LISTEK. K 11 &večami« Ni mogoče popisati, kako milo je za vselej pri srcu vsakomur, ki je klečal kdaj tam, kjer lela 1858 Bernardika Subirusova, pred skalo masab.ielsko. — Devetinpetdeset let je letos od tistih blažii.ih dogodkov in prizorov, ko je Gospa nebes in zemlje 18krat stopila v Lurdu na našo grešno zemljo. Kako velik, neizrekliivo sjiodbuden je pomen feh prikazovanj! Na nekega že ran.ikega gospoda župnika je napravilo čitanje in premišljevanje lurškili dogodkov tolik utis, da sem ga slišal. -h- vem kolikokrat, povdarjuti in se čuditi, da ljudstvo toh prikazni bolj ne preinišl]uje. Ni si mogel drugače, kot da je dal odduška tej znotranji ginjenosti s tem, da je že na stare dni s krepko voljo na lepem griču pozidal premilo rerkvico — Mariji hirški v čast. Marijina podoba naj hi bila v duplini lepo razsvetljena, kakor je bila ona sama v lurški duplini oblita z žarom z nadnaravnega sveta. Mnogi čitatelji, hitro uganejo, katera je tist'. cerkvioa in kdo je bil dotični goreč Marijin duhovnik. — Tudi neka druga mlla lurška cerkvica je že popro" vzrasla ob Savinji iz tnl in tik pred vojsko pa prekrasen ,,slovenaki Lurd" ob Savi, Kdorkoli si bil kdaj v Lurdu, povej mi. ali ti ne uhaiajo tudi zdaj med vojno misli in hrepenenjn zopet in zopef v tisti preblaženi pireneiski kraj. ki Je, kakor bi se bil košCek nebes spnstil doli na zem- Ijo. Ali ne premišliujete romarii hirškl, kako je paC neki zdaj med vojno tamkaj, kamor je čudovito lepa nebeška Gospa po Bernardiki dovolila hoditi gospej Miletovi in Tončkij raladenki iz družbe Marijinih o trok: Da, ,,smete hoditi s teboj onedve in drugi. Želim videti tukaj veliko ljudi." — In res, hodilo jih je tjakaj veliko, veliko. In čudeži Jezusovih dni so se vsa desetletja ponavljali. Pa, kakor zastopniki ljudstva Jezusovih fiudežev niso pripoznavali, tako se '•.'¦ godilo tudi zdaj Materi . . . Odkar je vojska, pa ni sem nikjer nič ve8 čital, kako je sedaj v Lurdu,. Al. pišejo o tem kaj francoski nabožni listi? Cemu obuja ,,Slovenski Gospodar" spomine na lurške dogodke? Zato ker ponižno upa, da bo nebeško mili Gospej gotovo ljubo Iji drago, da spomin n« njena prikazanja 30.000erim svoim vernim naročnikom oživi*, a eitatere pa menda lOO.OOOere ljubeznivo oporani, fiemu je nebes \n zemlje Vladarica prihajala med svoje otroke in kaj je želela od njih. Svoie dni je ,,Slovenski Gospodar" prinagal lepe cerkvene priloge — še zdaj zanimive. Ne bo odvefi, fte tudi sedanjim svojim čitateljem sredi polittfnih vesti kaj duhovnega pove. Užaliena so gledala nebesa na grešno zemlin. iu-ožalena je zrla Pribežališče grešnikov, Zdra\je • Tahelo Marijinih prikazovanj sem našel pred lurško duplino v Irančiškanski cerkvi v Gradcu: a na.idem jo tudi v ,,Glasniku najsv. Src" leta 1915, '?. štev. To tabeln bi kai primerno povsod, kjer ima]n lurške kapele, razlofino lepo napisali na polo pnpiri in io obesili v okvirju na steno. Vredna je nebeš" Gosna, da poznamo zgodovino njenih prikazovanj ibesed. bolnikov. Tolažnica žalostnih, Pomoč kristianov, kar ko rod človeški, bolj ko se odtujuje Bogu, boij drvi v lastno pogubo vecno in časno. Rešit ljudi, pomagat trpinom stopi sama med nje v deželi, kjer je dušna beda največja. Belo je oblečena, k raolit\i so sklenjene n;ene deviško svete roke, rožni venec imav n|ih. — Kaj se ueiš, ljubi uarod slovenski, Ijudstvo Mariino, že iz te prikazni same? Ce nismo dosti doumeli opomina Materinega, ali ga v svoji lahkomišljenosti ne zadosti vpoštevati prej, ko so še bila leta sreče, miru Ln blagostanja, slušajroo ga v otroško nežni pokorščini vsaj zdaj vsi, vsi! Otroci, mladeniči, mladenke, kaj ix)meni bela obleka, kaj snežnobeli pajfiolan? Kak poraen ima modri pas? Kaj znači, da se Brezmadežna tako dopadIjivo ozira na zgoraj imenovaiiO Tončko? In kaj rožni venec, ki se ji premika jagoda zi\ ingo<-o v nje nih svetih prstih med moltvijo Bernardkino? — Ko je bilo med križarskimi vojskami versko-nravno živIjenje tolikanj propadlo, prišla je NTariia in naucila sv. Dominika rožni venec. DanaSnje dni bož]a Mati zopet prihaja s presv. rožnim vencem. Kdor hoče umeti, lahko ume. Sv. rožni venec naj zdaj postane brevir krščanskega in vsega Mar\jinega slovonskega Pudstva. Vsakdo bodi sam goreft molileo pa vnet apostol rožnega venca, kakor so dolgo dobo lot vsako leto opomin.iali in prosili Leon XTTI. Bilo ^e na prvo postno nedel;o, 21. svo^. ;ia, ob prvem jutranjem svitu. ko se nebeška Gospn že šeatifi prikaže. ŠtojeCa na rožnem grmn ria skplT so njeno oko ozre širom po zemlji. Potar\ obrno s oip, preljubeznive, z žalostjo zalite ofci na pred sfiVn| '¦ leftefto deklioo. ki jo prestrašeno vprašn: ,.Kaj Vnm ;\ ka) naj storim?" — ,.Moli za grešnike!" veli žalostna Mati. V torek, 23. 