PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU
LETO 11.	-------------—— ------------- ŠTEV. 8.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1926.
Pokrajinski zlet v Ljubljani leta 1927
I'oživljenje in pravilno usmerjenje vsega telovadnega delovanja našega Sokolstva je ena prvih nalog novega saveznega tehničnega odbora. Po lepo uspelih nastopih našega Sokolstva zunaj naše domovine (Lyon, Praga) se nam kaže vedno jačja potreba večjega nastopa, zleta in tekme doma. Potrebo takega nastopa so poudarile tudi večje župe v dopisih na savez. TO je že prej sam spoznal nujnost take revije naših sil, večjega zleta,lii je v tehničnem kakor tudi v organizatoričnein oziru izredno važen in koristen. Ker se prihodnje leto slavnostno otvori novi veliki Sokolski dom v Ljubljani na Taboru, je sklenil TO na svoji seji dne 4. novembra 1926., naj bi se priredil ob tej priliki velik «Pokrajinski zlet», združen s tekmanki za prvenstvo v vseh panogali lahke atletike in orodja. Zlet je nameravan na Vidove dni in naj župe te dneve upoštevajo pri določanju svojih prireditev. Da se ne zavlečejo priprave za zlet, je TO takoj tudi določil skupne vaje za vse oddelke. Za člane in za članice so določene nove proste vaje. Za člane so bile vaje že preizkušene v prednjaškem tečaju sayeza in izvajane na akademiji tečajnikov. Te vaje so objavljene v današnji številki «Prednjaka», srbohrvatski prevod izide čimprej. Vaje za članice izidejo v prihodnji številki <?Prednjaka». Za moški in ženski naraščaj so določene vaje, ki so bile predpisane za člane in za članice za nameravani 111. slovenski vsesokolski zlet leta 1913. v Ljubljani. Moške vaje so izšle v ^Slovenskem Sokolu» leta 1911., str. 84 in sl., zenske pa v ^Slovenskem Sokolu» leta 1912., str. 71 in sl., obe s podrobno razlago. List pa tudi slike za obojne vaje se dobe pri savezu. Za ženske vaje izide srbohrvatski prevod brž ko mogoče, za moške pa je bil objavljen v Hrvatskem Sokolu» leta 1913. na str. 118 in sl., razlaga pa na str. 120. Za deco so se sprejele in se čimprej objavijo vaje z žogami, in sicer za deklice z malimi, za dečke pa z velikimi žogami. Zletni nastop se bo vršil na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, garderobe bodo v Narodnem domu. Drugi nastopi in večerne prireditve bodo na telovadišču Sokola I na Taboru.
T e k m e. Tekme so nameravane v vseh panogah lahke atletike in na orodju. V vsaki panogi se bo tekmovalo za prvenstvo posameznikov. Tekmuje se lahko v vsaki poljubni panogi zase ali pa tudi v več panogali. Na orodju se tekmuje za prvenstvo v celoti ter istočasno tudi za prvenstvo na posameznih orodjih. Tekmovalci na orodju morajo tekmovati na vseh orodjih. Ker je ta tekma zamišljena kot priprava za prihodnjo olimpijado v Amsterdamu, se je sklenilo, počakati na tekmovalne vaje za amsterdamsko tekmo (ki so že avizirane) in po teh vajah priredili olajšane vaje za našo tekmo. Vsi tekmovalci na orodju kakor tudi v panogah lahke atletike pa morajo tekmovati in nastopiti v zletnih prostih vajah.
Poleg tega so nameravane tudi še tekme društev v prostih vajah.
TO smatra ta zlet kot nekako pripravo za bodoči naš vsesokolski zlet. Hočemo pregledati svoje sile, hočemo pa tudi dati nove izpodbude delovanju naših društev. In vemo prav dobro iz izkušenj, da le velike naloge rode veliko delavnost, zavedamo se, da izpočite mišice hrepene po naporu, prepričani smo, da si naše prednjaštvo želi večjih nalog, želi podesetorenja delavnosti in novega, čilega in iskrega življenja.
Poživljamo Vas, bratje načelniki in prednjaki, sestre načelnice in pred-njačice, da se povsod poprimete dela, da zberete vse raztresene sile, da jih na Vidov dan prihodnjega leta vidimo zlite v eno samo ogromno silo in voljo, v eno samo veliko in povnašajoče navdušenje. Danes že pričnite s pripravami za tekme, danes že s prostimi vajami. Vaje so lahke, naj bodo zato izvajane s preciznostjo in eleganco, naj zopet enkrat zablišči naša sokolska arena v skladnosti in harmoniji, v živem ritmu zdrave sile.
Kolikor večja in gorečnejša bo Vaša delavnost sedaj pred zletom, toliko večje bo Vaše zadoščenje, toliko večje Vaše navdušenje in veselje po zletu, toliko večja korist Sokolstvu in narodu.
Zdravo!
T e h n i č n i o d b o r.
Proste vaje članov za pokrajinski sokolski zlet v Ljubljani leta 1927
Sestavil dr. Viktor Murnik.
[.del.
