeprav ni bila naklonjena Ljudski pravici«, je uprava pošte v Lendavi končno le pristala na to. Soba za upravo »Ljudske pravice« v Lendavi je bila najeta v Spodnji ulici, bila pa je last neke vdove, ki je govorila le nemško in madžarsko. Vedela je vsega le toliko, da uporabljajo sobo neki ljudje, ki si dajo posla s kupi papirja. Če bi vedela, da v njeni sobi posluje uprava glasila KPS, najbrž ne bi odstopila sobe za nobeno ceno. Ta ženska tudi nikdar ni prestopila praga sobe, ko so bili v njej pri delu sodelavci »Ljudske pravice«. Uredništvo in uprava lista pa sta ostali še naprej v Vel. Polani. V Lendavi se je »Ljudska pravica« tiskala v tiskarni »Balkanyi«. Lastnik tiskarne je vzel »Ljudsko pravico« v tiskanje le zaradi zaslužka. V omenjeni tiskarni so istočasno tiskali tudi Kleklove »Novine«, vendar je lastniku tiskarne šlo za denar, zato je vzel v tiskanje tudi »Ljudsko pravico«, čeprav je bil naklonjen takratnemu režimu. Urednik »Ljudske pravice«, tovariš Miško Kranjec, je s svojimi sodelavci čestokrat prišel v denarno stisko s tiskanjem. Nekajkrat je bilo treba vnaprej plačati tiskanje in si denar izposoditi, dokler ga ni ponoči prinesel »Štajerec v zelenem nahrbtniku«. Tako so namreč govorili klerikalni mogotci, meneč, da naročniki prejemajo »Ljudsko pravico« brezplačno. Kljub temu, da so »Ljudsko pravico« odpošiljali iz sobe, v kateri so jo pripravljali — lahko rečemo polilegalno — so zanjo zvedeli lendavski orožniki, ki so bili vedno pri roki, kadar je bilo treba list zapleniti. Tako je bila »Ljudska pravica« dvakrat zaplenjena. Vendar so bili njeni sodelavci o tem pravočasno obveščeni, da so lahko nekaj številk poskrili. Za ta uspeh — namreč, da so kljub terorju nekaj številk poskrili in razdelili med zaupljive naročnike — je imel največ zaslug tov. Ludvik Ropoša, ki je o zaplembi »Ljudske pravice« pravočasno obvestil njene sodelavce pred prihodom orožnikov. Zaplenjene izvode »Ljudske pravice« so morali njeni sodelavci pod orožniško stražo odnesti na žandarmerijsko postajo v Dolnji Lendavi. V »Ljudsko pravico« so v času bivše Jugoslavije dopisovali učeni ljudje, večina dopisnikov pa je bila iz vrst delavcev in kmetov. Delavski dopisi so bili često tako revolucionarni, da so spričo zelo ostre cenzure morali ponavadi v »koš«. Takšno je bilo — na skromen način opisano rojstvo »Ljudske pravice in veliko napako bi storili, če bi ta zgodovinski dogodek kakorkoli potvarjali ali pa ga prikazovali v napačni luči. Se marsikaj bi bilo potrebno in vredno zapisati o vlogi »Ljudske pravice«, ki jo je odigrala o svoji rojstni vasi in v Prekmurju za časa okupacije, o vlogi njenih sodelavcev v boju proti izkoriščevalcem in okupatorjem. »Ljudska pravica« za časa okupacije ni izhajala v Prekmurju, ostali pa so njeni sodelavci, ki so vzgojeni v revolucionarnem duhu delali Madžarom velike preglavice in se jim že aprila leta 1941 odločno postavili po robu. Tudi njihovo veliko poslanstvo in zasluge bo treba še obelodaniti. Kako je bila Velika Polana zapostavljena v bivši Jugoslaviji in njeni vaščani preganjani za časa okupacije prav zaradi sodelavcev »Ljudske pravice«, bo treba še zapisati. Zato stopa Vel. Polana v čas veličastne proslave ob 20-letnici »Ljudske pravice« ponosna, da se je v njej rodil prvi glasnik revolucije, da bo prav tu zbor aktivistov, ki so se zbirali okrog njega, ga moralno in I. Š, Murska Sobota, 21. maja 1954 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 Pismonoša Štefan Recek iz Rogaševec - srečni dobitnik železnega vprežnega pluga Pretekli torek, 18. maja ob 10. uri je bilo v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti nagradno žrebanje »Obmurskega tednika«. Navzočih je bilo okrog 50 naročnikov našega tednika. Posebna komisija, v kateri so bili: Franc Vučko iz Ižakovec 58, Koloman Košalin iz Strukovec 7 in Marija Matjašec iz Turnišča 116, vsi naši naročniki — je ugotovila, da je izpolnilo pogoje za nagradno žrebanje »Obmurskega tednika« 310 naročnikov, katerih imena je upravnik lista prebral pred zbranimi. Žrebne lističe, ki so bili označeni s številkami — vsak v poštev prihajajoči naročnik je imel svojo številko -je vlekla petletna Barbaričeva Dragica iz Murske Sobote. Iz posameznih okrajev je pri žrebanju prišlo v poštev: okraj Murska Sobota 223, okraj Ljutomer pa 87 naročnikov. Manjši dobitki so bili izžrebani po okrajih, večji pa skupaj. — Žreb je določil dobitke naslednjim naročnikom: Janezu Blagoviču s Kamenščaka pri Ljutomeru torto; Antonu Novaku iz Stare-nove vasi pri Križevcih 3 buteljke vina; Ludviku Rožmanu iz Bogojine torto; Aleksandru Smodišu iz Adrijanec klobuk; Cvetu Morganu iz Murske Sobote knjižno zbirko (800 din); Viljemu Horvatu iz Fokovec praktični dobitek (500 din); Janezu Kolenku iz Dolnje Bistrice enoletno brezplačno pošiljanje družinske revije »Obzornik« (500 din); Vinku Lahu od Miklavža pri Ormožu brezplačno fotografiranje in izdelavo 6 slik; Janezu Rituperju iz Bokrač železna vrata za kmečko krušno peč; Ludviku Kandalu iz Vučje gomile kratke hlače in kapo; Feliksu Škrgetu s Cvena pri Ljutomeru stojalo za rože in kuhinjsko desko; Ivanu Križmanu iz Stročje rasi praktično darilo (600 din); Gezi Andrejču iz Sodišinec kapo; Ivanu Pukšiču iz Stročje vasi 5 buteljk vina; Alojzu Špindlerju iz Bunčan ročko in manjše dobitke (500 din); Jožetu Simonu iz Sela torto; Milanu Koprivniku iz Murske Sobote kapo; Stefanu Receku iz Rogaševec železni vprežni plug; Francu Giderju iz Črncev 2 kolača sira; Ludviku Hujsu iz Radkovec kapo; Kolomanu Lenu iz Petrovec brezplačno