I ICT — Naročnina za Jugoslavijo: fH llf&jggEp WL HSI WžL fflM ™M slliPtPk H| H H Eli Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- §§» m^^cK E&& WwH - MM gaj B9 Bft BH ^ Mf BI Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din), za '/tleta Wm {gl Tšfflk. 'mfflSmUr W£SI BHf MM TSSSk Esi BMBB B B» 25-52. Uprava: Gregor- B0 din, za >/. leta 45 din, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v LjubjanL Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaia I^T„ed££ _ Ljubljana. petek 29. julija 1938 Cena lZZznL 1*50 Vazno vprašanje 2e tia letni skupščini Centrale industrijskih korporacij je njen glavni tajnik Gjoka Curčiu postavil vprašanje, če ne bi bilo potrebno, da bi v svrlio boljše obrambe interesov našega gospodarstva ter zlasti večjega sodelovanja industrije s kmetijstvom, postavili industrialci in z industrijo zvezani ljudje pri prihodnjih skupščinskih volitvah svoje kandidature. Tudi na ljubljanskem kongresu trgovcev Jugoslavije je bila izrečena podobna misel. Najprej jo je izrekel sam minister za trgovino >n industrijo dr. Vrbanič, ki je dejal, da bi z veseljem pozdravil, bi bilo v obrambi trgovskih interesov v parlamentu in v parlamentarnih odborih več zagovornikov trgovskih interesov. Trgovci zelo dobro delajo v svojih organizacijah, premalo pa je trgovskih zastopnikov v narodnem predstavništvu. To misel je nato povzel tudi predsednik kongresa Stane Vidmar in dejal, da smatra za potrebno, da besede ministra dr. Vrbaniča podčrta. Potrebno je, da se čuje beseda trgovcev tudi tam, kjer se delajo zakoni. Ni prav, da se držimo le svojih organizacij, tam, kjer se odločuje, nas pa ni. Skrajni čas je že, da opustimo ono starinsko naziranje, kot da za gospodarske ljudi ni mesta v javnem življenju. Ravno nasprotno je res! V javnem življenju bi morali baš gospodarski ljudje imeti močan vpliv. In v tej smeri se mora tudi gibali naše bodoče delo. Živahno odobravanje je sledilo teni besedam, kar je ludi naravno, ker so morali trgovci, prav tako pa tudi vsi drugi gospodarski ljudje ponovno ugotoviti, da so zaman vsi njih napori, da pridemo do pravilne gospodarske politike, če nimajo gospodarski stanovi v javnem življenju zadostno močnega vpliva. In tega danes nimajo, ker na vse zadnje se odloča o vsem v parlamentu, a lam je zastopnikov gospodarskih stanov zelo malo, kakor je dejal minister dr. Vrbanič. Zalo tudi ni bilo mogoče preprečiti, da se je zadružni zakon sprejel v sedanji obliki, pa čeprav so nekatere njegove določbe v veliko škodo trgovini. Zato so bile zaman tudi vse zahteve, da se kmetska zaščila ne izvede enostransko in spremeni tako, da ne bo na škodo trgovini. Zalo so bile vse druge zahteve trgovcev in gospodarskih ljudi tako pogosto neupoštevane. Ni drugega zdravila proti temu neupoštevanju, kakor da se vpliv gospodarskih ljudi v javnosti poveča. In zato je nastal predlog, da tudi gospodarski ljudje kandidirajo v skupščino. Da pa ne bo nobenega zlohotnega tolmačenja tega predloga, treba takoj dostaviti, da gospodar skiin ljudem nikakor ne gre za mandate ali celo poslanske dnevnice, temveč le za možnost, da v »nteresu celote zagovarjajo potre- e gospodarstva tam, kjer se odlo-fl|je. Ta predlog je za nekak izhod iz zagate in gospodarski ljudje bi sami imeli mnogo raje, če jim sploh ne bi bilo treba posegati v javno življenje in če bi se popolnoma mogli posvetiti svojini poslom. Ce bi imeli gospodarski svet, Potem gospodarski ljudje nikdar ne bi prišli s tem predlogom, ker bi imeli v gospodarskem svetu do- volj možnosti, da branijo interese gospodarstva. Toda gospodarskega sveta ni in nobenega pravega upanja ni, da bi ga kmalu dobili, pa čeprav bi ga po ustavi in zakonu morali imeti. Ali naj bodo