Naša zemSia — iredenta. § Italijanski republikanci proti jugoslovanskemu učiteljstvu, duliovščini in odvetnikom. Na zborovanju ital. republikanske stranke za »Julijsko Benečijo« je bila sprejeta sledeča resolucija, ki karakterizuje stališče italijanske javnosti napram naši inteligenci in ljudstvu v zasedenein ozemlju, in se glasi: »Republikanci »Julijske Benečije«, zbrani na kogresu v Trstu dne 13. julija 1919., pretresujoč problem, ki ga nameravajo predložiti narodu g 1 e de vedenja nasproti slovanski manjšini v Italiji, povdarjajo veliko razliko, ki se pojavlja med masami slovanskih deželanov in jugoslavofilskimi nacijonalsti, ki ščuvajo _ia sovraštvo proti našemu narodu in smatrajo za svojo dolžnost odtegniti slovanske mase pogubonosnemu vplivu jugoslavofilskega raznarodovanja ter jih vzgojiti v čutu solidarnosti in ljubezn i nasproti Italiji s politiko prisrčne velikodušnosti in z ekonomskiini dobrotami; nasprotno pa zagovarjajo politiko največje ostrosti proti agitatorjem, ki se rekrutirajo posebno med duhovniki, učitelji. odvetniki, kateri ne bi priznavali pravice Italije do enotnosti in teteritorijalne integritete v mejah, ki jih je narava sama zaziiamenovala, in ki so bile zopet zavzete po stoletnih aspiracijah z žrtovanjem enega milijoaia italijanskili mrtvih in pohabljenih; in — dočim priznavajo, da se mora postopati s poštennni. m Italiji zvestimi slovanskimi masami enako kot z italijanskim ljudstvom, da imajo uživati vse pravice kot drugi državljami in da se morejo posluževati v pretežno slovanskih krajih v šolah in uradili poleg italijanščine svojega jezika — zahtevajo, da se jugosLavoiiiski protitaiijanski nacijonalisti, podžigalci civilnih uivizi naše dežele in nesrečne voj&ke med italijo iii Jugoslavijo, smatrajo prosto Kot sovražniki ltalije in da se z njimi kot takimi postopa. Izjavljajo koaieno, da smatrajo italijanski nacijonalizem ravno tako nevaren mteresom Italije kot jugoslovanski nacijonaiizem. O p. u r. Razlika med italijanskim in jugosiovanskim nacijonalizmom je ta, aa je ltalijanski imperialističen in raznarodovalen, medtem ko je jugoslovanskemu nacionalizmu glavni smoter ravmo v tem, da olirani jugoslovanski jezik v narotlu, kjer ga govori daines in se upre itaHjansi-emu raznarodovalnemu nasilju. Jugosiovani v Primorju niso nikdar razoiarodovali itaiijanskega ljudstva prej in nitnajo niti sedaj tega namena. V manjšinske šole (C.M.D.) spioh niso sprejemali otrok italijanske narodnosti. Naš boj je torej pravičea in nimamo vzroka popustiti ne za las od njega! i..,,. § Če hočemo res smotreao započeti naše delo, moramo vedeti vsaj: kaj imaino, kje imamo in v kakem stajiju je šoistvo, kateremu hočemo posvetiti svojo pozornost? Ni važno le, koliko je skup.no število, temveč tudi, kjer se naliaja posamezen del našega šolstva, za katerega se hočerao zanimati? Številke so važne, kraji so važni in osebe so tudi važne, ki bodo v teh krajih vodile naše šolstvo. Statistika riain bo v bodočnosti merilo, s katerim bomo merili napredek ali nazadovanje