LUTKARSTVO
Republiški selektor povabljen na osnovno šolo Bičevje
»Lutkovno gledališče je oblika totalnega teatra« je rekla Jelena Sitar. strokovna sodelavka republiške zveze kulturnih organizacij. Viški lutkarji so znani po svoji aktivnosti, v letošnjem šolskem letu so se v okviru zveze kulturnih organizacij že večkrat sestali. Kljub temu. da so načrti v razkoraku z možnostmi - priprava predstave za publiko zahteva poleg materialnih možnosti - tudi čas, lutkovna skupina ima ta čas omejen na dve uri na teden -bodo letos upoštevali možnost, da selektorju predstavijo že v februarju nekatere svoje najambicioznejše projekte, ki bi se utegnili predstaviti tudi na republiškem srečanju. Občinsko srečanje se bo začelo šele meseca marca. To pomeni, da bi republiški vlak spet odpeljal. Tako pa bodo na osnovni šoli Bičevje. ki ima novo. privlačno dvorano, opremljeno s svetlobnimi telesi. pripravili na-stop, ki bo »uvertura« srečanja, ki se bo v marcu začela v LEVSTIKOVEM DOMU v Velikih Laščah. Med najbolj priljubljenimi avtorji ostaja še vedno Jana Miličinski (Igrali jo bodo na osnovni šoli Oskar Kovačič in v Polho-vem Gradcu). V Velikih Laščah so skrajšali igrico Milana Šege »Zlati ključek«, v Preserju so se odločili za »Moj dežnik je lahko balon« Ele Perozzi in »Sapramiško« Svetlane Makarovič, v Horjulu so ostali zvesti Alenki Golejvšček, zaigrali bodo njeno »Hišo«, na Rakitni pri-pravljajo »Mojco Pokrajculjo« pesmi Lily Novy in Vide
Taufer, na l^u so vzeli v roke delo Jožice Roš »Pujskov bratec«, na Skofljici so pripraviii dve igrici: »Moj prijatelj Piki Jakob« in »Nesreča medveda Rjavčka«. Na Viču bodo spet sami dramatizirali, lokrat dve ruski pravljici: »Sladkosnedo Alenčico« in »Zgodbo o repi«. Edi Maja-ron je avtor igric. ki jih pripravljajo na Dobrovi. Zaigrali bodo tudi lutkovno igrico »Mamin praznik«. »Zimska pravljica« francoskega avtorja v prevodu Lojzeta Ko-vačiča in »Drejc in trije Marsovčki« Vida Pečjaka pa je program osnovne šole Brezovica. Ze nekaj let se srečuje-mo s sodobno. moderno pripovedko. Fantastičnost ljud-skih pripovedi, posebej še iz zakladnice slovenske Ijudske pravljice je, Žal. še zmeraj neizkoriščena.
Strokovna sodelavca republiške zveze sta bila mnenja, da je tudi tehnika penaste gume »preveč enolična«. pred-lagala sta rešitve, ki utegnejo biti cenejše in lažje izvedlji-ve. »Vsak predmet ima svoje življenje« je rekel Igor Cvetko, ko je opozarjal, da je lutka na odru avtonomna.
Morebiti naši lutkovni krožki res igre s predmetom ne uveljavljajo dovolj. res je tudi, da je za pravo poetično vzdušje, v katerem se zgodi več in bolje kot v tem našem vsakdanjem življenju potrebna živa in prepričljiva gleda-liška beseda. prepojena z emocionalnim nabojem igralca; atmosfero pa ustvarjajo glasba. luči in scena - vsega tega pa naši ljubiteljski lutkarji, tudi oni najboljši. še niso uspeli zaigrati, kajti za vse to je potreben poleg Ijubezni in znanja tudi ČAS in DENAR.
Dejstvo pa je, da naši lutkarji hodijo po poti, s katere je žal skrenilo marsikatero poklicno gledališče. Ostali so zvesti otroku. Ohranili so poetičnosti in pravljičnost. ki omogoča fantazijo, ne pa da bi jo z grobim in nasilnim postavljaštvom groteske in parodije plašila in ubijala.
Kakor je rekla Danica Novak. mentorica iz Dobrove »Olroci gledalci sami soustvarjajo in dopisujejo to. kar vidijo.«                                   .                                   JAŠ