zaradi tega gospodarski ljudje sploh brez vsake možnosti, da vplivajo na potek gospodarske politike? Dejansko so tako gospodarski ljudje izrinjeni iz javnega življenja in zato ostaja- jo vse resolucije, vsi predlogi in vse zahteve gospodarskih organizacij le glas vpijočega v puščavi. Toda tako ne more biti tudi v bodoče, ker se te zahteve in ti predlogi morajo upoštevati ali pa nikdar ne bo napredovalo naše gospodarstvo tako, kakor bi moglo in moralo. Vprašanje večjega vpliva gospodarskih ljudi v javnosti je vprašanje kardinalne važnosti za ves naš gospodarski razvoj. Zato je prav in hvalevredno, če so začeli gospodarski ljudje posvečati temu vprašanju svojo pozornost. Treba je le, da ne ostane le pri predlogih, temveč da se začne tudi dejansko delati za pravilno rešitev tega vprašanja. Samo na ta način bodo potrebe našega gospodarstva bolj upoštevane, samo tako pa tudi materialni napredek našega naroda zagotovljen. To bi bila dvo Zadrugam se namerava odpisati družbeni davek Zadnji »Zadružni vestnik« objavlja opozorilo glede družbenega davka. V tem opozorilu sporoča, da je bila 5. julija v finančnem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili zastopniki tega ministrstva in Glavne zadružne zveze. Na tem sestanku so zadružni delegati znova zahtevali, da se uvedejo zopet stari predpisi glede oprostitve zadrug od plačevanja družbenega davka. Med drugim so tudi zahtevali, da se zadruge, ki so bile obdačene z družbenim davkom, za 1.1936., 1937. in 1938. oprostijo plačila, če do 24. septembra 1939 spravijo svoja pravila v sklad s predpisi novega zadružnega zakona. Zastopniki finančnega ministrstva da so nato obljubili, da bodo kolikor mogoče ustregli upravičenim (?) zahtevam zadrug. Glede odpisu že predpisanega družbenega davka pa so izjavili, da se ho ustrezajoča določba vnesla v prihodnji finančni zakon, med teni pa ugodno reševale (nošnje posameznih zadrug za odložitev plačila družbenega davka!! Tako se glasi to opozorilo, ki res zasluži ta naslov. Zato moramo tudi naše bravce opozoriti na te neverjetne zahteve. Da so te zahteve res neverjetne, naj pokažejo naslednje vrstice. Zadruge so načelno plačevanja družbenega davka oproščene, če ne razdeljujejo čistega dobička, če ne dajo članom upravnega in nadzornega odbora tantiem, če se njih rezerva na more razdeliti med zadružnike, če ne poslujejo z nečlani, če ne prodajajo luksuznega blaga in alkoholnih pijač. Vsaka zadruga torej čisto natančno ve, kako mora poslovati, da je oproščena družbenega davka. Zadruga, ki se ne ravna po tem, tudi ve, da bo morala plačati družbeni davek in ga je zato tudi že vlcal klili rala v ceno blaga. Od prodaje tega blaga je imela zadruga tudi svoj dobiček in zato plača od tega dobička davek, kakor ga mora plačati vsak davkoplačevalec. Zadruge pa sedaj zahtevajo, da se oproste družbenega davka kar za tri leta nazaj vse zadruge, če spravijo do 24. septembra 1939. svoja pravila v sklad s predpisi novega zadružnega zakona. S kakšno logiko? Kaj pa ima novi zadružni zakon opraviti z dobičkom zadrug v letu 1936. Za ta dobiček so vestne zadruge davek 1. 1937. tudi že plačale. Sedaj pa naj bodo tega davka nakrat oproščene! Zakaj pa? Po kakšni pravici? Naj ne bi kupčevale z nečlani, naj ne bi prodajale luksuznega blaga, pa jih nihče ne bi silil, da plačajo družbeni davek. Čisto same so krive te zadruge, če so morale ali če bodo morale plačati družbeni da- vek; pa naj ne bi bile kršile pogojev, ki (jim dovoljuje davčno oprostitev. Sicer pa treba opozorili še na drugo nelogičnost. Če se ta zahteva zadružnih delegatov izvede, potem je prav mogoče, da se zgodi naslednje: Nekatere zadruge — in to ravno najbolj vestno upravljane — so predpisani davek že plačale in po znani izkušnji, da davkarija plačanih davkov nikdar ne vrne, tem zadrugam tudi plačila nihče ne bo povrnil. Druge zadruge pa niti za 1. 