izdelavo ženske obleke; Francu Železnu iz Grada valjar za testo in druge manjše dobitke (500 din); Štefanu Oškoli iz Panovec kolo za vprežni plug; Juriju Gjergjeku iz Kovačevec album; Karlu Flisarju iz Veščice psiho (stojalo za sobno ogledalo — orehov furnir); Antonu Klemenčiču iz Gornje Radgone 2 kg jedilnega olja; Ivanu Kolariču z vinogradniškega gospodarstva Gornja Radgona dve buteljki vina; Ignacu Kotnjaku, Vojna pošta št. 883/6, Sarajevo, zalivko; Jožeta Kosu iz Gornje Radgone pokrajinsko sliko Obmurja; Štefanu Babiču iz Dugega sela, Brače Bobinac 116, pet buteljk vina; Ivanu Šiftarju iz Murske Sobote brezplačno izdelavo radijskega sprejemnika; Dinu Titanu iz Kupšinec dve vrvi za živino; Ernestu Kočarju iz Vučje gomile zalivko; Vaškemu odboru SZDL Veščica steklenico likerja; Mariji Ošlajevi iz Filovec vodotesno električno svetilko s stikalom; Francu Čerpnjaku iz Martinja 100 strešnih opek; Hajdinjaku, pismonoši iz Cankove, torto; Štefana Kuharju iz Petanjc 1000 din; Francu Kavašu iz Ižakovec praktični dobitek (600 din); Kolomanu Verešu iz Središča pri Prosenjakovcih praktični dobitek (500 din); Gezi Avguštinu iz Gradišča pri Tišini otroške hlače; Josipu Ivaniču iz Filovec brezplačno fotografiranje in izdelavo 6 slik; Francu Roglu iz M. Sobote kapo; Petru Petku iz Vodranc pri Kogu brezplačno fotografiranje in izdelavo 6 slik; Inocencu Fiali z Razkrižja pri Ljutomeru lijak; Ludviku Divjaku z Račkega vrha kuhinjski stol; Rudiju Ropoši, V. G. P. »Soča«, Slov. Konjice, torto; Marjanu Novaku iz Veščice pri Ljutomeru kožico, ševroja; Francu Škrinjarju iz Mihalovec pri Ivanjkovcih brezplačno vožnjo z avtom — 40 km; Janezu Repolusku iz Bačkove v Slov. goricah 500 kg rjavega premoga; Ferdu Lipovniku iz Ocinja moško obleko; Štefanu Šadlu iz Vadarec pri Bodoncih 2000 zidakov; Ivanu Frasu iz Ivanjskega vrha 10 buteljk; Ludviku Gospodu iz Berkovec vrtni stol; Štefanu Čergulju iz Križevec pri Ljutomeru vedro; Katarini Tratnikovi iz Ljutomera fotografiranje in izdelavo 6 slik; Karlu Vogrinu iz Gornjih Ivanje brezplačno uslugo (600 din); Stanku Plohlu iz Vitana pri Kogu kapo; PGD iz Filovec knjižno zbirko (500 din); Mariji Lahovi iz M. Sobote enoletno brezplačno pošiljanje revije »Svit« (200 din); Štefanu Glavača iz Gančan brezplačno pošiljanje revije »Svit« za eno leto; dr. Slavku Jancu iz Ljutomera 3 buteljke vina; Katarini Kovačevi iz Strehovec 3000 din; Lojzki Srešo-vi, rudnik Miljevica, Bosna, 2000 din; Gezi Šandorju iz Rihtarovec pri Radencih 1000 din; Štefanu Lovenjaku iz Vidonec 500 din; Marijanu Golji iz Moravec pri Bučkovcih 500 din; Evgenu Čahuku iz Križevec v Prekmurju 500 din; Ernestu Solarju iz Šalovec 1000 din; Bogomirju Jauku iz Lemerja 500 din; Gezi Kandalu iz Moravec v Prekmurju 500 din; Ludviku Perkiča iz Veščice v Prekmurju 500 din; Francu Zakoču iz Slov. Javornika knjižno zbirko; Martinu Zorku iz Hrastje Mota knjižno zbirko (obe po 500 din); Karlu Maršiku iz Čikečke vasi kuhinjski stol; Janezu Grahu iz Gerlinec otroške opanke; Mariji Šadlovi iz Večeslavec v Prekmurju izdelavo ženske obleke; Mimi Flegerjevi iz M. Sobote kapo; Štefanu Horvatu iz Nemčovec 2 buteljki vina; Karlu Kočarju iz Cankove plašč za dvokolo; Karlu Ficku iz Boreče 500 din; Kolomanu Šebjaniču iz Šalovec dva kuhinjka stola; Stefanu Vučkiču iz Moravec v Prekmurju kuhinjski stol; Janezu Bejeku iz Pečarovec praktični dobitek (500 din); Francu Sočiču iz Petanjc knjižno zbirko; Martinu Horvatu iz Drakovec pri Bučkovcih knjižno zbirko; Janezu Vreči iz Gornje Radgone knjižno zbirko; PGD iz Bogojine knjižno zbirko; Jožeta Horvatu iz Beltinec knjižno zbirko Janeza Žibreku iz Predanovec knjižno zbirko; Jožeta Kavčiča iz Črešnjevec pri Radgoni knjižno zbirko; Aleksandru Hariju iz Križevec v Prekmurju knjižno zbirko; Mariji Jonaševi iz Adrijanec knjižno zbirko (vrednost vsake zbirke 500 din); Josipu Novaku iz Veščice v Prekmurju prstan; Francu Škafarju iz M. Sobote praktični dobitek (500 din); Ludviku Čarniju iz Moščanc sobno ogledalo; PGD Kog svečnik; Jakobu Staneku iz Boračeva roman »Bela roža«. Srečni dobitniki Jože Kolmanko iz Cankove, Franc Landi iz Križevec v Prekmurju, Koloman Košalin iz Strukovec, Edvard Oček iz Križevec v Prekmurju, Jože Grah iz Korovec, Emil Novak iz Moravec v Prekmurju, Vinko Rojko iz Cankove, Franc Novak iz Prosečke vasi in Alojz Ivanič iz Bogojine, ki so bili pri žrebanju navzoči, so takoj dobili svoje dobitke: vodir in manjši predmeti, brezplačno fotografiranje in izdelava 6 slik, 3 buteljke vina, dežnik, torto, otroške hlače, zavoro, za kmečki voz, otroške hlače in 2 buteljki vina. Naročnikom, ki jim je žreb določil bolj močno natiskane dobitke, sporočamo, da jih bodo prejeli po pošti. Izjema je le za naročnike iz soboškega okoliša, ki naj si dobitke dvignejo na naši upravi, ko bodo prišli po opravkih v Mursko Soboto. Vsem ostalim naročnikom pa bomo po pošti poslali pismena obvestila s točnim naslovom darovalcev, kjer naj dobitke osebno dvignejo. Uprava »Obmurskega tednika« Murska Sobota Trinajstega junija se obeta veliko tekmovanje koscev in grabljic Okrajno vodstvo Ljudske mladine v Murski Soboti pripravlja veliko tekmovanje koscev in grabljic, ki naj bi se pomerili v nedeljo, 13. junija. Prireditev bo bržčas v M. Soboti. Najboljši tekmovalci bodo prejeli lepe nagrade. Želeti je, da bi se za tekmovanje priglasilo čimveč kmečkih mladincev in mladink. Zato naj občinska mladinska vodstva začnejo takoj zbirati prijave. Bodoči tekmovalci pa lahko svojo udeležbo na tekmovanju prijavijo tudi OK LMS v M. Sobti. In do kdaj? — vsaj do 5. junija! Prireditelj mora namreč pravočasno vedeti, koliko mladih koscev in grabljic bo nastopilo. PREŠERNOVA DRUŽBA JE IZDALA ODLIČNO DELO NEMŠKEGA PISATELJA, ROMAN B. TRAVNA »BELA ROŽA« B. Traven nam odpira v »Beli roži« veren pogled v amoralno življenje ameriških magnatov, v svet tistih, ki vladajo, ne da bi bili kronani, ki odločilno posegajo v svetovno doga janje, odločajo o vojnah in podobno, a so hkrati sužnji lastnega sistema. Roman je ilustriral in okusno opremil M. Sedej. Knjiga obsega 230 strani in je natisnjena na dobrem brezlesnem beljenem papirju. Kljub temu je cena knjigi izredno nizka, saj stane vezana v polplatno s ščitnim ovitkom le 550 din, broširana s ščitnim ovitkom pa celo samo 270 din. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih Prešernove družbe ali pa tudi direktno pri upravi Prešernove družbe v Ljubljani, Ulica Toneta Tomšiča 9. Prešernova družba Puconci v luči novih načrtov Kdorkoli se ustavi pri nas v Puconcih, bo lahko kaj kmalu uvidel, da napredujemo tudi v industrijskem pogledu. Tako obeležje dajeta naši vasi opekarna s svojini visokim dimnikom in velikimi bloki ter mlado podjetje »Separacija«, ki pridobiva iz zemlje dragoceni kremenjak, tudi v inozemstvu iskano surovino. Zato ga naša država tudi izvaža. v as je že pred leti dobila elektriko. te lahko rečemo vas — kajti železniška postaja, poslopje ObLO, velik mlin, tehtnica, šolsko poslopje, novi gasilski dom z visokim stolpom, zidane hiše in igrišča ji dajejo videz pravega trga. Občinski ljudski odbor ima razmeroma obsežno področje, zato pa tudi ogromno dela. V zadnjem času se je že dokaj uveljavil. Popravljajo staro in zidajo novo. Še več pa bi lahko naredili, če bi imeli sredstva. Da prednjačijo med vasmi Prekmurja, so precej pripomogli gasilci, ki so si postavili zares najlepši gasilski dom. Pomagali so jim tudi ostali vaščani. Za svoj trud so dobili pohvalno diplomo. Na področju občine so postavili dva večja mosta (Polana, Markiševci), v kratkem pa nameravajo zgraditi še štiri. Popravili bodo tudi puconsko tehtnico, prebelili in popleskali šolska poslopja v občini. Ni več daleč dan, ko bodo tudi Puconci dobili svoj kulturni dom. Precej gradbenega materiala so že pripravili, le cementa še nimajo. Pa tudi za njega bodo našli sredstva. Pomoč pričakujejo od opekarne in novega podjetja »Separacija«. Urediti nameravajo tudi prostore za pekarno, kjer naj bi prišli potrebni ljudje do svežega kruha. Tudi naša kmetijska zadruga sodi med najboljše v Prekmurju, saj je usmerila svojo dejavnost na vsa področja gospodarstva. Ima več odsekov, izmed katerih sta pokazala največ uspehov sadjarski in strojni odsek. Z veliko vnemo so se lotili obnove sadovnjakov. Čeprav pri nas niso ravno najboljši pogoji za sadjarstvo, so nabavili okrog 500 sadnih drevesc in jih posadili. Tudi poškropili so sadovnjake. Le v Vaneči so zaostali in niso dali škropit svojega drevja. Odklonili so tudi pomoč za popravilo vaških cest. Živinorejski odsek ima v načrtu ,da bo v doglednem času odprl mesnico in klavnico. Tudi s traktorjem so si že mnogo pomagali pri obdelavi zemlje in raznih prevozih. Zadruga pa bi nedvomno še bolj napredovala, če bi imela proste roke v trgovini (na primer: krompir, ki ga pri nas odkupuje trgovsko podjetje iz M. Sobote po 8 din za kilogram, bi lahko prodali po 15 din za kilogram, kakor ga proda omenjeno podjetje). Zakaj ne bi čisti izkupiček ostal pri nas za namene kmetijstva? Menim — a tako misli prav gotovo večina prekmurskih kmetovalcev naj bi odkup prevzele kmetijske zadruge, saj so one poklicane, da se zavzemajo za napredek v kmetijski proizvodnji. Pri uresničevanju tega smotra pa so jim potrebna tudi denarna sredstva, ki bi jih lahko pridobila prav z odkupom kmetijskih pridelkov. Tako pa roma čisti dobiček (denimo pri krompirju) v podjetje, ki v kmetijstvu še zdaleč ne igra tako važne vloge kot zadruge. Cesto se ta dobiček zrcali v razmeroma visokih plačali uslužbencev podjetja, čeprav bi ga zadruge lahko koristno uporabile v povsem druge, za kmeta mnogo bolj donosne namene. O tem je vredno še več razmišljati! Tudi IZUD »Štefan Kuhar« je precej delavno. Pred kratkim so v gasilski dvorani uprizorili igro »Cvrček za pečjo«. Delo je režiral ravnatelj gimnazije tov. Vučak. Na prireditev je prišlo mnogo ljudi, ki so navdušeno sledili izvajanju starejših igralcev. V kratkem nameravajo gostovati tudi na Cankovi, v Moščancih in pri Gradu. Vendar to ni bila prva prireditev v Puconcih. Do sedaj so dali na oder že več dramskih stvaritev. Na Gonci so pred kratkim uprizorili komedijo »Vozel«, ki je zelo dobro uspela. Tudi v Šalamencih in Predanovcih ne spijo. D. Franček Turistična taksa v Radencih Na zadnji seji so občinski odborniki razpravljali o proračunu za letošnje leto in sprejeli odloka o javnem redu in miru ter dopolnilnih plačah uslužbencev. Potrdili so tudi navodila o izvajanju odloka o turističnih taksah. Občinski proračun znaša 4 milijone 196.