tega šolstva, kataster nani bo teaielj, s pomočjo katerega in na podlagi katerega bomo delovali. V tem smislu pozivljemo tovariše iz onstran črtc, ki u.vajo sedaj tam, da stopijo v naš krog in pomagajo s svojimi izkušnjami naši sveti stvari — za bodočnost. § Koliko slovenskih učnib oseb manjka na slovenskih ljudskih šolah v goriškem šolskem okraju —po italijanski okupaciji: V goriškem šolskem okraju manjka na slovenskih ljudskih šolah, brez mesta Gorice, 74 učnih moči. Od teh jlh odpade nekaj na kraje, kjer so šole porušene in se vslcd tega še ni pokazalo pomanjkanje učiteljev v vsej pravi luči. Položaj, ki bo za naš narod postal vsled tega poinanjkanja naravnost usodepolen, si lahko naslikamo že sedaj. Vendar je tudinaša skrb, da naš narod v teh krajih popolnoma ne propade in ne nazaduje v svojem znaiiju. § Slovenske ljudske šole v goriškem šolskem okraju, ki so porušene in vsled tega po italijanski okupaciji niso bile otvorjene: iMlje, 2 razr. s 188 učenci, ,Heske 2 i )ol (Opatjeselo), 1 viabrije pri Rub., 1 » » 52 » Oorenjepolje, 2 » » 156 » i\ai, 2 » » 180 » Ločnik, 1 » » 48 » Lokve, . 1 » » 86 » Lom p. K. 1 » » 76 » St. Maver, 1 » » 46 > Murovci, 1 » »101 » Opatjeselo, 2 » » 178 » Orehovlje, 1 » » 92 » Št. Peter, 2 » » 360 Pevma, 2 » » 293 » Plave p. Gorici., 1 » »115 » !Jodgora pri G., 4 » » 199 » Podlaka. 1 » » 97 Podsabotin 1 » » 82 » Ravne, 1 » » 85 » Ravnica, 1 » » 77 » Rupa, 1 » » 77 » Sovodnje, 2 » »121 » šebrijak, 1 » » 62 » Traovo, 2 » »138 » Voglarji, 1 « » 106 » Vrata Gor. Lok., 1 » » 161 » Vrh p. K., 1 » » 32 » Skupno 28 šol, 40 razr., 3411 otrok brez pouka vsled porušenja šolskih poslopij in vasi v vojni. § Zaradi pomanjkanja učiteljstva zaprte slovenske šole v goriškern šolskem okraju — po italijanski okupaciji: Kronberg, 1 razr., s 144 učenci, Levpa-Zavrh, 1 » » 221 » Gtlica, 1 » »132 Višnjevik, 1 » « 97 » Vrh, 1 » » 57 Vrtojba, 3 » » 174 » Skupno 6 šol, 8 razr., in 825 otrok brez pouka vsled pomanjkanja učiteljstva. § Popolnoraa brez pouka je skupno slovenskih šol v goriškem šol. okraju: 6 šol, 8 razr.. »25 otrok in 28 šol, 40 ¦* 3411 « » » 135 » » 68 Skupno 34 šol, 48 razr., 4236 otrok § Vsled pomanjkanja učnih oseb delujejo v Goriškem šolskem okraju sledeče slovenske šole samo delno, po it. okupaciji: iiukavica, 2 razr., s 165 učeuci, le 1 razr. Cerovo, _ , . _0d „ , 1 . Cepovan, 2 n „ 143 „ „ 1 , Uornberg, 4 , . 3.5 , . _ _ v i.ti sobi ot. Ferjan, 3 „„____ . l » v b.iraki lirgar, 3 „ _ l.b „ „1 Kaual, 4 . v _3i „ v _ Aojsko, 3 „ „ _ol „ , _ Kozana, 2 . „ i64 n i Lokavec, 2 , , 146 . " i Mirenp.ti. 3 „ _ 261 „ "a _ Kenče, 4 . „ 363 „ , _ Kihenberg4 , . 440 , .3 Kočinj, 2 . „ 148 „ _ 1 golkan, ti , „ o57 , . 