Vadi se v četverostopih. Med telovadci istega četverostopa: tesni razstop (v širino), med četverostopi: prosti razstop (v globino). Vsak četverostop je med dvema znamenjema, krajnika na znamenjih. Razstop v globino vzamejo četverostopi med pohodom ob zaključevanju nastopa.
I.	1, «e-»:	predročiti na levo (brzo in krepko!), hrbta gor,1 in sp:-’
<-na»: z nogama pričeti prihodnji gib — priročiti (radi spojenosti razmeroma počasneje!) hrbta ven, in sp:
2, < dve»: s j obratom v levo na prstih leve noge izpad z desno v stran,
zmerni odklon na desno (trup v ravni črti z; levo nogo) — odročiti, dlani spred,11 pogled na prste leve roke, in sp: *in»:	z levo1 upogniti (odročno) gor (to je: podleht nad nadlehl,
roka nad ramo), dlan spred, in sp:
3, etri*: levo podleht zavrteti pod (nepremično!) nadleht (hrbet
spred) in sp: mahniti (v odročenje, hrbet spred, konec giba poudariti:	zasekatb>),n
«in»:	drža,
II. 1. <e-»:	z vzravnavo in vzklonom odkornčna stoja z desno (hitro!),
obe nogi v nizkem vzponu — vzročiti (hitro, s poudarkom), dlani not, pogled na dlani, in sp:
-na*: z nogama pričeti prihodnji, gib — s čelnimi loki not predročiti not dol, leva pred desno, hrbta spred, pogled naravnost, in sp:
2, «dve»: z levo odgib, zmerni odklon na levo (trup v ravni črti z
desno nogo) — skozi priročenje, dlani not, odročiti, dlani spred, pogled na prste desne roke, in sp: in.' :	z desno: kar pri 1.2, *dm> z levo,
3.	-dri*:	z desno: kar pri 1.3 z levo,
111.	1, .e-»:	z vzravnavo, vzklonom, j obratom v desno na prstih leve
noge in s prisunom z desno v spetni vzpon (hitro; vzpon le neznaten) — vzročiti (hitro, s poudarkom!), dlani not, pogled na dlani, in sp:
<-na*: začeti prihodnji gib z nogama (počep) — predročiti gor, dlani not, in sp:
2,	«dve»:	i čepa (= počep) — predročiti, dlani not,	in	sp	(r,	11):
rim:	5 čepa (— sredi med počepom in	[popolnim]	čepom) --
predročiti dol, dlani not, pogled naravnost, in sp (r, n):
3, < trb:	čep, predklon — zaročiti (lehti vodoravni), dlani not, in sp
(r, n, 1):
in :	dvig do 3 čepa in zmernega predklona — predročiti dol (radi
zmernega predklona smerita Iclili navpično na tla), dlani not, in sp (r, n, t):
IV. 1. e->:	z vzklonom in vzravnavo odriv in let navzgor (to je: prvi
del vzkoka) — skozi predročenje vzročiti, dlani not, in sp (r, n):
;_na»: doskok v spetni vzpon — predročiti gor, dlani not, m sp (r, n):
2, «dve»: čep, predklon — skozi predročenje zaročiti (lehti vodo-
ravni), dlani not; in sp (r, n, t): in>/:	dvig do 5 čepa in zmernega predklona — predročiti dol
(lehti navpično na tla), dlani not, in sp (r, n, t):
3, tri»:	vzklon in vzravnava v spetno stojo — skozi predročenje
vzročiti, dlani not, pogled na dlani,"
«in»:	drža,
V. 1, «e-»:	s i obratom v levo na levi peti in prstih desne noge v za-
nožno stojo z desno (neznatno: prsti desne ostanejo na prejšnjem mestu) — z lehtema drža (v vzročenju),
-na»: z nogama pričeti prihodnji gib — s čelnimi loki not predročiti not dol, leva pred desno, hrbta spred, pogled naravnost, in sp:
2, dve»: izpad z desno v stran7 — skozi priročenje, dlani spred,
odročiti, dlani spred, pogled na desno dlan, in sp:
'.in»:	z desno upogniti (odročno) gor (roka nad ramo), dlan spred,
in sp:
3, "tri»: desno podleht zavrteti pod (nepremično!) nadleht (hrbet
spred) in sp: mahniti (v odročenje, hrbet ispred, konec giba poudariti: «zasekati»),8 <in»:	drža,
VI.	1, <e-z:	z vzravnavo in s i obratom v levo na levi peti zanožiti z
desno — vzročiti, dlani not, pogled na dlani,
«-na»: drža,
2, «dve»: z desno prinožiti v spetno stojo — skrčiti priročno, roki
stisniti v pest1, dlani spred, pogled naravnost,
4in>:	drža,
3,	lrb:	čepna vzpora zanožno z levo,11
>in»:	drža,
VII.	I,	e-»:	(s sunkom z desno) ležni sklek za rokama,
«-na»:	j
2, -cdve*:	drža,
<in»:	I
3,	tri»:	(s »krčitvijo z levo) čepna vzpora zanožno z desno,
<im:	drža,
Vlil. 1, -e-»:	z vzravnavo in s prisunom z desno spetna stoja — skozi
predročenje vzi očiti, dlani not, pogled na dlani,
-na»:	s o obratom v levo na levi peti in prstih desne noge v za-
nožno stojo z desno (neznatno: prsti desne ostanejo na prejšnjem mestu) — z lehtema drža,
2,	dve>:	s prisunom z desno spetna stoja — odročno skrčiti gor (roka
had ramo), roki stisniti v pest, hrbta gor, pogled naravnost, • in»:	z lehtema začeti prihodnji gib,
3,	tri»:	podlehti zavrteti.pod nadlehti, pesti, hrbta dol, in sp: suniti
dol (v priročenje), roki odpreti, hrbta ven, in :	1. in 4. telovadec: drža, 2. in 3. začneta z nogama gib do
prihodnjega položaja (to je prvega v II. delu).