1936. niso plačale nič prepisanega davka in tudi še leto dni jim ni treba plačati davka, samo da čez dobro leto prilagode svoja pravila zadružnemu zakonu. Zadruge, ki so dobre plačnice davkov, bodo torej kaznovane, zadruge, ki so slabe plačnice davkov, pa nagrajene. Ali se naj morda s tem vzgaja davčna morala! Zanimivo je tudi to, da uradniki finančnega ministrstva kar napovedujejo — če je seveda navedba Zadružnega vestnika« točna — da se bo v prihodnji fin. zakon vnesla določba, da se bodo mogli ti davki zadrugam odpisati. Vzdržujemo se komentarja k temu iz znanih razlogov. Moramo priznati zadružnim delegatom, da za skromnostjo ne bolehajo. Kaj pa bi rekli na davka- riji trgovcu, industrialcu ali obrtniku, ki bi zahteval, da se mu mora črtati že predpisani davek, ker bo čez eno leto prilagodil svoje poslovanje nekemu novemu načinu? Saj bi mu rekli, da se mu meša, če misli, da je kaj takega mogoče? Ali kaj bi rekli delniški družbi, ki bi zahtevala črtanje predpisanega davka, češ da se bo čez eno leto spremenila v zadrugo in svoja pravda prilagodila zadružnemu zakonu? Saj ije to teoretično mogoče. Dobro bi bilo, če bi si ti zadružni delegati prečitali Mencingerjev roman «Abadon» in potem bi našli tudi to resnico, da se more enemu dati le, če se drugemu vzame. Tu pa je tudi jedro vse stvari! Naj bi imele zadruge še lako velike pravice in ugodnosti, nihče se ne bi zaradi tega razburil, če bi bila to le stvar zadrug. Toda to je tudi stvar drugih. Kajti kolikor manj plačajo zadruge davka, toliko več ga morajo plačati drugi. In kako mnogo več ga morajo plačati drugi, smo videli prav te dni, ko smo čitali predloge davčne uprave glede odmere pridobili ne trgovcem! Ali pri zadrugah res nimajo toliko socialnega čuta, da ne uvide-vajo, da drugi za njih ne morejo plačevati davkov! Zakai tako soli Uvoz soli se je v letošnjem I. polletju v primeri z lanskim povečal od 786 na 2350 vagonov ali po vrednosti od 1,0 na 4,5 milijona dinarjev. Ker še nismo pozabili velikih slavospevov na novo solarno v Ulcinju, ki je veljala več ko 100 milijonov din in ker verno, da se je tudi proizvodnja soli v Kreki zelo povečala, res ne razumemo, zakaj se je moral uvoz soli iz Avstrije tako zelo povečati. Zato bi želeli, da bi uprava drž. monopolov pojasnila, zakaj je bil potreben tako silen povišek uvoza soli. Pri tej priliki pa moremo znova opozoriti tudi na zahteve ljubljanskega trgovskega kongresa, da se po preteku sedanje pogodbe veleprodaja soli prepusti svobodni tekmi! Po tako velikem uvozu soli iz tujine je ta zahteva še posebno aktualna in utemeljena. Izvedejo pa naj se tudi druge zahteve, ki jih je slovensko in tudi jugoslovansko trgovstvo še posebno postavilo in ki se glase: 1. Sedanja oddaja soli v zakup po banovinah naj se ukine in naj bo vsakemu trgovcu na debelo omogočeno, da si nabavi sol iz katerega koli skladišča monopolske uprav«^ 2. Skladišča naj upravljajo organi finančne kontrole in naročila naj se izvršujejo po vrslnetn redu njih prispelosti. 3. Solne knjižice za detajliste naj se odpravijo. 4. Trgovcu detajlistu naj se omogoči pri prodaji soli običajni trgovski dobiček. 