2., zarana, pri sedmi prikazni in po razodetju 1. skrivnosti za Bernardiko zaprosl Marija: Jn zdaj, moja hfii, pojdi in povej duhovščini, da se naj tu sezida svetišče in prihala ljudstvo sem v procesijah!" Nasledn.ji dan, na kvatrno sredo, v jutru, ko se Bernardika na kolenih približa duplini, pa Ji nebeška Gospa da to-le povelje: ,,Moli za grešnike! Poljubi zemljo za spreobrnitev grešnikov! Pokora! Pokora! Pokora!" V fetrtek, 25. 2., veli nebeška gospa Bernardikd: ,,Pojdi, pij in umij se iz studenca in jej od zelišča, ki ondi raste!" — Ko Berr.ardika hofte k reki Gav: .,Ne hodi t'a: nisera ti rekla piti iz reke; poldi k studenou, ki ie tu!" — Bernardika izkoplie v pesku jamico, iz katere iame izvirati najprvo mala, kalna vodica. po kateri že drugi dan nenadoma i čudežno ozdravi oslepeli kamnosek A. Bonriette, ;n naslednji četrtek, 4. 3., dveletno smrtnobolapo dete Bouhotov. — Ta studenec daje zdaj 122.000 litrov vnde na dan. Na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. suŁcn C16. prikazan,jfi\ nrosi Bernardika po naroCin i.irSkega gosnodp župnika: ,.O moja Gospa, bodite tako dobri in poveife mi, kdo ste in kako Vam je Ime?" — ..Tnz sem Brezmadežno SpoCetje." Na velikonočni pondeljek se je dogodil čudež z gorečo sve6o; 16. julija. na škapulirski praznik, se ie Marija poslovila. Rekli smo, da bo gotovo nebeški Gospej ljubo, — in si zato štejemo v veselo zadoščenje, da se spominiamo njenih prikazovanj, in da pred vsem opozorimo na njene opomine, ki zadevajo rod človeški, ki zadevajo nas. Na nekatere refii smo opozorili že zgoraj. Pred vsem nam zdaj v vojnem ftasu stopa pred ofti in sega v srce Marijin opomin k pokori. Po širnem svetu se ozre sveta Mati božja — nato pa [i solze zalije;o ofii in ona naroči: Moli za grešnike! Se mnogo nujnejši opomin k pokori pa je na kvatrno svedo: triir^tni klic k pokori. — Toda širni, zlnsti oricijelni svet besed iz Marijinih ust kljub nešte\JInim čudežem ni sprejel niti na Francoskem in niti dmsod. Ce nismo služali besed evangeljskih, in ne prošenj Materinih, ne tako nuinih opominov treh zadnjih velikih papežev, je-li tedaj čndn, če nas sedai huda fiiba tope? Nedolžnim in pravifinim bo v neizrekliivo zasluženje, ako posnemajn .Toba, srešnikom k spokorjenju, kateri hočejo oči odnroti. Gotovo hoče Bog po poslani šibi veliko ljudi zvelifati, ki bi morda drugace še huiše zabredl!. Pomislimo, kako priprave za nfi->ade na Cerkev Kristusovo ali zn.. Stevilon odpad od njo so se obp.tale za Hnsovo 5001otnico fM!lS) in za Lntrovo 4001etnioo za lotošnjp, leto.* Naj ugibljemo o vzrokih vojske kakor ho^rrn, nuž ae vali krivda sem ali tja, gotovo je, da j« 1h#1* pravjčnost bila že prehudo užaljena in da se božja jcza da e s pokoro potolažiti, božji mir le 3 pukoro izpr^&iti. Kakor .e opominjala božja Mati !c roolitvi za ^preobrnenje grešnikov in k pokori, takc so, kakor fcitamo, izrekli uaš sveti Oče Benedikt XV. ane 5. januarja 1. I.: ,,Držimo se trdno te misli, da nas strašni, po filovefcki zlobi spleteni bič ne bo prej n«bal tepsti, dokler ljudje ne bodo božji praviftnostl d&li zahtevanega zadošfienja za svoje krivioe. Ne odlagajmo, ne čakajmo drug na drugega, sprejmimo vsi obenem Marijin opomin o obletnici njenih prikazovanj: zafinimo vneto moliti za spreobrnenie grešnikov, delajmo pokoro z radovoljnim postom, ki se nnm zdaj itak naj^f, z gorečnejšimi posamnimi in skupnimi molitvtftni, z milošnjo duhovno ia telesnn, t. ). odkritosrčno Ijubeznijo do bližnjega. Stari dobri, Bop. vi jft vedno milostijiv, nas ne bo pustU čez silo skr^ati, ali bo z večjo silo obpnem tudi milost pomnožil svr»;m '/vestim. Vedno niijnejše priprošnje, sprava, /."lo.stitve, procesije, sveta obhajila naj; bodo znamenje (¦ sa. Kraljica mini, lurška Mati božja, pa prosi za nas! J. 1. • V nekem nemškem nabožnem listu srao Sitad goree opomin, nai se letos pred 81. oktobrom oprav1 ajp spravne pobkožnosti.