Vaja se nadaljuje takoj, brez odmora ali premora po prvem delu, iz zastopa, v katerega pridejo telovadci vsakega četverostopa na koncu 1. dela.
I. 1, ;e-»:	1.	in 4. telovadec: z nogama drža, 2. telovadec: zmerna iz-
stopna stoja z desno v stran, 3. telovadec: isto z levo v stran10 — (vsi štirje): z zasukom trupa za 45° na levo predročiti ven, hrbta ven (radi zasuka trupa smeri desna leht navpično na desno stran, leva pa navpično na sprednjo stran telovadišča), in sp:
;-na»: (predročno ven) napogniti gor (podlehti navpično gor), dlani spred (radi spojenosti in kratkosti giba izvesti razmeroma počasi!), in sp:
2, dve>,: (predročno ven) upogniti gor (roki nad ramama), hrbta ven
(razmeroma počasi, konec giba poudariti), s trupom začeti prihodnji gib,
«in»:	trup zasukati za 90° na desno, z lehtema pričeti prihodnji
gib,
3, <tri»: napeti (v predročenje ven), hrbta ven, (desna leht smeri
navpično na zadnjo stran telovadišča, leva pa navpično na desno stran; 2. telovadec prečnega četverostopa križa z levo lehtjo zgoraj desno leht 1. telovadca, istotako 3. in 4. desno leht 2. in 3. telovadca),
«in»:	drža,
II. 1, '<e-»:	z zasukom trupa za 45" na levo vzročiti, hrbta ven (hitro!),
in sp:
?-na»: z nogama pričeti prihodnji gib — s čelnimi loki not pred-ročiti not dol, hrbta spred, in sp:
2, <dve»: s f obratom v levo na levi peti in prstih desne noge v za-
nožno stojo z desno not (prsti desne noge ostanejo na prejšnjem mestu) — skozi priročenje, hrbta ven, predročiti ven, hrbta ven (desna leht smeri navpično na sprednjo stran telovadišča, leva leht pa navpično na levo stran), in sp: dn»:	(predročno ven) napogniti gor (podlehti navpično gor), hrbta
ven (razmeroma počasi!), in sp:
3, ■»tri»:	(prodročno ven) upogniti gor (roki nad ramo), hrbta ven
(razmeroma počasi, konec poudariti), im:	drža,
lil. 1, <e-»:	s | obratom v desno na levi peti in prstih desne noge v
zanožno stojo z desno — suniti gor (v vzročenje, hitro!), dlani not, in sp:
• -na>:	z nogama pričeti prihodnji gib — skozi predročenje na levo,
hrbta gor, priročiti, hrbta spred, in sp:
2, «dve»:	izpad z desno v stran z zasukom desnega stopala za 45" na
desno in trupa za 90° na desno, zmerni predklon (trup v ravni črti z levo nogo; smer desne noge in trupa: desna stran telovadišča) — predročiti gor (radi predklona: vodoravno!), hrbta gor, in sp (r, t): in»:	z zasukom trupa za 90° na levo v zmerni odklon na desno
— z levo: skozi vzročenje, hrbet zad, odročiti, hrbet gor, z desno: odročiti gor, hrbet gor (radi zasuka trupa pride sama po.sebi v ta položaj), in sp (r, t):
3, tri .	z zasukom trupa za 90° na desno v zmerni predklon, z
nogama pričeti prihodnji gib, — z levo: skozi priročenje, hrbet spred, predročiti gor, hrbet gor, z desno: predročiti
gor, hrbet gor (radi zasuka trupa pride sama po sebi v ta položaj), in sp (r, t):
■ in»:	z zasukom trupa za 90° na levo, vzklonom, vzravnavo in s
J obratom v levo na levi peti in z odrivom z desno nogo zanožiti z desno (smer telesa: na levo stran telovadišča) — vzročiti, hrbta ven, in sp (r, 11):
IV. 1, <e-»:	s prinoženjem z desno v čep — skrčiti priročno, pest, hrbta
ven,
«-na»: z nogama začeti prihodnji gib,
2, «dve»: s J obratom v levo na prstih leve noge izpad z desno v stran
— suniti v stran (v odročenje), roki odpreti, hrbta zad, in sp:
«n»:	upogniti (odročno) gor (roki nad ramama), dlani spred,
in sp:
3, «trb: podlehti zavrteti pod (nepremični!) nadlehti (hrbta spred)
in sp: mahniti (v odročenje), hrbta spred, konec giba poudariti,'1 <in»:	drža,
V. 1, <e-»:	z vzravnavo odnožiti z desno — z desno: vzročiti, hrbet ven,
z levo: dlan zasukati naprej (sicer drža v odročenju),
<-nax: začeti prihodnji gib,
2, «dve»: z zasukom trupa za 45° na levo prinožiti z desno v spetno
stojo — z desno predročno ven upogniti gor, z levo pred-ročno ven skrčiti gor, (roki nad ramama), dlani spred, (desna nadleht smeri navpično na zadnjo stran telovadišča, leva navpično na desno stran), s trupom začeti prihodnji gib, «in»:	kakor 1. 2, «in»,
3, «tri»:	kakor I. 3, (desna leht smeri navpično na levo stran telo-
vadišča, leva navpično na zadnjo stran; križanja lehti tu seve ni),
•cinK	kakor I. 3, «in»,
VI.	vse kakor II. Pri	2	smeri desna leht navpično na	desno
stran telovadišča, leva pa navpično na sprednjo stran.