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov, ki jih bo ljudski odbor kril z 32 % od kmečke dohodnine, s 50 % dohodnine od obrtnikov, z dediščinami in darili, občinskimi taksami in prometnim davkom. Ika Občinski dan v Turnišču Prireditve v okvira občinskega dne v Turnišču so pričeli pionirji in mladinci s teki na 300 in 500 m. Potem je predsednik Ob LO otvoril ostali program, pozdravil predsednika OLO tov. Brgleza, tov. dr. Ahčina, ljudskega poslanca, in ostale zastopnike oblasti. Na kratko je orisal gospodarski razvoj občine, težave in zahteve. Nato je spregovoril dr. Ahčin in orisal naš celotni gospodarski in družbeni razvoj ter naše zunanjepolitične probleme. Po tem političnem zborovanju sta izmenoma nastopila pevski zbor in godba na pihala društva »Svobode« iz Lendave. Obširen je bil športni program. Sodelovala so razna društva. Mladinci iz Bogojine so nastopili s prostimi vajami, TVD »Partizan« iz Beltinec z vajami na orodju, kasneje v nogometni tekmi, kjer je domača enajstorica zmagala z rezultatom 4:2. Sodelovali so tudi kegljači iz Sobote, pionirji in mladinci iz Lendave. Organizacijsko je bil Občinski dan zelo široko pripravljen, a občinstvo je bilo zelo skromno, zlasti če pomislimo, koliko se jih je nabralo popoldne v gostilni. Slovesnost je motilo brca- nje žoge, ki je včasih priletela na ramo kakemu nič hudega slutečemu poslušalcu; tudi starejša mladina je junačila na prav klavrn način. Toda to se dogaja tudi drugod, a četudi jim odpustimo to napako, moramo reči, da je občinski odbor doslej zelo malo delal pri politični vzgoji mladine in tudi ostalega prebivalstva. Ce pa ta dan ocenjujemo v občinskem merilu, moramo reči, da še že kažejo prvi uspehi, predvsem v delu pevskega zbora in razmahu športne dejavnosti. F. Takim ,zastopnikom4 je treba gledati na prste Že v prvomajski številki našega tednika smo poročali o zadevi Franca Bračka, bivšega zastopnika podružnice DOZ v Murski Soboti. Njemu so bile zaupane dolžnosti na področju radenske občine. Kot smo že tedaj poročali, je hotel s prevaro, da je bil napaden od neznanih storilcev, priti do državnega denarja. Zdaj pa še nekaj besed o njem in njegovih »potegavščinah«, ki so jih varnostni organi odkrili. V poizvedbah med zavarovanci je namreč prišlo na dan, da je zagrešil še več poneverb. V Času kasiranja denarja je izdajal zavarovancem navadne dopisne bloke, v katere je vpisal ime zavarovanca in potrdil prejem denarja, ki ga je seveda obdržal za sebe. Računajoč, da so zavarovanci naivni ljudje, ki se ne bodo »znašli«, je šel celo tako daleč, da je izdajal potrdila kar na navadnem papirju. Ker pa mu tudi to ni uspelo, je začel jemati denar, ne da bi strankam izdal potrdila, svoje zavarovance pa prepričeval, da ne potrebujejo nobene listine, češ, da bo v primeru požara ali druge nesreče itak vse sam uredil. Nadalje je svoji podružnici javljal zavarovana poslopja, da so prešla v zemljiški sklad, kar pa ni bilo res. Da je vse to počenjal premišljeno in načrtno, dokazuje tudi tale primer: neki zavarovanec, kateremu je zgorela slama, je njemu prijavil nastalo škodo. Bračko pa je na podružnici to škodo zamolčal, kajpak zaradi tega, ker je poprej zavarovančevo premijo vtaknil v svoj žep. Na večkratno vprašanje zavarovanca je odgovarjal; »Naš DOZ je počasen . . In tako znaša njegova bilanca nad 50 tisoč dinarjev, ki jih je odtujil skupnosti, s tem pa hotel omajati zaupanje delovnih ljudi v naše zavarovanje. Ljudje, takim zastopnikom je vedno treba gledati na prste, od njih zahtevati čiste račune, potrdila! SL Mali soboški glasbeniki nastopili Pred osmimi leti ie bila v Soboti ustanovljena glasbena šola. Ob zaključku vsakega leta priredijo učenci svoj zaključni nastop, tako da pred javnostjo pokažejo, kaj so se naučili. Iz leta v leto je čutiti, da šola napreduje in da so ti nastopi vedno boljši. Mlade glasbenike, če jim smemo tako reči, so 17. t. m. poslušali njihovi starši in bolj majhen krog obiskovalcev. O razvoju šole je v nekaj besedah povedal tov. prof. Grum, zatem pa je nastopil pevski zbor cicibančkov. Prijetno je bilo poslušati male pevce in njihove še neizoblikovane glasove. Tudi pionirski pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Program so še izpopolnili ostali učenci, ki so samostojno zaigrali več skladb. Navzoči so najbolj pazljivo poslušali učence iz četrtega razreda. Obširen spored je zaključil mali ansambel, ki je zaigral duet Mazas. -al- „Revica“ in 119 tisočakov Ko so zadnje dni odpeljali 86-letno Kato K. iz Radenc v radgonski Dom onemoglih, so pri pospravljanju stvari našli v predalih kar 119.000 din, ki jih je ženica skrbno skrila v papirnate zavitke. O najdenem denarju ni prav nihče vedel. Starka, ki je zadnji dve leti vidno hirala, je venomer tarnala, da se ne bo mogla sama preživljati, ker ni več za delo sposobna Prav zares: navidez je bila usmiljenja vredna, zato se ni čuditi, če so se je usmilili tudi občinski možje in ji kot »revici« prisodili vsak mesec od 500 do 1000 din podpore. Kljub temu ji žilica ni dala miru; tarnala je in tarnala, da ne more živeti. Ko pa so člani komisije, ki so denar našli, njo vprašali, odkod je vzela tisočake, jim je suho odgovorila: »Sedaj štejete moj in sinov pristradani denar.« Tudi njenemu sinu, ki je lani preminul, ne bi nihče prisodil, da hrani kaj denarja. Zares revica ob kupu tisočakov! ANGLO-AMERIKANSKA Anglež in Američan sta se prepirala, kdo ima največjo ladje. »Na naših se lahko z avtomobilom voziš,« se je pobahal Američan. »To ni nič,« se je oglasil Anglež. »Pri nas se kuhar s podmornico vozi v kuharskem kotlu, ko ugotavlja, če je jed že kuhana.