Utva
Od kaše do kaše
"iV aša je otroška paša.< tako so rckali Žklanova mati, kadar so postavili pfcledo kase na mizo, ob kateri je ždelo šcstero otrok. To je bilo približno šestkrat na teden in sicer trikrat na teden za obed, trikrat pa za večerjo.
Da so se otnxi Šestkrat na teden radi tega kislo držali, Židanove iname ni raotilo. Ako je kateri pogodrnja! in se kuja!, so rekli: >Kadar si boš sani kruh služil, boŠ jedel obaro ali pcčenko — ali kar boš hotel. Zdaj pa še neslanega kropa ne zaslužjs, kaj šele mlečne kase. ki jc taka, da bi jn sami nebeški angelci jecUi.  ko bi jo lmeli.r
To jc držalo. Otroci so umolknili  in jedii.
Le Maks je ni mogel. Pot ga je oblival, ko jt* založil ia neznansko dolgo žveeil vsak zalogaj. Svoj cinasti krožuik s kašo jc obraČal. sukal in vrti-1. pihal vanj, risal z žlico po kaši, delal iz njc gore in predore, piramide in druge sličue reči, Ic jesti je ni mogel.
JNekega zimskega dne, ko je bila spct kasa za obed in je Maks že vse poskusil, kar se da iz kaše narediti, so se mati hudo razjezili: Blzbirčnost grda ti taka!« so dejali. sKako se spakuje in norčuje iz daru božjega! Vt\ ti rečem to, da no dobis drugega, dokler te kase ne sncš! Pa če je tri dni ne sneš, pa tri dni drugega ne dobiš, da bos vedel! O še rad jo boš jedel. pu če ti jo bo pes na repu prinesel!«
Ostalira otrokom se je ustavila žiica na sredi poti med krožnikom in usti. To je bila strašna grožuja. Joj, vpa če bi jo pcs na repu prineseiU ...
Maks je prisluhnil. Debelo in mokro je pogledal v mater, rekel pa ni nič. Vzel je svoj krožnik in odšel iz hiše v vežo. Iz veže se je čulo ropotanje žlice, hlastno zajemanje in mlaskanje.
V hiŠi je bil molk. Otroci  so tiho zajemali   in oberoč se pocasi jedli. .Vtati so sedcli vsi strogi me<l njimi in pitak najmanjšega. Nič ni dejal, samo krožnik je porinil pred mater in ko so ga vprašali, če hot i-še, je samo pokimal. Naložilj so mu iz skletle, on pa spct v vežo. In spet se jc
Kmalu je vstopil spet Maks ves vroč in žareč, toda s prazaim krožnikorn. čulo samo hlastno zajemanje in mlaskanje in kmalu jc prišel Maks spct 7. praznim kroŽnikom v hišo.
^Nu, vidiš MakseljČek, da grek so se razveselili mati. Bratci in sestrica 30 mu ponujali Še vsak svoje ostanke. »Nu, ce ste siti, pa naj Maks ie vaŠc pospravi, če hoče< so dejali mati.
Z vseh kroŽnikov so postrgali na Maksovega. Maks pa spet v vežo, in se preden so mati nehali pitati najmanjšega, je bil že spei v hiši ia je po-stavil prazen krožnik na mizo.
»Ali ti v veži bolj diŠi ko v hiši?« so vprasali mati.
»Prej se shladi,« je menil Maks.
Tako jc srcčno končal obed in mati so bili zadovoljni, da se je Mak* z kašo sprtjaznil.
Bil je to oblačen zimski dan. Popoldue je pa zacelo polagoma snežtti. Otroci so se igrali okrog peči, mati je šivala ob oknu.
»Čudno, kaj imajo danes vrabci okrog hiše — kak vrišč delajo!« so rekli mati. Ko pa so pozneje hoteli iti v kuhinjo po malico in so stopili iz hiše v vežo, so glasno vzkliknili. Vežna vrata so bila priprta. v veŽi pa je bi! cel trop vrabcev. ki so se ob njenem pojavu z glasnim vriŠčem razbežali po T»ej
vrži tcr begali semtertja. A le mslo jtfi je našlo pot skozi priprta vrata v zlato svobodo. Tudi otroci so se vsuli na njen krik iz hiše v vežo.
Oeset minut je trajal divji lov v veži. Zvečer je bila pa za vcčcrjo ptičja o(>ara z krompirjem v oblicah.
Maks je pa ni jedel. Nekaj ga je tiščalo.
Ko so drago jutro Žtdanova raati pometali vežo. so ugotovili. da Maks ka«e ni sne<lel, ampak je vso vežo ob robu pri tleh omotal z njo kakor z uialto. lo jf lahkožive in požrcšne vrabce zvabilo v vežo. kjer jih je dohitela snirt.
Zdaj so mati vedeli. kaj jc Maksa ob obari tiščalo. Ne kaša, ampak zavest. (!ti je zaničeval božji dar.
Storili so svoje. da je Maks se tudi za kašo prosii.