VII.	vse kakor III. Pri izpadu z desno v stran («dve») smerijo
desna noga, trup in lehti navpično na zadnjo stran telovadišča; pri 3, <in» smer telesa na sprednjo stran telovadišča,
VIII. 1, <e-»:	kakor IV. 1,
<-na>: z vzravnavo v spetno stojo, (z lehtema drža), in sp (n):
2, <dve»: 1. in 4. telovadec: s i obratom v levo na levi peti in prstih
desne noge v zanožno stojo z desno; 2. telovadec: s J obratom v levo na levi peti in prstih desne noge izstopna stoja z d e s n o v stran; 3. telovadec s i obratom v levo na prstih obeh nog izstopna stoja z levo v stran — (vsi štirje:) suniti v stran, pest, hrbta zad,
<im>:	z zasukom hrbtov gor prste rok iztegniti,
3, ttri»: 1., 3. in 4. telovadec s prisunom z desno, 2. telovadec s pri-
sunom z levo: spetna stoja — priročiti, hrbta ven (telovadci pridejo zopet	v	prvotni četverostop,	in sicer	v zastop
s čelom proti Jevi	strani telovadišča; pri	VIII. 2	je	2. in
3. telovadcu izstopno stojo odmeriti tako, da sta točno krita na 4. telovadca). cinK	drža.
Izvede se br prišli telovadci 1.1, «e-»:
2, «dve»:
«in»:
3, ctri»:
«in>: II. 1, «e-»:
<-na>:
2, «dve»:
«in>:
3, «tri»:
«m»: III. 1, «e-»:
ez odmora ali premora po II. delu iz zastopa, v katerega so vsakega prvotnega četverostopa na koncu II. dela. s J obratom v levo na peti leve in prstih desne noge v za-nožno stojo z desno — (z levo drža), z desno skozi predročenje vzročiti (hitro!), dlan not, in sp (r, n):
(Telovadci vsakega četverostopa pridejo s tem iz zastopa v red. Nato ta red od I. 1, «-na» do II. 3 s petimi koraki zavije za 90" na lev o in se na II. 3 stakne s sosednimi redovi v en sam red s čelom proti desni strani telovadišča (desna stran: glede na smer telovadcev ob začetku l.dela). Telovadci Ireba da zavijajo, to je gredo v lokih (ne prečno v ravni črti) med seboj uravnani in dolžini svoje poti primerno odmerjajo dolžino korakov (izstopnih stoj); prvi telovadec (osni krajnik) koraka docela na mestu: na svojem znamenju!)
prednožiti nekoliko not (radi korakanja v loku) z desno — (z levo drža), z zasukom trupa za 45° na desno zaročiti ven z desno (vodoravno in radi zasuka trupa naravnost nazaj), hrbet gor, in sp (n, r, t);
izstopna stoja naprej in nekoliko not z desno — (z levo drža), z zasukom trupa za 45° na levo zaročiti z desno (poševno dol; izvesti razmeroma počasi), dlan not, in sp (n, r):
prednožiti nekoliko ven z levo — (z levo drža), z desno priročiti (razmeroma počasi!), dlan not, in sp (n, r): izstopna stoja naprej in nekoliko ven z levo — (z levo drža), z desno predročiti gor (hitro!), dlan not, in sp (n); prednožiti nekoliko not z desno — z lehtema drža, in sp (n): izstopna stoja naprej in nekoliko not z desno — z levo skozi predročenje vzročiti, z desno priročiti, dlani not, in sp (r, n): prednožiti nekoliko ven z levo — (z desno drža), z zasukom trupa za 45° na levo zaročiti ven z levo (vodoravno, naravnost nazaj), hrbet gor, in sp (r, n, t):
izstopna stoja naprej in nekoliko ven z levo — (z desno drža), z zasukom trupa za 45° na desno zaročiti z levo (poševno dol; izvesti razmeroma počasi), dlan not, in sp (n, r): prednožiti nekoliko not z desno — (z desno drža), z levo priročiti (razmeroma počasi!), dlan not, in sp (n, r); izstopna stoja naprej in nekoliko not z deeno — (z desno drža), z levo skozi predročenje vzročiti (hitro!), dlan not, (S tem je zavoj končan in vsi četverostopi staknjeni v en sam red.) drža,
s prisunom z levo spetna stoja (hitro!) — (z levo drža v vzročenju), z desno skozi predročenje vzročiti (hitro!), dlan not, pogled na dlani, in sp:
<-na»:
2, «dve>: <in»:
3, «tri>: «in»:
IV,—VII.