« Tedenski koledar Nedelja, 23. maja — Željko Ponedeljek, 24. maja — Cvetka Torek, 25. maja — Rojstni dan maršala Tita Sreda, 26. maja — Dragica Četrtek, 27. maja — Voljkašiu Petek, 28. maja — Gojko Sobota, 29. maja — Majda Sončni vzhod: 23. maja ob 4.22 uri. — Zahod: ob 19.36 uri. Dolžina dneva 15.14 ur. Lunina sprememba: 25. maja zadnji krajec ob 14.49 uri. KINO RADGONA — 22. in 25. maja ameriški film »Zadeva Paradine« — brez tednika. — 26. in 27. maja nemški film »Katica — žurnal: »Ob krivičnem sklepu«. ČEPINCI — 25. maja ameriški film »Merton pri filmu«. — 30. maja angleški film »Dolina orlov«. GRAD — 23. maja ameriški film »Zaradi njega«. — 50. maja ameriški film »Človek divjega zapada«. SEJMI Okraj Murska Sobota: Črenšovci 28. maja svinjski sejem; Dobrovnik 31. maja svinjski sejem; Puconci 28. maja kramarski in živinski sejem; Turnišče 27. maja svinjski sejem. Okraj Ljutomer: Gornja Radgona 25. maja splošni sejem. MALI OGLASI ŠTEDILNIK trocilinderski s 3 kotli in vodovodne cevi za gretje vode prodam. — M. Seršen, Ljutomer. GOZD v k. o. Logarevci v izmeri 1.51 ha ali 0.33 ha prodam. V obeh gozdovih raste mešani, zreli les. Vprašati v upravi lista. MOTOR S. P. H. 25 KS za pogon mlatilnice prodam. — Stanko Rebernik, Stročja vas, p. Ljutomer. NJIVO V BLIŽINI CVENA, veliko 1.35 ha, primerno za gradnjo z gradbenim dovoljenjem, 0.23 ha travnika ter gradbeni les, žagan in tesan, prodam. — Informacije je moč dobiti v Tešanovcih št, 39. DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ s tabulatorjem in RAČUNSKI STROJ na kontrolni trak kupim. — Ponudbe poslati na upravo lista. ENAJST KUB. METROV BOROVEGA razžaganega lesa za gradnjo hiše ugodno prodam. — Poizvedbe: Marija Sukič, Tešanovci. POSESTVO v Gornji Radgoni, Apaška cesta 3, prodam. NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE s stanovanjem, dolžina 17X17 z 12 ari zemlje, tudi delno, prodam. — Franc Vrbnjak, Logarevci 50, pošta Križevci pri Ljutomeru. Kmetijska zadruga RAZKRIŽJE razpisuje službeno mesto za trgovskega pomočnika. — Nastop službe takoj po dogovoru Na podlagi 5. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja, Uradni list FLRJ št. 17-101/53, in na osnovi sklepa seje LOMO Gor. Radgona z dne 30. VIII. 1953 razpisujemo JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih stanovanjskih poslopij: V Kardeljevi ulici (zgradba Mulec), izklicna cena 100.000 din. V Kardeljevi ulici (zgradba Žilavec), izklic- na cena 1,000.000 din. V Podgradu 1/3 hiše (zgradba Fašing), izklicna cena 200.000 ...n. V Podgradu 1/2 hiše (zgradba Krempl), iz- klicna cena 200.000 din. Dražba bo v torek, 1. junija 1954, ob 8. uri v konferenčni sobi št. 7. Na občinski razglasni deski bodo objavljena podrobnejša navodila za izvedbo dražbe. Predsednik Janko Stranjšak l. r. VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 30. maja Poslabšanje oziroma padavine se pričakujejo koncem tekočega tedna ali v začetku prihodnjega tedna (okoli 23. maja), nato v drugi polovici prihodnjega tedna (okoli 28. maja). V ostalem lepo, po večin sončno vreme. s pogostimi krajevnimi nevihtami. DVE MUHI NA EN MAH...! Cenjenim strankam, ki bodo v prihodnosti naročevale lepake in večje reklamne oglase v »Obmurski tiskarni«, sporočamo, da lahko tamkaj istočasno oddajo tudi naročila za oglašanje v našem tedniku. V pismenih naročilnicah, ki jih boste pošiljali tiskarni, pa dodajte pripombo: objaviti tudi v »Obmurskem tedniku«! Po možnosti navedite tudi velikost oglasa in znesek, ki ga lahko v ta namen izdate. Se priporočamo! Uprava »Obmurskega tednika« Murska Sobota OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 21. maja 1954 Drama Hellmanove „KOBILICE“ na soboškem odru Drama prikazuje družino Hubbardovih: Bena, Oskarja in sestro Regino, ki so si z malo trgovino in surovim izkoriščanjem brezpravnih črncev pridobili toliko bogastva, da so začeli misliti na zidanje tovarne. Tudi velika tvrdka Marshal jim je obljubila pomoč, seveda bi v zameno dobila bogate delnice. Tudi oba brata sta pripravila svoje deleže, le Reginin mož, Horace, ki je bil v bolnici, še ni odgovoril, če bo sodeloval pri podjetju ali pa ne. Tega pa je bila kriva Regina, ki je čakala ugoden trenutek, da bi za vloženi denar dobila večji delež. Po prepiru so se zmenili, da bo Oskar dobil manj, a zato se bo Reginina hči Aleksandra poročila s pokvarjenim Oskarjevim sinom Lijem. Tedaj šele je Regina obljubila, da bo pridobila moža, a ko se je ta vrnil iz bolnice, ni hotei sodelovati, ker je videl, da je žena zahtevala večji delež le zato, ker je mislila, da bo potem lahko potovala po mestih in uživala. Medtem sta si pa brata s pomočjo Lija, ki je bil v službi v Horacovi banki, izposodila potreben denar. Horac je to že naslednji dan odkril, a je sklenil stvar pustiti pri miru. Narediti je hotel le oporoko, kjer bi ta denar pustil Regini, ostalo bi pa dobila hči Aleksandra. Prav tedaj, ko je to sporočal ženi, je dobil srčni napad, toda žena mu ni hotela pomagati; počasi in s težavo se je zavlekel na vrh stopnic, a ona se je ob tem prizoru le škodoželjno smejala. Kmalu nato je umrl, a žena je to hotela izkoristiti in v zameno molka izsiliti od bratov še večji delež pri dobičku. To ji je pa preprečila Aleksandra, ki je izpovedala, da se bo borila proti vsem takim izkoriščevalcem in je mater obdolžila, da je kriva očetove smrti. Oceniti igralce in jih razvrstiti v neko lestvico, je nemogoče. Najbolje so igrali: Balažic K. (Ben), prof. Zadravec (Horace), prof. Hartman (Oskar) in Kučan Cveta (Aleksandra). tudi ostali so dobro zaigrali, zlasti Hradil (Lijo), Vavpotič S. (Birdie), Glažar O. (Regina) in Šebek K. (črnko Edy). Balažic je s svojim samozavestnim nastopom, z izrazitimi, močnimi kretnjami prikazal pravi značaj človeka, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Na soboškem odru zelo redko vidimo, da bi kdo dosledno in tako jasno ustvaril značaj, ki ga zahteva vloga. Njemu nasproten Horace, prof. Zadravec, je bil tudi pravilno prikazan. Miren glas, slabotne kretnje