392 Novice. — Osebne vesti. Šolski svetnik, gimnazijski ravnatelj g Peter Konč n i k v Celju je pomaknjen v VI razred. — Pisarniški praktikant v Trstu g Fr. J Sever je imenovan sodnim kancelistom v Volovski. — Gospod dr Franjo Piki. odvetniški kandidat v Mariboru, ki je v Gradcu prebil odvetniški izpit, otvori odvetniško pisarno v Kozjem. — Kanonik državni poslanec g. Lambert Einspieler je imenovan stolnim proštom v Celovcu — Višjesodni svetnik Anton pi Wurmser v Gradcu je imenovan predsednikom okrožnega sodišča v Celju. — Deželnovladni koncipist g. Silvester D o mi cel j je imenovan okrajnim komisarjem, konceptni praktikant g baron Laz a rini deželnovladnim koncipistom pri okrajnem glavarstvu v Krškem in absolvirani pravnik gospod Leon Grasselli konceptnim praktikantom. — Poštni kontrolor v Ljubljani, g. I. Stussiner, je imenovan višje-poštnim kontrolorjem. — Glavni poštni blagajnik Gradcu, je Kari Raunacher rodom iz Starega trga na Kranjskem, m šel v pokoj. 393 — Himen Dne 4. t. m poročil se je gospod Karol Sima, trgovec v PoliČanah, z gospodično Emo Els bach er, veletržca hčerko v Laškem trgu na Štajerskem — Nova iznajdba Izumitelj znanega mehaničnega glasovirja g. Bajde je te dni rastavil novo kolo, katero goni kolesar samo s pomikanjem telesa bnz pedalov in verig. — Ljudsko štetje — pred pragom. S predležečimi vrsticami hočemo opozoriti vse merodajne naše kroge na priprave, ki se v tostranski državni polovici že delajo za ljudsko številjenje 1 1900, in ki ima biti 31. decembra imenovanega leta do zadnje točke končano. V kratkem se prične torej Štetje — Slovencev k(t Nemcev in druzih narodnosti v naši državi in rubrika 11 v popisovalnih polah za to štetie je tista varčna postojanka, za katero se nam gre; ta bode obsegala namreč takozvsni nobČevalni jezik". Veliko se je cd gotovih krogov nam Slovencem vsako desetletje škodovalo pri tem štetju Tisoči in tisoči Slovencev so se zgubili in skrčili v posameznih kronovinah nam v škodo, pa samo zato, ker nismo bili dovolj pazljivi in samozavestni ljudje pri tem činu. Takemu samooblastnemu postopanju in mrcvarenju se mera zdaj konec narediti ter skrbeti za to, da se slovenska armada v Avstriji izkaže v polnem številu! Politični uradniki in nam nasprotni župani so postopali napram Slovencem pri zadnjem ljudskem štetju tako samovoljno, da se je tej drznosti kar čuditi. Skrbimo za to, da se 1 1900 pri štetju Slovencev taka manipulacija več ne zgodi Naše število naj pride polno na dan in slovenski svoj občevalni jezik poudarjamo tako pred okr. glavarji, dvor svetniki itd. kot pred ministri in vlado na Dunaju. Kdor bo tu nas tlačiti in za grlo tiščati hotel, tistemu pokažimo svojo — veljavo in zavest! — Dr Janko Pajk t Po dolgi mučni bolezni je preminil v noči 7 t m v Ljubljani umirovljeni gimnazijski profesor gosp. dr Janko Pajk, star 62 let Pokojnik je bil plo-dovit slovenski pisatelj, ki je svoječasno v Mariboru izdajal leposlovna in znanstvena lista „Zoraw ter „Vestnik". Prva leta njegovega učiteljevanja je moral namreč radi svoje narodne odločnosti pretrpeti toliko vladnih preganjanj da je za nekaj let popustil profesuro ter