VIII. 1, <e-s>: <-na»:
kakor v I. delu III. takt od 1, «-na> do 3, «in»,
kakor v I. delu IV., V., VI. in VII. takt, kakor v 1. delu VIII. 1, «e-»,
s J obratom v desno na desni peti in prstih leve nogf;
v zanožno stojo z levo (neznatno: prsti leve ostanejo na prejšnjem mestu) — z lehtenm drža,
2, «dve»: s prisunom z levo spetna stoja — sicer kakor v I. delu
VIII.	2,
o	!n: '	!	kakor	v I.	delu, VIII. takt od 2, ;in»	do	3,
3, «tr»:	I
«in»:	drža.
P r	e h o d k	IV. d e 1 u.
Izvede	se brez	odmora	ali	primora	iz zastopa,	v	katerega	so prišli telo-
vadci na koncu III. dela.
I.—II. 3, kakor v III. delu I. do II. 3. Izvesti pa je tu zavoj za 90° v desno in zato preduoževanje in izstopne stoje naprej izvajati z desno nekoliko ven in z levo nekoliko not. Telovadci pridejo na II., 3 nazaj na mesta, na katerih so bili v začetku I.dela in istotako s celom proti sprednji strani telovadišča.
II.	(3) «m»: 1. in 2. telovadec (na desnem krilu): s prisunom z levo spetna stoja, in sp: nizko odnožiti z desno, (z lehtema drža), 3. in 4. telovadec: nizko odnožiti z levo (z lehtema drža),
III. 1, «e->:	1. telovadec: izstopna stoja z d e s n o v stran na 60 cm in sp:
nizko odnožiti z levo; 2. telovadec isto, izstopna stoja pa na 20 cm; 3. telovadec: izstopna stoja z levo v stran na 20 cm in sp: nizko odnožiti z desno; 4. telovadec: isto,, kakor 3., izstopna stoja pa na GO cm; — (vsi štirje:) z desno skozi predročenje v/, roči ti (hitro!), dlan not, (z levo drža v vzrocenju),
«-na>: drža,
2, «dve»: 1. in 2. telovadec: prinožiti z levo v spetno stojo in sp:
odnožiti z desno; 3. in 4. telovadec: prinožiti z desno v spetno stojo in sp: odnožiti z levo; — (vsi štirje:) pred-ročno ven skrčiti gor (roki nad ramama), hrbta ven, (izvesti hitro!),
«in»:	drža,
3,	«tri»:	1. in 2. telovadec: izstopna stoja z desno v stran, 1. na
60 cm, 2. na 20 cm, in sp: odnožiti z levo; 3. in 4. telovadec: izstopna stoia z levo v stran, 3. na 20cm, 4. na 60 cm, in sp: odnožiti z desno; — (vsi štirje:) mahniti (v predročenje ven), hrbta ven, (hitro!),
«im>:	drža,
IV. 1, <e-»:	1. in 2. telovadec: prinožiti z levo v spetno stojo in sp:
odnožiti z desno; 3. in 4. telovadec: prinožiti z desno v spetno stojo in sp: odnožiti z levo; — (vsi štirje:) vzro-čiti, hrbta ven, (hitro!), in sp:
«-na»: (vsi:) s čelnimi loki not predročiti not dol, leva pred desno, hrbta spred, in sp:
2,	«dve»:	1. in 2. telovadec: izstopna stoja z desno v stran; 1. na
60 cm, 2. na 20 cm, in sp: odnožiti z levo; 3. in 4. telovadec: izstopna stoja z levo v stran, 3. na 20cm, 4. na 60cm, in sp: odnožiti z desno; — (vsi štirje:) skozi priro-čenje odročiti, hrbta gor,
(Telovadci stopijo s tem vsak na svoje znamenje — 1. in
2.	z desno, 3. in 4. z levo nogo — in pridejo tako v prosti razstop.)