bolnega človeka, ironija, vse to je bilo pristno podano, tudi mimika je bila dovolj močna in jasna. S takim igranjem je prikazal buržuja, ki so mu ostudni nepošteni načini pridobivanja bogastva in odiranje ubogih črncev. Najtežja vloga je vsekakor vloga Oskarja. V njem mora igralec pokazati skoraj božjastnika, ki se kar zvija ob raznih naklepih, ko z bratom delata načrte in ko računata, koliko bosta pri tem zaslužila. Prof. Hartman je to zelo dobro izpeljal. Pri njem je tedaj, ko ni neposredno posegala v dogajanje, bilo od vseh najboljša mimika; s takim načinom igranja je še bolj poudaril značaj Hubardovih. Pohlep po denarju je v Oskarju tako močan, da se je zaradi bombaževega polja poročil z Birdie, potomko starih plemičev. V mladosti je bila polna lepih idealov in velikih pričakovanj. Toda namesto tega je našla le zaničevanje, posmeh, namesto prijazne besede pa žalitve. Zasovražila je vse, tudi svojega sina in v tem obupu je začela piti. V hiši, razen Horaca, Aleksandre in črnke Edy, nihče ni razumel, niti hotel razumeti njene nesreče in bede. V igranju Vavpotičeve je včasih nekoliko motila izgovorjava, a v ostalem je dobro izvedla svojo nalogo, posebno v tretjem dejanju, ko je izpovedala svoje gorje. Tisti prizor je vreden najboljše ocene. S svojo plašljivostjo, bolečim nasmehom in večnim strahom je gotovo najbolje pokazala uničujoče in strašne posledice, ki ostajajo za dejanji Hubbardovih. Najbolj popolno je bilo igranje Kučanove. Kretnje so bile preproste, a prav zato so učinkovale popolnoma naravno, pristno; pokazala je tudi odličen občutek za tempo govora in na ta način stopnjevala napetost (n. pr. ob koncu). Tudi Hradilu in Glažarjevi je uspelo, da sta dobro izpeljala kočljive momente; pri slednji je precej motilo pretiravanje in zato je značaj Regine ostal bolj le v odlomkih in ni bil enoten. Posrečena sta bila tudi oba črnca: Edy in Kol (Ivanič). Mnogi obiskovalci so uprizoritev »Kobilic« primerjali z uprizoritvijo drame »Sveti plamene«. In če napravimo tako primerjavo, moramo reči, da so dijaki svojo uprizoritev pripravili tehnično nekoliko slabše (obleke), včasih je nekoliko motil razpored oseb na odru (zakrivanje), a to je bilo tako redko, da niti ne prihaja v poštev in se je zgodilo tudi pri prireditvi drame »Sveti plamen«, a kar se tiče mimike, gest, izgovorjave, govora in igranja sploh, so bili dijaki boljši. Upamo, da to še ni vrhunec prizadevanj gimnazijske dramatske skupine, ki je letos častno izpolnila svojo nalogo. Ivo Hojnik APZ v M. Soboti 9. t. m. je Soboto obiskal Akademski pevski zbor in v telovadnici gimnazije priredil koncert. Zbor so navdušeno pozdravili predstavniki množičnih organizacij, prekmurskih študentov in dijakov. Študenti, ki sestavljajo ta zbor, so pod vodstvom našega znanega skladatelja R. Gobca zapeli svatovske pesmi in s pomočjo napovedovalcev, ki so bili oblečeni v narodne noše, prikazali svatovske običaje na Koroškem, Gorenjskem in v Prlekiji. Za lepo izvajanje so jih poslušalci nagrajevali z navdušenim ploskanjem, tako da so morali nekatere pesmi celo ponoviti. Zbor je nadaljeval pot v Maribor, a v Soboti je v vsakem poslušalcu ostala želja, da bi te mlade pevce in tudi druge zbore zopet videli v naši sredi. -al- Beseda prosvetnega delavca Kmetijske nadaljevalne šole naj bi postale obvezne V letošnji zimi je bilo v ljutomerskem okraju 24 kmetijskih gospodarskih šol. Nad 1.300 kmečkih mladincev in mladink je poslušalo splošno izobraževalna in strokovna predavanja. Uspeh je bil mnogo boljši od lanskega, saj je uspešno zaključilo prvi in drugi letnik šole okrog 85 % obiskovalcev pouka. Tudi povpreček obiska se je povspel na 85 %, kar je nedvomno razveseljiva ugotovitev. Gornji podatki nam kažejo, da izpolnjujejo te ustanove iste pogoje kot splošno izobraževalne šole. Vse to nam narekuje, da se zavzamemo za to, da bi že v bližnji prihodnosti postale obvezne šole, ki bi jih v zimskem času obiskovala vsa kmečka mladina v starosti od 16. do 18. leta. V našem okraju so te šole še posebej potrebne zaradi tega, ker prevladuje kmetijstvo. Želeti bi bilo, da bi tudi starši pokazali več razumevanja do teh ustanov in vanje redno pošiljali svoje doraščajoče otroke. Pa tudi od zadružnih gospodarstev, Zadružne zveze in vobče kmetijskih obratov je pričakovati, da se bodo bolj zavzeli za uveljavljenje teh šol na podeželju. Mislimo na gmotno in moralno podporo. Gojence teh šol bi bilo treba upoštevati tako, kakor učence v gospodarstvu, ko se šolajo in usposabljajo v vajeniških šolan. Ce je n. pr. mladinec zaposlen na državnem ali zadružnem posestvu, naj bi obvezno, obiskoval pouk v KGŠ. V času obiskovanja šole — t. j. dve leti — naj bi pri ustanovi do- bival mesečno nagrado, kot so je deležni vajenci. Po končanem šolanju pa ga je treba priznati kot »kvalificiranega ali polkvalificiranega kmetijskega delavca« te ali one kmetijske stroke. S tem bi pri kmečki mladini vzbudili več zanimanja za strokovno in splošno izobraževanje. Takšna praksa pa je tudi nujna; menim celo, da je krivično, če v nekem kmetijskem obratu dobivata mladinec s 16 leti in nekdo, ki je tamkaj zaposlen že 10 let, enako plačo. Po znanju in strokovni sposobnosti vendar nista enaka! Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju spregovorili tudi tisti, ki imajo opravka s kmečko mladino. To še zlasti velja za vodstva državnih in zadružnih posestev ter kmetijskih šol. Želimo pa slišati tudi mnenje staršev, strokovnjakov in kmečkih ljudi. nb PRVA POMOČ Vod tabornikov je opravljal drugi izpit iz prve pomoči. Petač, ki ni vedel, kako se nudi prva pomoč pri kačjem piku (njega še nobena ni pičila) je prosil Kita z žalostnimi očmi pomoči. Sosed mu je prišepnil, toda vodnik, ki ga je spraševal, je slišal prišepetane besede. Opomnil je Kita, a ta se odreže: »Prosim, nudil sem mu prvo pomoč!