prevzel v Mariboru vodstvo tiskarne. Pozneje je zopet nastopil službo profesorja, ter sJužbo\al v Kranju, Brnu in na Dunaju Lansko leto je vsled bolezni stopil v pokoj ter se preselil v Ljubljano, kjer mu je sin profesor na ženskem učiteljišču Spisal je brezštevilno znanstvenih in narodnogospodarskih razprav. Leta 1872. je izdal svoje „Izbrane spise.". Njegova soproga, s katero je živel vedno v pravi idealni zakonski ljubezni, je znana slovenska pesnikinja in pisateljica Pavlina Pajkova. Nevstrašenemu rodoljubu in slovenskemu učenjaku: blag in trajen spomin! — Nadškof dr. Ivan Nepomuk Glavina umrl f Minuli petek dne 10 t m ob 91/2. uri zjutraj je izdabnil svojo dušo, v letovišču v bližnjem Skednju, v 71 letu svoje dobe, msgr. dr Ivan Nepomuk GMavina, bivši škof tržaško koperski in pred 3 leti imenovan nadškofom od Pelusia Pokojni je imel tudi naslov grofa rimskega itd. Eanjki nalškof je trpel že več let na hudi želodčeni bolezni, katera ga je tudi spravila v grob. Rojen je bil v Borštu pri Dolini od kmetskih starišev dne 13. aprila 1823, kjer se živijo njegov brat in vnuki, vsi kmetje V srednje šole je zahajal v Kopru in v Trstu ter v goriško semenišče Dne 17 avgusta 1852 je bil posvečen mašnikom v cerkvi sv Justa v Trstu, a kmalo potem je daroval svojo pr?o s*, mašo v župni cerkvi v rodni vasi. Kot kooperator je bil v mnogih krajih Istre dokler ga ni leta 1854 pok. škof Jernej Legat poklical k sebi in imenoval svojim kaplanom. Leta 1856 se je podal na Dunaj od koder se je vrnil kot doktor sv. teologije. Pozneje je postal škofovim tajnikom in je bil za nekaj časa potem imenovan župnikom j>ri sv. Antonu starem v Trstu. Leta 1878. je bil imenovan škofom poreško-puljske škofije, kjer je škofoval do leta 1882 » 19. marca istega leta je bil poklican na škofijsko stolico tržaško-koperske škofije, ki je ostala prazna radi smrti pok škofa Dobrile. Na tem mestu je ostal dokler mu niso sovražni Italijani s svojimi napadi pokvarili zdravja; radi tega je oslabel in si želel miru se odpovedal pastirstvu naše škofije takrat je najprej dobil naslov škofa Theodosijan kega, leta 1896. pa je bil imenovan nadškofom od Pelusia. V Skednju je živel samotno ali prijazno z ondotnimi domačini, katerim je bil pravi oče in svetovalec v vseh potrebah. Pogreb je bil v sreio zjutraj ob 8 uri in sicer vtem redu: iz Skednja so pripeljali škofovo krsto v cerkev sv. Jakoba, kjer jo je sprejel in blagoslovil prevzvišeni škof Andrej Marija Šterk z kapitlom stolne cerkve ter druge duhovščine; od ondi se je napotil sprevod v stolno cerkev sv Justa, kjer so se pele rekvije in vršile druge cerkvene obrede, po završenju teh pa se je napotil sprevod s krsto v kapucinsko cerkev kjer se je položilo škofovo truplo v rakev zraven pokojnega škofa Legata. Naj v miru počiva blagi nadškof! — Umrla je v Ljubljani dne 5 t. m gospa Karolina Bleiweis plem Trsteniska, soproga pokojnega voditelja Slovencev dr. Jan. Bleiweisa in mati sedanjega ljubljanskega podžupana Doživela je redko starost 88 let. Bila je vsestransko priljubljena in visokočislana. Blag ji spomin! — Šulferanjska šola v Št Ilju v Slov gor je prejeta v javno