«in»:	drža,
3, «tri»:	s prinoženjem, 1. in 2. z levo, 3. in 4. z desno, v spetno
stojo — priročiti, hrbta ven,
«in»:	drža,
IV.	del.
Brez premor I. 1, «e-»: «-na»:
2, «dve»:
<in»: 3, «tri»:
<in»:
II. 1, «e-»:
«-nas>: 2, «dve»:
«in»: 3, «trb>:
«in»: III. 1, «e-»:
ona»: 2, «dve»
a ali odmora po prehodu! izpad z desno v stran — predročiti na desno, hrbta gor, in sp: z vzravnavo v odkoračno stojo z desno — vzročiti, dlani spred, in sp (n):
s J obratom v levo na obeh petah predgib z levo, zmerni predklon (trup v ravni črti z desno nogo; stopala naj narede samo \ obrata,‘s tako da smeri levo stopalo navpično na levo stran telovadišča, desno pa navpično na sprednjo stran; trup smeri proti levi strani telovadišča) — (z levo drža v vzročen ju; pride radi predklona v poševni položaj, dlan spred),, z desno (v zadnjem hipu, na koncu obrata in predklona:) priročno skrčiti spred (to je: roka pred ramo), dlan spred, pogled v smeri leve roke, drža,
z levo priročno skrčiti spred, dlan spred, z desno suniti gor (v vzročenje, poševno: radi predklona), dlan spred, z nogami in trupom začeti prihodnji gib,13 pogled v smeri desne roke,
z vzravnavo in vzklonom predkoračna stoja z levo — (z lehtema drža, pogled sledi desni roki, ki se premika nad glavo zbog giba trupa in nog), in sp (n): s celim obratom v desno (s stopali samo 4 obrata) na obeh petah predgib z desno, zmerni predklon (trup v ravni črti z levo nogo smeri proti desni strani, levo stopalo proti sprednji, desno stopalo proti desni strani) — (v zadnjem hipu, na koncu obrata in predklona:) z levo suniti gor (v vzročenje, poševno: radi predklona), dlan spred, z desno priročno skrčiti spred (roka pred ramo), dlan spred, pogled v smeri leve roke, drža,
z desno suniti gor (v vzročenje, radi predklona poševno), dlan spred, z levo priročno skrčiti spred (roka pred ramo), dlan spred, pogled v smeri desne roke, z nogama in trupom začeti prihodnji gib,
z vzravnavo in vzklonom predkoračna stoja z desno — (z lehtema drža, pogled sledi desni roki), in sp (n): s celim obratom v levo (s stopali samo J obrata) na obeh petah predgib z levo, zmenii predklon (trup v ravni črti z desno nogo smeri proti levi strani, levo stopalo proti levi, desno stopalo proti sprednji strani) — (v zadnjem hipu:) z levo suniti gor (v vzročenje, poševno radi predklona), dlan spred, z desno priročno skrčiti spred, dlan spred, pogled v smeri leve roke, drža,
z vzravnavo, vzklonom in s prisunom z desno spetna stoja — z levo dlan zasukati not (sicer drža v vzročenju), z desno suniti gor (v vzročenje), dlan not, pogled v smeri rok, in sp: z desno nogo začeti prihodnji gib — predročiti gor, dlani not, in sp:
zanožna stoja z desno, s trupom začeti prihodnji gib — predročiti, dlani not, pogled naravnost, in sp (n, r):
v.
VI.
VII.
Vlil.
in»:	počep zanožno 'i, desno, zmerni predklon (trup v ravni črti
z desno nogo) — predročiti dol, (dlani not; radi zmernega predklona smer lehti navpično dol), in sp (r, n, t):
3, ■ tri»:	klek z desno, desno koleno ob levi peli, predklon, leva stran
prs se dotika levega stegna — priročiti (radi predklona: lehti vodoravni, konec giba s poudarkom), dlani zad (glede na trup, smerita pa navzgor), in»:	drža,
1, e-»: vzročiti, dlani spred, (radi predklona: lehti vodoravni, sme-
rita naravnost naprej, dlani proti tlom), in sp:
-na»: z desno predročiti (radi predklona: navpično dol), dlan spod (smer: nazaj), in sp:
2, dve>: z desno priročiti (lehti vodoravno), dlan zad (smer: navzgor),
in sp:
iu :	z levo nogo začeti prihodnji gib — z desno predročiti, dlan
spod,
3, tri : z levo suniti vodoravno nazaj (trup pride zbog tega giba
noge brez lastnega gibu v vzklon) — z levo vzpora na tleh (poleg znamenja!), z desno vzročiti, (leva noga, trup in desna leht v isti vodoravni ploskvi, desna v klekii), dlan spred (proti tlom),
<in>:	drža,
1, *e-*:	klečna vzpora zanožno z levo (obe lehti v vzpori, leva noga
se iztegnjena s stopalom opre ob tla),
«-na»: drža,
«dve»: (s sunkom z desno) ležna vzpora za rokama,
«in»:	)
3, «tri»:	J drža, ■
in»:	čepna vzpora, in sp (r., n, t):
1,	e-?,:	z vzravnavo in vzklonom spetna stoja — skozi predročenje
vzročiti, dlani not, in sp (r, n):
-na ; : s i obratom v levo na levi peti in prstih desne noge v zanožno stojo z desno (prsti desne ostanejo na prejšnjem mestu) — predročiti na levo, lirbta gor, in sp (r. n):
2, dve;: izpad z desno v stran — skozi priročenje (hrbta spred) pred-
ročiti na desno, hrbta gor, in sp:
«in»:	kakor I. 1, «in»,
3, tri»:	kakor I. 2,,
ins-:	drža,
1, e->:	z vzravnavo, vzklonom in s prisunom z desno spetna stoja —
z levo dlan zasukati not (sicer drža v vzročenju), z desno sunili gor (v vzročenje), dlan not, pogled v smeri rok, in sp (r, n):
-nas : 1 čepa (= sredi med vzravnavo in počepom) — predročiti ] gor (to je: sredi med vzročen,jem in predročenjem gor), dlani not, pogled nanje, in sp (r. n):
2, dve»: ' čepa (— počep) — predročiti gor, dlani not, pogled nanje,
in sp (r, n):
in»:	čepa sredi med počepom in popolnim čepom) — pred-
ročiti | gor (= sredi med predročenjem gor in predročenjem), dlani not, pogled nanje, in sp (r, n):
!, tri»: čep — predročiti (s poudarkom), dlani not, pogled narije, «in»:	drža,
I, (■-*>:	z vzravnavo spetna stoja — vzročiti, dlani not, pogled nanje,
in sp:
-na»: s J obratom v desno na desni peti in [»ustih leve noge v zanožno stojo z levo (prsti leve ostanejo na prejšnjem mestu) — s čelnimi loki not, leva nad desno, predročiti dol, lirbta gor, pogled naravnost, in sp:
2, dve»: s prisunom z levo spetna stoja — odročiti, hrbta zad, iu sp: in»:	odročno upognili gor (roki nad ramama), pesti, hrbta gor,
in sp:
3, tri»:	podlehti zavrteti pod nadlehti in sp: suniti dol (v priro-
čenje), prste iztegniti, hrbta ven, in :	drža. l'ri ponovitvi (V. del) z nogami začeti prvi gib VI. dela.