3 » v baraki Smartno, 2 „ , 180 „ , 1 Zalošče, 2, »liS » „1 skupaj 1/ šoi, ou raz., 4U_o oti-ok le ^O razredov. Od 50 razr. je vsled pomanjkaiija ucileijstva aii prostora otvorjemn saino _-u razr. in neotvorjeniti 24 ter trpi vs_e<i tega pouk U šol ih 402t> otroK. Š diiii sioveri-iuii uciteij^v — po^iauih v ltaiijo. italijansi\a ooiast je u__a_uviia posebne tecaje za pnuatev italii::'i.i_et;a jezika, ki so nameiijeni siovensl_smu uj<teljstvu vseli Kategorij iz okupirauega ozemlja. Namen teti tecajev je, oa s>e u učitelji priuče italijanskega je/.ika. na drugi strani pa, ua se upcijejo v p.uk __i zadoDe vpogicu v solsko ueiavanj-, haivji ^a zeli itaajaii-ka viaua in javnoi . lJrvd toCka preoavanj je »ltalijanska piop:i ganaa«, ki bi jo naj gojno sloveusko uci tcijstvo v nasin okupiramli šolaii. Po zadnjiii poročilih je priprav za 300 siovci.kin ueiteljev v teh lečajih. § Solske reiekcije v službi italijanske propagande. Z neverjetno agilnostjo so se pa ltaiijaoii oprijeli šolskih kosil in prelirane šolskili otrok, kot agitacijskega sredstva za pridobivanje nakionjenosti s strani šolksih otrok in staršev. Ne strasijo se izdatkov v tem oziru iri izdajo orgromne svote in množine živil v te namene. Vse prejšnje »vojne šodske kuhkije« je prevzelo sedaj v oskrbo itaiijansko vojaštvo. vsako skodelico jedi morainaiš otrok sprejeti iz rok italijanskega vojaka, da tako praktično spoznava »dobrosrčuost in naklonjenost italijanskega vojaštva do našega naroda«. Nanovo upeljaii in razširui so pa posebno »šolske kuhinje — refekcije« po deželi, da bi tem potom prklobni naklonjenost našega kmetskega ljudstva za-se. Prvi njih manever, ki se ga sedaj poslužujejo — je podkupovanie! § Kolonizacija Istre. Lahi kolonizirajo Istro. lz Italije pošiljajo v Istro celc družine, katerim preskrbe takoj obdnsko pravico in jim dajajo pravico za zvrševanje obrti ali trgovine, oziroma pomagajo pri nakupu posestev terjim sploli gredo na roko v vsakem oziru. Dornače liivalide, tudi Lahe, zapostavljajo. § Boj med starši in karabinerji — zaradi šole. Dne 11. p. m. se je zbralo v šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Voloski na prijateljski dogovor nekaj naših Ijudi, d a bi se posvetovali, kako bi spravili hrvatskodeco iz Voloske na Hrvatsko, dabi ji ne bilo treba posečati italijanske šole. Prišli so pa karabinerji, ki so zahtevali, naj se razidejo ter šo oddali najprej v zrak salvo. Prišlo je do spopada, v katerem je padlo 8 karabinerjev im 4 naši ljudje, med njimi učiteljski pripravnik Peter Rubesa iz K a s t v a. Naši ljudje so se predali angleški patrulji. Aretiranih je bilo 18 oseb, ki so pa pobegnile iz zapora. § Ustanova za raznarodovalne namene jugoslovauske dece. V zadnji seji tržaškega mestnega sveta je poročal župan, da je vdova Adela Udovicich zapustila  100.000 kron za ustainovitev šole društva  »Lega Naizonaie«. — »Lega Nazionale« je raznarodovalno društvo in njene šole so raznarodovalne šole jugoslovanske dece. »Lega Naz.« je ustanavljala svoje šole v krajih, kjer je bilo upati, da bodo poha- jali v nje otroci jugoslovanske narodnosti. Z raznimi podporami, obleko itd. so pre- mamili zavednost staršev, da sq dali otro- ke, ravno vsled teh darov, v italijansko, »Lgimo« šolo. TaKo so se otroci potujčili in postali janičarji in najhujši nasprotniki jugoslovanskih narodov in najzagrizenejši italijanski fanatiki.