5. Konsument mora dobiti ono vrsto soli, ki jo zahteva. Ta sol mora biti čista ter v zdravstvenem oziru neoporečna, kar se doslej zlasti o soli, ki se dobavlja v Slovenijo, ne more trditi! Tudi te zahteve slovenskega trgovstva naj se uresničijo, ker ni prav nobenega veljavnega razloga, da se ne bi izvedle v celoti. Nekatere zahteve so. celo tako samo po sebi umevne, da bi morala inono-polska uprava sama od sebe odrediti naravnost preiskavo, kako je mogoče, da prihaja v Slovenijo sol, ki ni zdravstveno neoporečna. Tudi nered, da se vsiljuje krajem, ki hočejo morsko sol, sol iz Kreke ali narobe, bi se moral s prav rigorozno preiskavo odpraviti. Na vsak način pa vse te zahteve dokazujejo, da je tudi v interesu monopolske uprave same, če jih čim prej odpravi. Izprememba naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin Ban dr. Natlačen je podpisal na-redbo o izpremembi naredbe o_ odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Najvažnejše določbe so: Trgovinske obratovalnice smejo biti odprte: v Ljubljani in Mariboru v juliju in avgustu od 7% do 12. in od 15. do 19. ure, sicer pa od 7% do 12. in od 14. do 1814. V vseh drugih krajih od 7. do 12. in od 14. do 19. Delikatesne trgovine smejo biti odprle celoletno do 20. Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 8. >u po 17. uri ter v opoldanskem odmoru prepovedano. Trgovine na debelo in njih pisarne smejo biti odprte celoletno od 8. do 12. in od 14. do 18. Ob nedeljah smejo biti odprte največ dve uri dopoldne vse trgovinske in obrtne obratovalnice v vseh krajih, razen v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Jesenicah s Koroško Beto iii Slov. Javornikom ter Kranju. Ves dan morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte na le praznike: 1. na Novega leta dan, 2. na dan sv. Treh kraljev, 3. na Telovo, 4. na dan Vseh svetnikov, 5. na božični dan, 6. v Ljubljani, Mariboru ter Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, kar pa ne velja za Celje na praznik sv. Jožefa. Nadalje pa tudi ob državnih praznikih G. septembra (rojstni dan kralja) in 1. decembra. V času službe božje, a največ dve uri na Vidov dan in na dan slovanskih apostolov. (Obširneje borno poročali o novi naredbi v prihodnji tedenski številki.) Vet novih obratov Zbornica za TOI je izdala poročilo o gibanju obratov v 2. četrtletju t. 1. Statistika kaže razveseljiv napredek novih obratov, ki jih je bilo prijavljenih skupno 274, dočim v 1. četrtletju samo 127, da znaša prirastek približno 120%. Gibanje prijav in odjav kažejo naslednje številke: Prijave Odjave + ali — Industrija 2 4—2 Obrt 285 151 + 134 Trgovina 227 137 -j- 90 Gostinstvo 104 54 -j- 50 Kot industrijska obrta sta bila prijavljena eno podjetje za izdelovanje lesnih izdelkov iz bukovine in 1 tovarna tkanin iz umetne svile, odjavljena pa je bila tovarna za izdelovanje nogavic, podjetje za izdelovanje ovratnikov in perila ter 2 tovarni čevljev. V trgovini se je najbolj povečalo število trgovin z mešanim blagom (za 23), trgovin z lesom (za 18), z živili (za 7) in agentur (za 6). Najbolj pa je padlo število obratov z živili (za 4). (Podrobnejše podatke bomo objavili v ponedeljski številki.) Sestanek italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora ni preložen na oktober, kakor se je poročalo, temveč bo ta sestanek že prihodnji mesec. Sestanek bo v Rimu. Upravičena zahteva Združenje mlinske industrije v Beogradu je zahtevalo na svoji letni skupščini, da se ne izvaža iz naše države samo pšenica, temveč tudi moka. Vsaj polovico toliko hi morali izvažati moke ko pšenice. Tako delajo tudi druge države in (Češkoslovaška je n. pr. lani izvo-zila polovico pšenice v zrnih, polovico pa zmlete. Na ta način so imeli tudi čsl. mlini nekaj zaslužka. Zakaj ne bi tudi naši mlini imeli več dela, res ni pojmljivo. Tudi Združenje v Dol. Lendavi je bilo zastopano v Logatcu V svojem poročilu o občnem zboru Zveze trg. združenj v Logatcu smo poročali, da je Združenje v Dol. Lendavi opravičilo svojo odsotnost. To pa ni točno. Združenje je sicer res poslalo to opravičilo, v zadnjem hipu se pa je združenju le posrečilo, da je poslalo svojega delegata ter je združenje na občnem zboru zastopal g. Martin Brumen iz Beltincev. Na občnem zboru v Logatcu to-Tej Hi bilo zastopano po delegatu samo eno združenje, a tudi to se je opravičilo in izjavilo solidarno s sklepi občnega zbora. Svetovna trgovina se je 1. 