V.	d e 1.
Ponoviti IV. del. Brez premora ali odmora po prejšnjem delu.
Prehod k' VI. d e 1 u.
I. 1,	e-»:	1. in 2. telovadec (na desnem krilu) izstopna stoja z levo
v stran, 1. na GO cm, 2. na 20 cm, in sp: odnožiti z desno;
3.	in 4. telovadec izstopna stoja z desno v stran, 3. na 20 cm, 4. na 60 cm, in sp: odnožiti z levo — (vsi štirje:) skozi odročenje vzročiti (jako hitro!), dlani not, in sp: -na».:	(vsi:) s čelnimi loki not (desna pred levo), priročiti, hrbta
ven, in sp:
2, '-<lve»: 1. in 2. telovadec: prinožiti z desno v spetno stojo in sp:
odnožiti z levo; 3. in 4. telovadec: prinožiti z levo v spetno stojo in sp: odnožiti z desno — (vsi štirje:) predročiti ven, hrbla ven, in»:	(vsi:) začeti prihodnji gib z lehtema,
3, tri»:	1. in 2. telovadec: izstopna stoja z levo, 1. na 00cm, 2. na
20 cm, in sp: odnožiti z desno; 3. in 4. telovadec: izstopna stoja L desno, 3. na 20 cm, 4. na 00 cm, in sp: odnožiti z levo — (vsi:) predročno ven upogniti gor (roki nad ramama), hi'bi« ven, (razmeroma počasi, konec zasekati!), "in»:	drža,
II. 1, '<e-»:	1. iu 2. telovadec: prinožiti z desno v spetno stojo in sp:
odnožiti z levo; 3. in 4. telovadec: prinožiti z levo v spetno stojo iu sp: odnožiti z desno — (vsi:) suniti gor (v vzročenje, hitro!), hrbta ven,
«"-113»: drža,
2, -dve*: 1. in 2. telovadec: izstopna stoja z levo, 1. na ,60cm, 2. na
20cm, in sp: nizko odnožiti z desno; 3. in 4. telovadec: izstopna stoja z desno, 3. na 20cm, 4. na 60cm, in sp: nizko odnožiti z levo — (vsi:) priročno skrčili spred, pesti (pred ramama), hrbta ven,
(Telovadci pridejo s tem v tesni razstop.)
<in>:	drža,
3, tri»:	1. in 2. telovadec s prinoženjem z desno, 3. in 4. telovadec
s prinoženjem z levo spetna stoja — (vsi:) mahniti (v priročen je), prste iztegniti, hrbta ven, in»:	drža,
VII. del.
Ponoviti 1. del. Brez odmora ali premora po VI. delu.
VIII.del.
Pbnoviti II. del. Brez odmora ali premora po VII. delu.
Na koncu Vlil. dela narede telovadci na Vlil. (3), iio: s polobratom v desno na desni peti in prstih leve noge zanožno slojo z levo (prsli leve ostanejo na prejšnjem mestu),
4, štir-»: s prisunom z levo spetno stojo, in na naslednji:
* in>:	začno gib z levo za prvi korak za odhod. Ta korak je izvesti
na prvo četrttinko takoj nasledujoče koračnice.
Prvi četverostopi začno korakati na mestu, drugi izstopijo s polnimi koraki ter preidejo v pohod na mestu, ko dojdejo v slog (stik) s prednjimi. Ko zadnji četverostop doseže slog, vsi na znamenje vodnika prestopijo s polnimi koraki.
0 p o in b e.
1 Kjer ni drugače navedeno, je roka odprta: prsti iztegnjeni in skupaj. Palca ali mezinca ni moliti od drugih stran; palca tudi ne imej pod kazalcem, temveč poleg njega, z drugimi prsti v i s t i ravnini. Docela iztegnjeni prsti morajo biti čisto izravnani z dlanjo!