« Vzgojni kotiček Otrok ni povedal resnice Ivanka hodi v drugi razred gimnazije. Do šole ima skoraj tri četrt ure hoda. Šibka je in težko prenaša ose napore, katere ji nalagata šola in dom. Po kosilu mora brisati posodo, se poigrati z mlajšima bratcema, odhiteti mora v trgovino in še mnogo drobnih opravil jo čaka, saj je najstarejša hčerka. Ivanka je dobila na prvi konferenci štiri nezadostne ocene. Tudi v prvem polletju se ni popravila, kar pet »cvekov« je nesla domov. Po zimskih počitnicah so se otroci začeli pridno učiti. Tudi Ivanka je tu in tam popravila oceno. Dolga je njena pot do šole in ko je postajala vedno bolj molčeča in tiha, se je zdelo, da jo napor utruja. In spet ni znala računstva, nemščine in prirodopisa. Njene mame ni bilo nikoli v šolo. Celo na roditeljski sestanek ni prišla. Zaman je prosil razrednik deklico, naj se mama vendarle že oglasi pri njem. »Mama nima časa. Bratec je bolan, nogo ima o mavcu.« Taki so bili njeni izgovori. Nekoč pa sreča razrednik Ivankino mamo na cesti. »Kako to, da Vas ni o šolo? Močno me skrbi, kako bo z Ivanko? Rad bi se z Vami pomenil o dekletu!« »Saj veste, da imam daleč in kako naj pridem v šolo? Na roditeljski sestanek bom že prišla, kadar bo. Ta je zame zelo važen!« Ugotoviti sta morala, da ni Ivanka nikoli prinesla domov razrednikovih naročil. Nasprotno! Mama je bila prepričana, da je deklica po- pravila vse slabe ocene in da ji gre o šoli kot namazano. Za roditeljski sestanek pa ji je hčerka povedala, da bo šele proti koncu leta! Ogorčena nad svojo lažnivo hčerkico je odšla mama domov. Drugega dne je opazil razrednik, da ga gleda Ivanka z očitajočim pogledom, kakor da bi bila hudo užaljena! Še tega dne je prišla njena mama v šolo. Šele po dolgem prigovarjanju je Ivanka spregovorila in pojasnila, zakaj je lagala. Pri tem je plašno gledala svojo mamo: »Nisem upala povedati o nobeni nezadostni oceni zato, ker sem bila vsakokrat tako strašno tepena.« Zajokala je. »Tudi za roditeljski sestanek nisem upala povedati zaradi tega, ker je moja mama tako huda. Zvedela bi za moje slabe ocene in bi me še huje pretepla. Tudi sinoči me je...« in še bolj glasno je zajokala. Razrednik je poslal Ivanko v razred. Mučen je bil trenutek, ko sla si z materjo pogledala iz oči v oči. »Gospa, kdo je kriv, da je Ivanka lagala?« Priznala je, da je imela pretepanje za edino učinkovito kazen. »Moža ni doma, kako naj otroka drugače prisilim, da se bo učil? — Toda danes sem spoznala, da nisem, prav ravnala.« Odšla je s sklonjeno glavo. Sedaj je Ivanka v razredu vedno vesela. Trudi se, da bi popravila slabe ocene. Doma pa se nič več ne boji povedati resnice. Ni ji treba več lagati. M. V. Palko Dolinec: Trije lenuhi (Prekmurska narodna) Živeli so trije bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl. Ni se jim ljubilo govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Edino, kar jih je veselilo, so bile polne sklede in mehke postelje. Ker pa brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat videl, da od zalog, ki sta jim jih zapustila starša, ni več ničesar, je to povedal bratoma. »Kaj me briga,« je rekel srednji brat. »Če nimamo jesti, bomo lahko več spali.« »Le kako se vama ljubi toliko govoriti,« se je hudoval najstarejši brat, se obrnil in kmalu zasmrčal. Prvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko o miru spali, ne da bi jim bilo treba zjutraj, opoldne in zvečer vstajati. Drugi dan se jim je že godilo slabše. Začelo jih je zvijati po trebuhu, naslednji dan pa od gladu še spati niso mogli. »Bomo šli delat?« je vprašal najmlajši brat. »Ne morem več prenašati gladu.« »Neumnost,« je rekel srednji brat. »Rajši umrjem, kakor bi šel delat.« Najstarejši brat ni rekel ničesar. Poskušal je zaspati, čeprav mu ni uspelo. Nihče ne ve, kako bi se ta zgodba zaključila, da se ni vžgala bajta, v kateri so bratje živeli. Ko je ogenj že zajel streho in je postajalo bratom čedalje bolj vroče v postelji, se je spet oglasil najmlajši brat: »Streha nam gori nad glavo,« je rekel. »Zdi se mi pametno, da gre mo iz sobe.« »Kar pojdi, če si se naveličal po stelje,« se je jezil srednji brat. »Naju pa pusti lepo na miru.« »To sta grozna!« se je zadrl naj starejši brat. »Ne razumem, kako se vama ljubi toliko govoriti!« Ko so si bratje povedali ose, kar so imeli, so se obrnili in spet poskušali zaspati. Noben ni hotel zapustili sobe in mehke postelje. Hiša pa je lepo gorela naprej in ker je ni nihče gasil, so z njo vred zgoreli tudi trije bratje - lenuhi. Preskrbni stražarji Švicarski stražarji, ki stražijo stanovanja načelnikov tujih delegacij v Ženevi, so v svoji službi pokazali veliko skrb. Doslej so imeli dva, četudi brezpomembna incidenta. Tako je eden od stražarjev pred dvorcem, v katerem prebiva francoski zunanji minister, opazil temnopoltega človeka, po vsem videzu Azijca, in ga aretiral. Vzbujal je namreč sum, da pripravlja atentat na Bidaulta. Bil je v resnici Indonezijec, toda — Bidaultov osebni kuhar. Njegov gospodar ga je -kot tipičen gurman — vzel s seboj v Švico. V grmovju je iskal posebno začimbo za neko kuharsko posebnost. Pred vilo, v kateri stanuje Molotov, je neki stražar tudi prvič ustrelil. Zazdel se mu je namreč »zelo sumljiv« šum, ki ga je slišal v parku. V grmu niso pozneje nič