oskrbovanje. S tem se je posrečila par on-dotnim nemŠkutarjem njihova nesramna nakana. Šolo je ustanovil nemški „Schulvereinu, a nemčurski agitatorji, kakršen je cirkovški župan Reppnigg, so z laskanjem in silo pripravljali uboge slovenske viničarje, da so pošiljali svoje otroke v poneinčevalnico Po preteku petih let so se začeli sklicevati omenjeni agitatorji na zakon, češ, da je imela šola povprečno na leto 40 otrok. In deželna vlada je seveda z veseljem priskočila, a sedaj se ta mrčes ne bo dal tako zlahka odpravit. Da, naše meje so v skrajni nevarnosti! — Starinske izkopnine na ptujskem polju. „ Domovina" poroča: Professor Gurlitt je dovršil izkopaaje rimskih preostankov pii Hajdinu blizu Ptuja. Z uspehi je lahko popolnoma zadovoljen Z odkritjem rimskih zgradb in spomenikov se je odprl Ptuju pritofc tujcev, ki se zanimajo za zgodovinske ostanke Izkopavanj se )e začelo na travuiku kmeta Zupaniča pred jednim letom. D/a metra nad zemeljskim površjem je naletel na celo rimsko cesto ter na tri tempelne, ki so bili posvečeni rimskemu bogu Vulkanu, boginji Fortuni in solnč-nemu bogu Mitrasu Posebno zadnji tempel, ki je bil postavljen leta 150 po Kristusu, se je razkril jako dobro ohranjen ter poln najlepših spi menikov V njem se nahaja šest altarjev dobro ohranjenih z napisi, štiri skulpture, dve štatue, ki predstavljajo boga Mitrasa ter dve podobi genija z dvigneno in s pobešeno bakljo Mitrov tempelj je edina rimska zgradba, ki je ohranjena v Avstriji nad zemeljskim površjem ter bo privabila od vsek delov sveta historične spoznavalce. — Vojaški izgredi v Ljubljani Te dni je bil v Vračkotovi gostilni ua sv. Petra nasipu velik vojaški izgred. Sprli so se vojaki 17. in 27. pošpolka med seboj. Eden vojak 17 pešpolka je bil nevarno ranjen, in so ga morali peljati v vojaško bolnico. Nekemu gospodu, ki je mej pretepom prišel v gostilno, je priletel pri vratih vrček v obraa in ga je na nosu ranil. V gostilni je bila tudi neka rodbina z otroci, ki so bili v veliki nevarnosti, kajti vojaki so ubili in ugasnili svetilko in se potem pretepavali in luČili vrčke in kozarce po sobi Mir je naredila poklicana vojaška patrulja, katera je pa hotela tudi navzoče civiliste aretovati, da si se ti niso udeležili pretepa Od 17. pešpolka se bili neki li trije vojaki v gostilnici, od 27. pešpolka pa jih je bilo okoli 10. 394 Vojaki so bili tudi potegnili bajonete in je Se eden vojak prišel ob bajonet. — Šola v Luborju se je zaprla ze 14 dni, ko so se mej šolskimi otroci močno razširile osepnice. — ljubljanski ulični napisi. V zadnii seji obe. sveta ljubljanskega je bil prečitan vladni dopis v zadevi uličnih tabel. Vlada pravi, da župan sicer ni zakonito postopal, ko je dal nabiti samoslovenske ulične table, ker je bil obč svet prej drugače sklenil, a da spada stvar v področje dež. odbora, ker je občinski svet županov korak naknadno odobril. S tem je stvar rešena, zakaj na to misliti, da bi sedanji dež. odbor storil tak sklep, kakor ga je svoj čas, ko je sedel v njem zastopnik katoliškonarodne stranke dr. Papež. — Strašen vihar na Triglavu. V , Planinskem Vest-nikuw čitamo. Dne 12. na 13. m m po