1937. dvignila Povprečna vrednost mesečne 'svetovne trgovine je znašala v le-•tu 1937. 1.287 milijonov starih zlatih dolarjev, 1. 193(5. pa samo 1.104 milijonov starih zlatih dolarjev. Kako se je gibala povprečna mesečna vrednost svetovne trgovine po posameznih kontinentih, kaže naslednja tabela (v milijonih sta-rih zlatih dolarjev): maj 1936 1937 1938 Evropa 608,72 622,3 661 Sev. Amerika 150,75 188,20 117 ,luž. Amerika 57,13 76,0 75 Azija 133,21 173,54 156 Afrika 55,75 62,85 88 Oceanija 29,67 35,30 37,90 dne 25. avgusta pa licitacija za dobavo raznega smrekovega, jesenovega, bukovega in borovega lesa. LICITACIJE Pri Štabu šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu bo dne 1. avgusta ofert. licitacija za dobavo ovsa, do 9. avgusta pa licitacija za dobavo pšenice. Pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bo dne 3. avgusta licitacija za dobavo pisarniškega materiala. Dne 3. avgusta bo pri Vardar- skem žandarmerijskem polku v Skoplju licitacija za prodajo raznih odpadkov (klobučine, železa, svinca, kavčuka in kožnatih odpadkov itd.) in telefon, baterij. Pri Komandi žandarmerije v Beogradu bo dne 4. avgusta licitacija za dobavo preobleke (srajc in hlač). Pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 4. avgusta za dobavo razne bolniške posode, dne 5. avgusta za dobavo lanenega platna za izdelovanje rjuh in brisač, dne | 6. avgusta licitacija za dobavo raznega materiala za izdelovanje žimnic iz volne. Dne 8. avgusta bo pri Tehnični komisiji št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo smrekovih desk, la-tev in borovih desk. Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bodo naslednje licitacije: dne 9. avgusta za oddajo del na objektu št. I. v gamiz. skladišču v Mariboru; dne 10. avgusta pa za oddajo del za popravilo strehe na skladišču št. III. na Ljubljanskem polju. Ali nam ie potreben tuj kapi Poljska bo zopet dobavljala Avstriji premog Poljska je preje izvažala v Avstrijo lelno okoli 1 milijon ton premoga. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa je ta izvoz popolnoma (prenehal. Pred kratkim so se začela pogajanja med poljsko in nemško vlado o zopetni dobavi poljskega premoga Avstriji. Ta pogajanja so se sedaj ugodno končala in bo Poljska zopet dobavljala Avstriji premog. Pričakujejo, da bo že te dni začel prihajati poljski premog v Avstrijo. V juniju je Poljska skupno izvozila 993.000 ton premoga za 58 tisoč ton več ko v maju. Največ premoga je izvozila v skandinavske in zapadne evropske države, najmanj pa v baltiške dežele. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo lafarga-cementa, refleksnih vodokazov, medenih rin-čic, vazeline za konjska kopita, minija,. emajlnega laka, dinamo-olja, vazeline, kontrolnih čuvajskih ur, usnja za podplate, geoloških kompasov, Bergmanovih kompasov, varnostnih elementov tipe »GZ« itd. Direkcija drž. železnic v Ljubljani — gradbeni oddelek, sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo kretniških postavljalnih vzvodov ter signalnih postavljalnih vzvodov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo zakovic. Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 6. avgusta ponudbe za dobavo ročnih sesalk, loncev s pokrovom, do 10. avgusta ponudbe za dobavo žag, nožev itd.; dne 22. avgusta bo pri tej upravi ofertna licitacija za dobavo bencina, petroleja, nafte, bencinske mešanice itd.; dne 23. avgusta bo licitacija za dobavo železnih vijakov in šDlint; Na to vprašanje odgovarja neki industrialec v rJugosl. Gvoždarju« naslednje: To vprašanje se nam vsiljuje že več let ter se slišijo različni odgovori na to vprašanje. Dočim nekateri gospodarski strokovnjaki trde, da nimamo zadosti domačega kapitala ter da nam je tuji kapital za nekatere gospodarske panoge neobhodno potreben, kakor n. pr. za izkoriščanje rudnikov, trde drugi, da bi z malo dobre volje ter pametno gospodarsko politiko mogli čisto dobro živeti tudi brez tujega kapitala. Vse kaže, da je resnica tudi v tem vprašanju po sredi. V prvi vrsti treba, da presodimo to vprašanje s stališča dejanskega stanja. Tuji kapital je pri nas v resnici angažiran v mnogih velikih podjetjih, zlasti rudarskih, številni veliki rudniki so v rokah tujega kapitala, kar pa je v glavnem še ostanek iz prejšnjih časov. Dokler je bilo naše gospodarstvo nerazvito in dokler ni imela naša gospodarska politika — kakor tudi v vseh drugih mladih državah — jasno izdelanih smernic, nam je bil tuji kapital potreben, in sicer prav zelo potreben. Še več moremo reči, da smo mogli samo s pomočjo tujega kapitala izkoriščali naša rudna bogastva. Popolnoma naravno je, da je skušal tuji kapital pridobiti za sebe čim več, kar se je dostikrat zgodilo tudi v očitno škodo za naše gospodarstvo. Odtod tudi izvira animoznost proti tujemu kapitalu. Danes pa so se razmere spremenile. Nič več nismo v tej meri odvisni od tujega kapitala ko prej. Čeprav nimamo zadosti domačega kapitala, pa imamo mnogo možnosti, da si ga ustvarimo. Zadnjo besedo imajo pri tem Narodna banka in drugi državni denarni zavodi. Ce bi ti dajali državi in zlasti zasebnim podjetjem zadostne kredite, bi mogla ta prevzeli od tujega kapitala znaten del našega rudarstva ter plačati tujcem v rudnike investirani, a še ne amortizirani kapital. Poleg tega pa bi se morale revidirati tudi vse sedanje rudarske koncesije ter vse one, ki ne bi bile v skladu z interesi našega gospodarstva, kratkomalo odvzeti! Na prvi hip izgleda morda ta predlog preveč drastičen, toda ssalus rei publieae — sunnna lex« (blagor države je najvišji zakon). Nočem pa s tem reči, da bi morala vsa tuja podjetja na tak način priti v naše roke ali da bi v bodoče mogli biti brez tujega kapitala. Naša zemlja ima ogromna rudna bogastva, ki čakajo na eksploatacijo. Samo od nas zavisi, če liomo znali ta bogastva izkoriščali na način, ki bo dal našemu narodnemu gospodarstvu največjih dobičkov. Da pa se te koristi dosežejo, ni ravno potrebno, da se Sološna trnovska St. Vid nad Ljubljano St. 91 Ljubljana, Tyrieva testa 33 (Javna skladišča) Kotesa, motorji, šivalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah. Na debelo! Na drobno! Zahtevajte ponudbe! mora uporabiti samo domači kapital. More se to izvesti tudi s pomočjo tujega kapitala, vendar pa samo pod nadzorstvom države, da bodo strogo varovani interesi našega narodnega gospodarstva. Ena stvar pa nam mora biti vedno jasna. Enkrat za vselej mora odzvoniti prcdomiiiantni vlogi tujega kapitala v našem gospodarstvu! V duši našega naroda je, da je gostoljuben. Gostoljubno je bil pri nas tudi vedno sprejel tuji kapital. Tudi v bodoče bomo sprejemali tuji kapital radi ter videli v njem pomagača pri izkoriščanju naših naravnih zakladov. Dali bo- mo tujemu kapitalu zaslužek, celo zelo dober zaslužek, ker na vse zadnje ne moremo pričakovati, da bi tuji kapital iz same sentimentalnosti sodeloval pri gospodarskem dviganju naše dežele. Toda tuji kapital nam je potreben samo tam, kjer ga sami nimamo. Od noše gospodarske politike ter od odločujočih činiteljev pa je odvisno, da zaradi tujega kapitala ne bo imelo naše narodno gospodarstvo nobene škode, temveč nasprotno še korist. Samo od nas zavisi, da