- «in sp:» je kratica za « in spojeno». Urez pristavka velja samo za roko (lehti), s pristavkom (n), torej: cin sp (n):», samo za noge, s pristavkom (r, n), torej: cin sp (r, n):» za roke in noge, s pristavkom (r, t), torej: cin sp (r, t):» za roke in trup, s pristavkom (r, n, t), torej: «in sp (r, n, t):» pa za roke, noge in trup.
Glej v 5—6. številki letošnjega Prednjaka» spis cD r ž i t e se p o k o n c u!» in v 7. številki «š e nekaj vaj za pravilno držanje teles a>:, kjer je pri raznih primerih razloženo, kaj je razumeti z izrazom spojeno?/. Polrebna priprava za 1. del so primeri II. in III. (str. 81 in 82 letošnjega Prednjaka») ter I. in II. (str. 111), zlasti pa III., IV. in V. (str. 112 in 113).
Pri izpadu z desno v stran imajo leva noga, trup in lehti radi 1 obrata prečno-smer, to je za 45" na desno od navpične smeri na sprednjo stran telovadišča, I eh I i imata razen tega radi odklona trupa poševno smer. I rup, leva noga in obe lehti morajo biti v isti ravni ploskvi. Levo slopalo smeri navpično na levo stran telovadišča, desno stopalo in koleno (torej cela desna noga) sta v navpični smeri na sprednjo stran telovadišča. /Clnsli pazi, da desnega kolena ne pritiskaš iz navpične smeri not (proti telesu), rajši ga tlači ven!
Slabši telovadci radi delajo napako, da izpadejo z desno premalo v sl ran, torej za m a n j nego 45" od one navpične črte na sprednjo stran telovadišča, ki gre skozi stičišče pet v temeljni postavi. Bolje je več nego manj! To velja zlasti za telovadca na desnem krilu, da ne prepreči z nogo, ki bi bila preblizu one navpične črte, drugim trem lelovadcem izpada v pravilno smer.
1 O telesnih delih, glede katerih ni ničesar navedenega, se samo po sebi razume, da vztrajajo v prej doseženem položaju.
Od <dve» do «tri» je torej izvesti podlehtni krog gor. Glej, d a p r i tem ne premikaš nadleh ti ter da je iz poševne smeri gor ne povešaš navzdol proti vodoravni ravnini ali celo do nje. Podrobni opis podlehtnega kroga gor glej v letošnjem - Prednjaku» na strani 112 pod III.
0 Glej podroben opis izvedbe gibov od IV. 2 do IV. 3 v letošnjem 'Predli jaku. na str. 81 in 82 pod II. in gibov od III. 3 do IV. 2 na str. 82 pod III.
7 Izpad brez obrata ali zasuka trupa! Trup ni prečen, ampak smeri naravnost proti levi strani telovadišča. Levo stopalo ostane na prejšnjem mestu in v prejšnji smeri, no premakni ga ob izpadu s tega mesta! Desno slopalo je pri izpadu v smeri, vzporedni s smerjo, ki bi jo imelo v spetni stoji. Ne pritiskaj desnega kolena not: desno stopalo, golen, koleno in bedro v isti ravni ploskvi!
H Od cdve» do ctri» je potemtakem izvesti podlehtni krog gor. Nadleht pri tem nepremična, vodoravna! Leva leht: vodoravna, v drži v odročenju, dlan spred!
9 Roki ob straneh desne goleni oprti na tla, desna noga v čepenju na celem stopalu, leva docela iztegnjena na prstih, križ uleknjen.
10 S tein prideta prva dva telovadca vsakega četverostopa z zadnjima dvema telovadcema sosednjega desnega četverostopa na prečno črto, ki gre skozi stičišče pet prvega telovadca vsakega četverostopa in stičišče pet četrtega telovadca v sosednjem desnem četverostopu, tako da sedaj ti štirje telovadci tvorijo nov četverostop, ki naj bo imenovan prečni četverostop. Izstopno stojo treba da 2. in 3.telovadec vsakega prvotnega četverostopa umerita tako, da sta na prečni črti docela uravnana s 1. in 4. telovadcem prečnega četverostopa:
• o O Џ
11 Od dve» do tri» je potemtakem izvesti podlehtna kroga gor z obema lebtema. Ne ustavljati se na s;dve> v odročenju, pa tudi ne prehitro nadaljevati gib s podlehtema!
12 Zategadelj trup prav za prav naredi tudi samo J obrata ter se potem zasuka za 45" na levo.
13 Zbog tega se tudi desna leht t a k o j po sunku (brez ustavitve v smeri, doseženi s sunkom) začne pomikati navzgor (razmeroma počasi), tako da je sunek spojen s lem pomikanjem, ki pa je le posledica giba trupa in nog.
Urejuje uredniški odsek/ Glavni urednik Ante Brozovič v Ljubljani (Narodni dom) / Izdaja Jugoslovenski sokolski savez (E. (langl) v Ljublani Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Odgovoren Miroslav Ambrožič)