noči je bil grozovit vihar na Triglavu; odnesel je celo vnanja kuhinjska vrata od koče na kredarici na Zeleni sneg (na pot proti Triglavu) V naši koči je bil tisto noč vodnik Šmerc z nekim tujim turistom. Celo noč ni mogel nobeden zatisniti očij, vihar je kar tulil. Tuji turist se je jako bal. Vodnik Šmerc je rekel da ne pomni takega viharja, in pristavil: „Če ta vihar ni koče odnesel, je nobeden vihar več ne bo. — Izgredi na reki Na Reki so te dni otvorili cestno električno železnico. Vlada je bila provzročila, da se pri tej železnici napravijo madjarsko-laški napisi. To je dalo povod velikikim demonstracijam in izgredom, pri katerih je bilo are-tovanih mnogo tudi odličnejših oseb. Ker se zadevni napisi niso odstranili, je prebivalstvo električno železnico bojkotiralo. — Tržaški občinski redarji so dobili zadnji čas nove uniforme. Te uniforme so točno take, kakor jih nosijo italijanski berzaljeri. Vlada je spoznala, da je to predi zna protiavstrijska demonstracija in je vsled tega te uniforme prepovedala. — Mestna posredovalnica za dela in službe Ljubljanski občinski svet je v zadnji svoji seji storil jako važen sklep. Sklenil je. ustanoviti z novim lefccm mestno posredovalnico za delo in službe. Pristojkina za posredovanje bo v začetku znašala 20 kr., a se zniža pozneje na 10 kr. — Slovenska zmaga Iz Celja poročajo, da se je vršila volitev veleposestev v okrajni zastop velecastno za Slovence. Svoje zasedne navade tudi pri tej priliki niso potajili naši kruti nasprotniki. Prišli so v številu kakih 10 mož in še vo-litve v volilno komisijo niso udeležili, da bi naše volilce premotili in brezskrbne napravili. Toda hvala zavedenim volilcem in strogi disciplini, za katero gre v prvi vrsti Čast neumornemu gosp dr. Dečku, ni se odstranil ni jeden naših volilcev. Pri pravi volitvi pa so se izkazali nasprotni možici oboroženi s pooblastili tako, da so dosegli število 19. Med onimi, ki so dali Nemcem pooblastila, je tudi neka. Zadnik iz Žalca, katere ranjki mož se mora petkrat preobrniti radi njene neznačajnosti Sploh je pa bila volilna agitecija pri nasprotnikih skrajno vsiljiva in spremljana z grožnjami. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki pribila na zid, kako so se nekateri nemčurji, kakor n. pr Šentpeterski ex Župan paša Lenko nedostojno vedli. S svojimi glasnimi neslanimi opazkami, s svojim kaš-ljenjem in nemškim pljuvanjem motili so celo volitev. Jako veliko je pripomogel k nemškemu uspehu neki Franci Raku-žev, ki je s svojim pasjim bičem imel pod komando. Po volitvi pa je jako klaverno hodil, istotako grbasta muha iz uredništva „Deutsche Wacht", ki je poraženega Lenkota s svojo modrostjo in upanjem na boljše čase tolažila. — Štajerski "bauernbund" je imel minolo nedeljo, v Gradcu veliko zborovanje, ki je prav jasno pokazalo stremljenje in cilje tega društva. Glavno besedo je imel znani kričač nemško.nacionalne stranke dež poslanec Rokinatskv. O potrebah kmetskega in delavskega stanu ni bilo slišati nič, a tembolj so udrihali po vsem kar je Krščanskega in po klerikalcih, ki so neki vsega gorja in vse bede nemškega kmeta krivi. Na tem shodu se je tudi