Kmetijstvo.
Streljanje proti toči.
Slov. Bistrica, 11. julija, 1897.
Proti nevihtam in toči se je že zdavnaj tu in tam streljalo, toda menda nikjer še ne v tako obilni meri in tako sistematično, kakor smo to začeli lani v tukajšnji okolici. Toča pa je tudi posebno ob Pohorji, na čigar južni strani so znani imenitni vinogradi Kovačlonski s Brandnerjem, Kitoznojski, Visovliški itd, skoro vsako leto več ali manj klestila. Leta 1895., ko je prav lepo kazalo v vinogradih, je toča 7. junija potolkla Kovačlonsko goro. To je g. A. Stiegerja,, ki ima tam že jako lepe ameriške nasade, napotilo, da je dal napraviti nad jednim delom novega vinograda žično mrežo, ki je na hrastovih stebrih napeta tri metre nad zemljo, da se pod njo lehko opravlja vsako delo. A ta naprava je tako draga — za jeden oral stane do 5000 gld., — da si jo pač navadni vinogradnik ne bo omislil, bi se tudi ne splačala pri navadnih vinskih cenah. Zato je g. Stiger poskušal tudi streljanje in z njim vred nas več drugih posestnikov. Postavili smo lesene kolibe na primernih vzvišenih krajih in naročili iz železa lite topiče (možnarje) dvojne velikosti pri Lorberju v Žalcu, manjše po 25 kil in veče po 70 kil težke. Gena jim je bila po 4 50 do 12 gld. Takih topičev je lani bilo na raznih mestih kakih 200 razpostavljenih, letos jih je že 300 od Tinja do Šmartna, pa od Visovelj do Zgornje Polskave. Središče je na Kovačlonski gori, kjer je g Stiger postavil še tudi dva železna dimnika od hlaponov, ki sta pritrjena na hrastove štore. Topič se postavi spodaj pod dimnik in vžge. Pritisk po strelu na zrak je tako silen, da se žvižganje sliši kakih 10—15 sekund, torej je zrak pretesen 1000—1500 m na visoko.
Moja strelna postaja z 12 topiči je v Visovljah na nekem griču 320 m nad morjem. Od tod se Pohorje polagoma vzdiguje, dokler v oddaljenosti 8 do lOb ne doseže višine 1300—1500 m. Oblaki se navadno zbirajo nad Pohorjem in premikajo od severo-zapada na južno-vzhodno stran. Bolj redko prihajajo nevihte od zapada, Vitanjske gore ali od jugo-zapada, od Konjic. Streljati začnemo, ko se vidijo temni oblaki nad Pohorjem, če so tudi še le do 20 km oddaljeni, zlasti kedar se že čuje daljno gromenje. Potem se neprenehoma in naglo strelja ali proti oblakom, ali naravnost v zrak. V vsak topič se vsuje 8—10 dkg smodnika, potem nekaj papirja na smodnik potisne in nabije ali s prstjo ali pa se leseni klin zabije v topič. Vžiga se z zažigalico (Zilndschnur), katera se zažge z tako zvano vžigalico za vihar (Sturmztindholzchen).
In kakšen je vspeh streljanja? Do zdaj popolnem povoljen. Vsi opazovalci trde, da se ali črni oblaki nekako zjasne, ali se vstavijo in na druge strani obračajo. To je gotovo, da lansko leto 1896, ko je toča na premnogih krajih klestila, tukaj ni padlo nobeno zrno.
309
Naj navedem še dneve iz 1. 1896 in kedar smo že letos streljali. Leta 1896. 3. julija nevarna nevihta od Pohorja se bližajoča je bila vstavljena ter se je nekaj toče vsulo više na Pohorju. 11. 20. 21. 22. in 24. julija vsaki dan črne megle z gromom, tukaj le malo dežja. 30. julija silna nevihta na zapadu, kamor smo odrinili topiče, grozna toča po Vitanjski gori. 1. avgusta toča na Pohorji, tukaj le dež. Dne 6. avgusta, oni nesrečni dan, ko je toča silno tolkla po Savinjski dolini, po Slovenskih goricah, pri Mariboru do Gradca, smo že ob 1/2b. uri zjutraj začeli, streljati in morali skoraj celi dan pokati, ker so se nevihte od vseh strani bližale. Tu le dež. Dne 12. avgusta nevihta na vshodni strani Pohorja pri Pol-skavi, oblaki so se premikali le do Ritoznoja, kjer so obstali ter se je toča vsula po polskavskih vinogradih, Ritoznoj pa je ostal brez toče. Neki lastnik vinograda v zadetih krajih g. N. iz Slov. Bistrice, ki poprej ni hotel verjeti, da bi streljanje kaj vplivalo na oblake, priznal je, da je tisti dan res bilo čudno videti, kako so se oblaki, ko so se bližali krajem, kjer se je streljalo, začeli mešati in vstavili. Letos je tudi ta gospod že postavil strelišče. Dne 22. avgusta, ko je potolklo v kozjanskem in brežkem okraju, smo odtod videli črne oblake na jugu, smo sicer streljali, pa bi ne bilo treba.
Tudi letos smo že večkrat bili v nevarnosti in streljali 5., 7., 17., 21. in 24. junija ter L, 4. in 9. julija. Posebno nevarno je bilo 1. in 4. julija. Dne 1. julija so se proti 6. uri zvečer zbirali črni oblaki nad Pohorjem in se naglo premikali na jugovzhod proti Kovačlonski gori. Bliskalo in grmelo je neprenehoma, v oblakih pa se je culo ono hrumenje, kakor pred točo. Ko je prišlo na celi črti več sto strelov, so se oblaki obrnili na Pohorje nazaj in vlekli preko Pohorja na severno stran, kjer je potem razsajala nevihta od Ruš do Maribora in je toča tam precej hudo klestila. Ta preobrat oblakov je bil tem čudnejši, ker je tak silen vihar od severa potegnil, po katerem se je navadno vsipala toča, zdaj pa le nekaj kapljic dežja.
Dne 4. julija so tudi oblaki iz severo-zapada preko Pohorja se pomikali z gromom in hrumenjem, a šli naprej preko Ptujskega polja ter sta naliv in toča v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju mnogo škode napravila. 9. julija so se oblaki obrnili odtod proti Vitanjski gori, kjer je nekaj toče padlo, 10. julija pa ob vzhodnem Pohorju proti Framu in Mariboru.
O tem streljanju in njega uspehih smo že lani poročali meteorologičnemu centralnemu zavodu na Dunaju, ki je naša poročila objavil v svojem vestniku in priznal, da stvar ni brez praktične vrednosti. Teoretično bi se dalo sklepati, da pretresanje zraka po strelih provzročuje polagno mešanje spodnjih toplihjz zgornjimi mrzlimi plastmi in tako ovira zmrznenje vodinih kapljic, katero se zgodi, ako se spodnji topli zrak naglo vzdigne v zgornji mrzli. Najbrž vpliva tudi elektrika in ni nemogoče, da tudi kemija,   če bo tudi letos streljanje  odvračalo točo, potem
se ne bo moglo tajiti,  da res vpliva na oblake.    To  si želimo vsi.                                            Dr. J. Vošnjak.
310