se bo udejstvoval tuji kapital pri nas v mejah, kakor se mora v vseh državah, kjer žive svobodni in neodvisni narodi. Produktiven uvoz Zeio povečan uvoz ttroiev in prevoznih sredstev V lanskem polletju smo uvozili blaga za 2420 milijonov din, letos pa za 2645 milijonov, naš uvoz se je torej povečal za 225 milijonov din, istočasno pa se je naš izvoz zmanjšal od 2820 na 2387 milijonov din ali za 433 milijonov din. Posledica tega je, da smo bili lani aktivni za 400 milijonov din, letos pa smo pasivni za 258 milijonov din. Vendar pa ni vzeti te številke tragično, ker je važno ne samo to, koliko smo uvozili, temveč tudi kaj smo uvozili. Ce bi se uvoz povečal samo zaradi nakupa luksuznih in nepotrebnih stvari, potem bi v resnici bilo nevarno tako veliko povečanje uvoza. Ce pa se je uvoz povečal predvsem zato, ker smo uvozili koristne stvari, zaradi katerih se je naša produktivna sila povečala, pa ni takšen uvoz ni-kaka izguba. In kakor kaže statistika, smo uvažali predvsem koristne stvari. Tako smo uvozili v prvem polletju v milijonih din 1938 1937 strojev, orodja in aparatov za 332’0 156 8 +175 2 prevoz, sredstev 156'4 80 5 + 759 premoga 101'2 50 9 + 50 3 železa 319’? 268'6 + 511 kož 880 498 + 38-2 elektrotehničnih predmetov 87'5 814 + 6’1 riža 29-5 24'4 + 51 oljnatih plodov 296 25‘1 + 4'5 zdravil 20'3 16'0 + 4‘3 rastlinskih vlaken 51‘0 47'0 + 4‘0 porcelana 14’8 12’2 + 2'6 bombaža 413'5 538-6 —125'1 volne 203'8 238*5 — 34'7 mineralnih olj 41‘8 52'3 — 10'5 kave 279 360 — 8 1 umet. organične barve 32 0 430 — 11 0 tiskov, papirja 16'9 19‘1 — 2'2 svile 53-1 53-7 — 06 Kakor se iz teh številk vidi, se je najbolj povečal uvoz strojev, aparatov in orodja, namreč za 175*2 milijona din. Ves ta povečani uvoz moramo označiti kol produktiven. Nadalje smo uvozili za skoraj 76 milijonov din več prevoznih sredstev. Čeprav je med temi tudi nekaj luksuznih avtomobilov, moremo v glavnem tudi ta uvoz smatrati kot produktiven. — Prav tako pa ima izrazilo produk tiven značaj uvoz železa, elektrotehničnih predmetov itd. Iz vsega tega se vidi, da smo začeli uvažati predvsem to, kar po trebujemo in da ne zapravljamo denarja za nepotrebne stvari. Ne rečemo, da ne bi mogli še bolj gospodarsko ravnati in da še marsi- kaj naročujemo v tujini, kar bi mogli ali sami izdelovati doma ali pa brez škode pogrešati. Vendar pa je zadovoljivo že to, da v splošnem naročamo v tujini predvsem potrebne stvari. Zato pa se tudi ne moremo strinjati z onimi, ki zahtevajo uvedbo kontrole nad uvozom. Kakor dokazuje statistika, je življenje samo najboljša kontrola, mnogo boljša kakor pa kontrola, ki jo organizirajo in vodijo birokrati. Kontrola življenja drži in ne velja nič, kontrola birokratov pa je dostikrat enostranska, spremenljiva in tudi nedosledna, pri tem pa draga, da o sitnostih niti ne govorimo, ki jih povzroča. Zato je mnogo bolj pametno, da se navajajo ljudje k pametnemu gospodarjenju, kakor pa da se z birokratično kontrolo dekretira, kaj se sme in kaj se ne sme uvažati. Nimajo pri nas ljudje denarja preveč in v tem je najboljše jamstvo, da ne bodo denarja zapravljali. Tečaji na borzah se dvigajo Pretekli teden so se dvignili tečaji vrednostnih papirjev skoraj na vseh velikih svetovnih borzah, zlasli močno v Pragi in New Yor-ku. Na milanski bom pa so tečaji nazadovali. Tudi na berlinski se še niso mogli dvigniti na prejšnjo višino. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih indeksnih številk: Koncem 1927 25.6. 16 7. 