opazilo, da ne uspeva nemŠkonacionalno hujskanje med nemškimi kmeti tako, kakor si želijo kolovodje, ker govornik Schamberger je moral priznat', da še ogromna večina kmetov v nemških alpinskih deželah drži zvesto kat. ljudske stranke. „Bauernbund" izdaja tudi dva lista, a imata malo naročnikov, a še ti dolgujejo naročnine in udnine skoro šest tisoč gld. — Umobolen nadporočnik One dni je zavladala med gosti v „Lloydoviu revstarciji v Ljubljaai velika razburjenost. Pri neki mizi je sedel gost ki je s svojim čudnim vedenjem zbujal pozornost drugih gostov. Kar naenkrat pa je ta čudak vstal, začel zmerjati goste in lučati med nje kozarce. Seveda je vse bežalo. To vedenje gosta pa je razjasnilo, da je norel, Sedaj je bilo vprašanje, kako bi se norec ukrotil in izvabil iz gostilne kajti nihče si ni upal iti nazaj v gostilniško sobo, kjer je sedel norec, dižeč v jedni roki nož, v drugi pa steklenico z vodo Telefoniralo se je po policijo, in prišli so štirje stražniki in policijski zdravnik dr. lllner. Sražniki so planili v sobo in prijeli norc\ kateri pa je še imel toliko časa, da je zagnal jeinemu stražniku steklenico v glavo, nož pa je vrgel proti zdravniku Dali so ga v prisilno suknjo in odpeljali v norišnico na Studenec Norec je c in kr. artilerijski nadporočnik J. Lukan iz Zatične, kateri je bil že v norišnici pri Zagrebu in je od tamkaj baje ušel. — Begun — ponesrečil \z poštnega vlaka št. 7., ki vozi iz Trsta na Dunaj, se je te oni mej tretjim in četrtim tunelom pri Gornjih L^žečah neki odgonec izmuznil od-gonskemu sprevodniku izpred o5ij ter je skočil pri vratih na levo stran tira, Priletel je z glavo na rels in se tako potolkel, da se ni nič zavedel, še potem, ko so ga na železniškem vozičku prepeljali v Gornje Ležeče in ga potem s tovornim vlakom prepeljali v Postojno Nesrečnež ]e ruski vojaški begun in je 35 let star Prijeli so ga na Goriškem radi pohajkovanja. — Nagrado je priznala c kr. deželna vlada postre-ščeku Francetu Sterletu,s tanujočemu v Streliškah ulicah št. 5., kateri je dne 27 septembra t 1 rešil deklo Ljudmilo Potočar, da ni zgorela. — Sreča v nesreči Jože Peršin, posestnik iz Savelj prijezdil je oni dan v gostilno Marije Predsetnik na JežiciT Hoteč vinjen domov, je šel na konja in ga rukal za vajeti. Konj se je uspel in padel i gospodarjem vred znak. Konj je bil takoj mrtev, a vinjeni dedec je zlezel popolnoma zdrav izpod konja. — Premembe v učiteljstvu Imenovani so gg: Fr, črnagoj na Karolinški zemlji v Ljubljani nadučiteljem isto-tam, Ivan Benedičič v Veliki dolini nadučiteljem v Cerkljahr Karol Javoršek v Košani nadučiteljem istotam, Fr«in Grego rač v Metliki nadučiteljem v Dolenji vasi pri Ribnici, Ven d. Sadar v Juhanu nadučiteljem istotam, Fran L avti ž ar v Kamni gorici nadučiteljem v Šmartnem pod Šmarno goro in gdč. Ana Prevc v Starem trgu pri Ložu za stalno učiteljico v Grahovem. Premeščeni so gg. : nadučtielj Mihael Bregant iz Šmartna pri Kranju v Št. Vid pri Vipavi, Fran Roj in a iz Šmartna pod Šmarno gorovv Šmartno pri Kranju, učitelj Anton Arkoz Vrhnike v Št Vid pri Ljubljani, nadučitelj v Smledniku Karol Benedik v Brezovico in učiteljica