našli. Vendar se niti Molotov, niti kdo od delegacije od strela ni prebudil. Tri mesece v nezavesti Neki 15-letni mladenič iz Los Angelesa v ZDA se je prevrnil na motorju ter nesrečno udaril z glavo ob cestni rob. Zdravniki ga niso mogli spraviti k zavesti. Pretekli so trije meseci in mladenič se je nenadoma prebudil. Od tedaj dalje se normalno hrani. Ne spominja sc, kaj se je zgodilo z njim, prav dobro pa so mu v spominu vsi dogodki pred samo nesrečo. Zvečer dolgo ni mogla zaspati, a kljub temu se je zjutraj že zgodaj zbudila. Med molitvijo rožnega venca je mislila na koline in na to, kako bodo prijetne in tega se je veselila tako, kot da bo tudi ona tam. Noč je počasi prehajala v mrak in tudi vaški zvon ie začel dramiti zaspano vas. Tedaj je mati vstala, se oblekla in pri tem se je ves čas prepričevala, da ju bo samo pogledala, da ji ne bi kaj očitala, in da se bo takoj nato vrnila domov. Pri vratih je še enkrat obstala, kot bi se ne mogla odločiti, a vedela je, da ne bo ostala doma; četudi bi hotela ostati, ne bi mogla premagati nedoločnega pričakovanja in hrepenenja po nečem nejasnem, podobno tistemu, ko si človek nekaj zaželi, čeprav ne ve zakaj, a ve, da bo tista želja ostala v njem kot boleč spomin na nekaj, kar se nikoli več ne bo vrnilo... Jutro je bilo mrzlo in sneg ji je neprijazno škripal pod nogami. Pri Jančiju so že vsi vstali in sina je srečala v veži. »No, pa ste le prišli,« jo je smehljaje pozdravil. »Stopite v sobo, Verona vam bo takoj prinesla zajtrk.« Otroci so v veselem pričakovanju skakali po sobi in ko je zaprla vrata, so se vsi zagnali k njej: »Manica, kaj ste nam prinesli?« »Nič,« je odvrnila in se žalostno nasmehnila. Dan je hitro minil in šele zvečer, ko je vedela, da je vsega konec, je začutila utrujenost. Noge so ji bile težke in pot proti domu se je vlekla v neskončnost. Zraven tega pa jo je se bolela roka zaradi cekarja, ki jo je vznemirjal in ga je doma takoj odnesla v kuhinjo; hotela ga je skriti, a Kata jo je prehitela. »Se niste dovolj najeli tam, ampak še morate domov prinašati, ko da tu ne bi imeli kaj za jesti!?« je jezno zavpila in zgrabila cekar. »Saj nista mnogo poslala ... Malo krvavic in mesa ... za otroke,« je dodala. »Če ste prinesli, boste tudi sami jeli,« je končala Kata. Zjutraj je družini skuhala zelje, a mati si je pripravila meso; pri zajtrku je sela na ogel mize, kot berač, ki sc boji biti v napoto. »Ne pričakujte, da vam bom še jaz rezala kruh!« Mati si je počasi urezala kruh in bala se je dvigniti pogled, a roke so se ji tresle. Peto poglavje V aprilu in še v začetku maja je bila pomlad nenavadno hladna in zaradi tega je vse nekam pozno zelenelo in cvetelo. Tudi deževalo je pogosto, a potem so nastopili lepi sončni dnevi. Ko se je sonce komaj dvignilo nad vas, so že orači bili na polju, počasi stopali za plugi, vdihavali vlažno opojnost zemlje in zadovoljni obstajali na koncih njiv in ko je sonce že močno grelo, je vsak naložil orodje na voz in se počasi odpeljal domov. Noge so bile blatne in vsak je čutil prijetno utrujenost in enakomerno in počasno gibanje voza ga je zazibalo v dremotnost, iz katere ga je vznemirljivo dramilo ropotanje traktorja, ki se mu je zdelo, da je vsak dan močnejše in bližje... Potem je polje počivalo, le silje je bujno raslo in valovilo v vetru kot morje; stebla so se upogibala in nato zopet dvigala in vali so bežali, dokler se niso zgubili, a za njimi so hiteli drugi in vse to se je v daljavi strnilo v razburkano gladino... Potem so stebla začela počasi rumeneti. Dnevi so bili vroči, a večeri prijetno hladni in žanjci so z lakoto vdihavali sveži zrak. Nekega dne, ko je bil že čas za prašenje, je prišel Janči. Peter, mati in Kata so stali pri vrtu z zadovoljnimi obrazi in ogledovali marelice, ki so tisto leto prvič obrodile. »Dober dan,« je pozdravil in mati se je vznemirjeno ozrla po Petru in Kati. »Kakor vidim, se vam danes dobro godi.« »Malo moramo počivati,« je odvrnil Peter. »Jaz sem pa hotel orati, a prej bi hotei, da bi se dogovorili, kje bo kateri imel,« je govoril Janči, kot bi bila stvar, ki jo je imel v mislih, že vsem znana. »O čem bi se pa naj že spet pogajali?« je ujedljivo vprašala Kata. »O zemlji vendar. Kaj vama mati niso nič povedali?« se je začudil, čeprav je vedel, da je mati molčala. »Zadnjič, ko so bili pri nas, sva jih prosila, da naj razdelijo svojo zemljo. No, in oni so dejali, naj se mi pogovorimo o tem.« Mati je molčala in gledala stran. »Ko sva s Petrom tu, ste tiho, a za hrbtom bi nama radi vse iztrgali in mu dali! Najprej drva, sedaj zemljo, a potem mu boste morali dati še svojo janko!« »Ne bom dala tvoje,« se je branila. »Petnajst let že obdelujeta njihovo zemljo in čas je že, da tudi jaz dobim svoje,« je preteče dejal. »Zato sva pa tudi skrbela za njih,« je odvrnila Kata in se obrnila k materi. »Povejte, če ste bili kdaj lačni ali če sem pred vami kaj skrivalo?« Mati je molčala in gledala v tla. »A kaj ste mi za to dali vi? Nič. Sedaj pa še hočete, da bi vam Kupovala kruh, a to se ne bo zgodilo! Enkrat je vsakemu dovolj. Zato pa, če mu date zemljo, pojdite tudi vi tja!« Zasoplo je dihala in gledala mater. »Zakaj molčite? Povejte, če lažem,« je silila. »Bojite se povedati? Mogoče vas je tudi sram?« je zmagoslavno nadaljevala. »No, pa to vsaj povejte, kaj mislite napraviti!« »Nikamor ne bom šla,« je počasi odvrnila. »To se pravi, da ste mi samo lagali!« je zavpil Janči. »Kati hočete vse prepustiti, a moji otroci naj beračijo!« ji je očital, čeprav je vedel, da mati tega nikoli ni mislila storiti.