na Črnem vrhu pri Idriji gdč Zofija Modrijan v Gorenji Logatec. — Talijo za rešitev življenja v znesku 26 gld' 25 kr. je deželna vlada priznala rudarju Ignaciju Prelovcu v Spodnji Idriji, ki je dne 6 septembra t. 1 z nevarnostjo za lastno življenje rešil 141etnega dijaka Ivana Šinkovca iz Idrije iz vode. 395 — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, se- šitek 5., je ravnokar razposlan Vsebina tega zvezka je: 1). A. Koblar: Slovenica, 2.) Dr. Fr. Kos: Cesar Arnulf kot vladar po slovenskih pokrajinah. — Mali zapiski. — Cena celiga letnika 2 gld — Trgovina z železnino v Celju je doslej izključno v nemških rokah naših najhujših narodnih nasprotnikov. Ti so bogateli ob zaslužku, ki ga jim je dajalo slovensko prebivalstvo, a konkurenčnega podjetja ni bilo možno vstvariti, ker noben trgovec, ki je imel voljo, otvoriti v Celju trgovino z železn(no, ni zmogel zadosti kapitala Brez zadostnega kapitala pa je trgovina z železnino nemogoča. Sedaj se poroča, da se je v Celju ustanovila zadruga ki je kupila Srebetovo hišo na GraŠki cesti, in ki ustanovi trgovino z železnino. — Večje število mladeničev so orožniki pripeljali iz Kormina v goriške zapore. Hoteli so vbežati iz Avstrije prej, ko so zadostili svoji vojaški dolžnosti Prijeti mladeniči so doma s Kranjskega. Bržčas so bili na potu k znanemu Nodariju Videm — V smrt na vešalih je obsodilo graško porotno sodišče 411etnega Blaža Žitnika, doma is Črešnjevca pri Radgoni, ki je dne 8. septembra t l v Semriachu na grozoviti način ubil sohlapca Laeknerja. — Poskusen samomor. Minoli teden se je Franc Bračko, poddesetnik pri sanitetnem oddelku štev. 8 v vojaški bolnici poskusil usmrtiti Vzel je bil svojemu nadporoč-niku revolver in je dvakrat nameril proti sebi, in se je menda preveč tresel, da bi se zadel v prsi Krogli sta ga zadeli v levo roko, jedna je celo obtičala v mesu. Hotel je šejedenkrat pomeriti, kar pa so mu doŠli tovariši zabranili. Fran Bracko je poprejšni dan neki popival in se bal vsled tega kazni — Mrtvo ženo, Marijo Eehbergar s Sluj pri Kranju so našli dne 7 t. m. v 30 metrov globokem prepadu ob Kokriškem mostu mej Slujami in čirčičami Pogrešali so jo že od 9. septembra. — Vojaški kaznjenec ušel Te dni je ušel na južnem kolodvoru v Ljubljani vojaški kaznjenec Josip Skolarič, ko je moral pri skladišču nakladati Zbežal je v mestni log, kjer sta ga dva delavca videla in zasledovala. Bežal je spet v mesto in jo hotel po Dolenjski cesti pobegniti, toda pri Dolenjski mitnici ga je stražnik prijel in izročii v vojašnico. — Uboj žene Iz Škofje Loke nam pišejo: 7. t m. 60 pripeljali orožniki posestnika Matička (Alojzija Ažbeta) iz Dolenčič uklenjenega v Škofjo Loko, ker je svojo 321etno ženo Franco ubil Ažbe je bil včasih dokej premožen posestnik, a zadnje čase je rad igral in pil A udi njegova žena, mati štirih otrok, je baje začela popivati, in sta se zakonca zategadelj večkrat prepirala in tepla 5. t m zvečer je Ažbe pretepal svojo ženo tako da ji je polomil šest reber in ji iz-pahnil pleče. Suval jo je s peto v hrbet in jo vrgel na tla, da je imela vse črno čelo. V ponedeljek so našli ženo mitvo. Alojzij Ažbe zločina noče priznati. V septembru so našli Až-betovo mater v njeni postelji s prerezanim vratom Menda se ji je zmešalo in se je usmrtila sama. Ljudje pa govore sedaj, da je AŽbe umoril ne le ženo, nego tudi svojo mater — Nesreča. 691etni Valentin Ambrožič z Babne gore pri Vrhniki ie poleg Rožnikove gostilne v Dolenji vasi v pijanosti tako nesiečno vznak padel, da je vsled dobljenih poškodb kmalu na to umri — Požari 6. t m. ponoči je začelo goreti v Jesenicah posestniku Iv. Pšenici. Ogenj se je razširil na hiši Miklavža Horvata in Jakoba Mesarja ter končno še na poslopje Župana Josipa Klinarja. Gasilna društva iz Jesenic, Save, Gorij, Dovja in Koroške Bele so ogenj pogasila ter rešila poštni urad. Zgorela sta dva prešiča. Škode je okoli 6000 gld. — 7. t. m. zgodaj zjutraj je gorelo v Mengišu pri posestniku Jos. Funtku. Zgorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode je blizu 2000 gld. — 29. oktobra pa je zažgal z užigalicami se igrajoč deček v Brusnicah pri Novem mestu svinjak in kajžo Jere Kastrevc — Nadvojvoda Fran Ferdinand, avstroogrski prestolonaslednik, se misli baje v kratkem oženiti z grofico Zofijo Chotek. Baje se izvršiti poroka na grajščini grofa Harnoucourta v Ecski. Poročil bo škof Dessewfy. VesH da se misli Fran Ferdinand odpovedati vsem pravicam do prestola so baje neresnične. — V sramoto zatiranim Slovanom je sledeče poročilo „Hrv. Dom u iz Belegagrada 2 t m da je petsto srbskih vojakov naznanilo angleški vladi, da žele iti v Afrika v boj proti Burom. Angleška vlada je odklonila ponudbo ter tako rešila čast slovanskih sramotilcev svobode. — >Liga proti zlorabi bodala« se je nedavno temu ustanovila v Rimu, vkljub temu pa poročajo ifcal. listi vsaki dan o umorih z bodalcem Nedavno temu je umrl za sunkom bodalca mestni rimski uradnik Feriinanio Gralli. Na železnici se je z nekon spri, in ko se je potem vračal proti domu, ga je nekdo sunil v rebra in umrl je. Umorjeni je bil pa še vrhu tega predsednik gori imeno/anega društva in ta MČast" ga je morda še posebej spravilo ob življenje No, v Italiji se ne odvadijo tako z lepa — mesariti. — Nuna — mož V St Poitenu so zaprli mladega, golobradega moža, ki je hodil po deželi beračit za dobrodelne zavode Nosil je obleko nuae. Našli so pri njem nad 100 gld. Sleparja, ki noče povedati svojega imeni so zaprli — Roparstvo na ulici. Polkovnik v pokoju g. Dra-gotin Vadra se je te dni sprehajal po Trstu in na trgu Cor-dainoli pogledal na svojo zlato uro, katero je imel na zlati verižici. To priliko, oziroma ueprevidnost polkovuikovo je izkoristil nek lopov, kakoršnih vse mrgoli po tržaških ulicah, da se je zaletel vanj in mu iztrgal uro ter zbežil, pustivši v rokah kos verižice. Ura je vredna 100 gld. in policija išče uro in tatu Grospod Vadra bo v prihodnje vedel da se v Trstu na javni ulici ne drži v rokah zlate ure in je ne kaže tatovom, ki pazijo na take prilike. Tržaški tati so prebrisani, kar se tiče krade ur, rai popraša na ulici gredoČega, koliko je ura in ako si nrpreviien dovolj, da potegneš uro in pogledaš nanjo iztrga ti jo iz tok in ubeži. Tudi se naredijo pijane in se zaletavajo v ljudi, z namenom, da kaj iztrgajo Vse jo je toraj treba znati v Trstu — Nevarna eksplozija. Na Dunaju blizo Augarfcea Brucke se je razpočila močna plinovna cev. Grom je bil tako močan, da se je slišalo po vseh bližnjih okrajih. Kosovi železa za odstreljene cevi so leteli več metrov na visoko in široko. Vrled eksplozije Je bilo poškodovanih več bližnjih hiš, na katerih so popokala stekla Svetilke na daleč okrog so razdrobljene, telefonične in brzojavne žice so pretrgane in vsa naprava poškodovana Tudi enega Človeka je skoro ubilo, ker mu je služajno priletel kos železa v glavo — Nesreča pri pomorskih vojaških vajah. Blizo otoka Hvara v Dalmaciji so eksperimentovale te dni torpe-dovke proti vojni ladij i „ Leopard". Ko so vračale v Juko je trčila torpedovka I vrste „Harpieu v torpedovko II. vrste štv. 22 tako močno, da jo je poškodovala na sporednjem ladij-nemu delu. Nevanost za torpedovko št 22 je bila velika, da se potopi, ker sesalke niso mogle izsesati hitro vse vode, ki je udrla v odprto žrelo. Tudi je utegnila udreti voda do kotlov ter provzročila razpok istih, kakor se je že po leti zgodilo s torpedovko „Adleru. Poveljnik torpedovke 22 je ukazal, da se odpelje isto z vso možno brzino proti obali, kar se je tudi zgodilo. Štv. 22 bole treba kar najhitreje popraviti. — Delavec pri cesarju V soboto je vsprejel vladar v avdijenci mej drugimi tudi nekega delavca, kateri se mu je zahvalil za odlikovanje. Kakor poročajo iz Budimpešta, je kon- 396 čal svoj govor z hesedami: „Po3ebno me veseli, da imam priliko, osebno pohvaliti pridnega '"delavca. Želeti je, da bi se našlo vedno več delavcev, ki zaslužiio pohvalo in priznanje." — Flegmatičen morilec Delavec Blaž Schittnig iz Markterviertla pri Frohnleitnu na Zgornjem Štajerskem je v jezi z lopato in vilami za gnoj pobil 601etnega kmeta, pri katerem je bil v službi. Ko je prišel v kuhnjo, je dejal ondi zbranim poslom: „Je že prof. Jutri ne bo jedel vtč žganjcev." Predvčerajšnjim ga je porotno sodišče v Gradcu obsodilo k smrti na vislicah. Schittnig je dejal na to: „Is a reeht u — Tamburica v Londonu. „Hr. Dom. poročajo iz Londona, da nastopa tudi v Londonu družba tamburalev Gotovo da se boce tudi Angležem priljubila ta hrvatska glasba, katera prav elektrizu;e slovensko občinstvo — kakor smo se prepričali na raznih krajih, posebno pa v Prvačini pri čital-niški veselici. — Mrlič v skrinji. Z Llovdovim parnikom „Habsburg" so pripeljali minoli min teden v Trst skrinjo, ki je bila jako težka. Na carinskem uradu odprši skrinjo našli so v rakvi maziljeno truplo mlade ženske. Prijeli so oddajalca skrinje; tisti se je tudi pripeljal s parnikom. Povedal ie, da je truplo soproge njegovega trgovskega druga v Manili. Pred smrtjo je izrekla žena, da jo pokopljejo na domačih tleh — 28 let v zibelki Minolo nedeljo je umrla v Sto-ckeranu na Nižjeavstrijskem 281etna portirjeva hči Marija Schumann, ki je preležala vse svoje življenje v — zibelki. Zgornji život je bil normalno razvit, le palca na rokah in njeni zobje so bili preveliki. Noge pa so nerazvite in prav kakor otroške. Govoriti ni znala, nego je le jecljala. Njena mati ima dve normalno vzrasli hčeri.