23.7. = 100% 1938 London 61*3 60*8 61*3 Pariz | 55*2 53*8 54*3 Berlin ‘ 47*8 46*7 47*0 Milan 1 119*8 119*4 116*9 Praga 79*7 79*2 82*3 Amsterdam 59*5 59 4 60*3 Bruselj 4t 6 41*5 42*2 Cnrih 61 7 62*5 62*6 Stockholm 23*6 26*4 26*6 New York 76*9 80*1 84*5 Mednarodni borzni indeks se je dvignil za 1*25 odstotka na 63*8. Pred enim mesecem je znašat samo 62*7 odstotka. v barva, plesira in Ze v 24 urah itd. ftkrohi in svetlolika srajce, evrat-nike in manšete. Pere, suši. munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon St 22-72. Politične vesti Češkoslovaško vprašanje je danes nedvomno najvažnejše evropsko vprašanje, ker je od rešitve tega vprašanja odvisen tudi mi* v Evropi. Vse vprašanje se sedaj rešuje javno pred vso evropsko javnostjo in po misiji lorda Run-cimana tudi s sodelovanjem Anglije, čeprav ni lord Runciman ofici-alni odposlanec londonske vlade. V tem javnem reševanju vsega vprašanja je tudi jamstvo za mir. Seveda pa je na drugi strani jasno, da reševanje ne bo lahko, zlasti še zaradi taktike sudetskih Nemcev, ki postopajo čisto po načelu, da izgubiti ne morejo nič, pridobiti pa vse. V nov stadij je stopilo češkoslovaško vprašanje z objavo načel vladnega narodnostnega statuta. Značaj tega statuta se najbolj vidi iz njegovih uvodnih besed, ki se glase: »Da se združijo določila narodnostnega prava v čsl. republiki v eni celoti in da se znova poudari volja čsl. republike, da izvrši svojo zgodovinsko misijo zbližanja narodov v duhu demokracije in huma-nitete — se izdaje ta narodnostni statut češkoslovaške republike.« Nato sledi prvi del statuta, ki obsega določila o enakosti vseh narodov Češkoslovaške, o zaščiti manjšin, gojitvi narodnostnega čustva, proporcionalnem zastopstvu in razdeljevanju drž. dobav, služb itd. Priznati treba, da so s tem statutom nacionalne pravice vsakega naroda popolnoma zagotovljene. Ne ustvarja pa se z njim država v državi, kar bi nekateri hoteli. V angleški spodnji zbornici je ministrski predsednik Chamberlain obširno govoril o angleški politiki, katere glavno načelo je, da ohrani mir. Ne pa mir za vsako ceno ali na škodo britanskih interesov ali britanske časti. To tudi Angliji ni treba, ker je danes tako silno oborožena, da se ji ni treba bati prav nobenega sovražnika. Chamberlain je nadalje izjavil, da je praška vlada sama prosila za posredovalca in da je on praški vladi svetoval, naj ne postopa pri reševanju čsl. vprašanja prehitro. Glede angleško-italijanskega sporazuma je izjavil, da je bil ta mišljen kot uvod k splošni pomiritvi v Sredozemskem morju in zato ne more ta sporazum stopiti v veljavo, dokler ni rešeno špansko vprašanje. O misiji lorda Runcimana pišejo »Times«, da ne prihaja lord v Prago kot razsodnik, temveč samo kot svetovalec, da najde možnost častnega sporazuma za obe strani. Vsekakor pa so izven Runcima-nove misije vprašanja zunanje politike, narodne obrambe in suverenosti ter neodvisnosti češkoslovaške države. Madžarski zunanji minister Kanja je po svojem povratku iz Rima dejal, da sicer še ne vidi pri Mali antanti prevelike pripravljenosti za takojšnjo rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo Madžarske, da pa more že danes reči, da ni niti enega madžarskega vprašanja ki se ne bi moglo rešiti na miren način. — Ni nam znano, od kdaj so Madžari opustili svoj revizionistični program. Poročila s španskega bojišča niso čisto jasna. Republikansko poročilo pravi, da se republikanska ofenziva na 120 km dolgi črti čez reko Ebro uspešno nadaljuje, nacionalistično poročilo pa pravi, da je bila ta ofenziva s pomočjo letal ustavljena. V Estremaduri so zavzeli nacionalisti po njih poročilu 4000 kv. km novega ozemlja. Sedaj tudi Kitajci priznavajo, da so Japonci zasedli mesto Kiu-kiang. Kitajci so se umaknili v že naprej pripravljene močno utrjene pozicije. V Hankov je prišlo 200 ruskih inženirjev, ki vodijo sedaj obrambna dela, da bo Hankov utrjen od vseh strani. Tudi mnogo ruskih pilotov je prišlo v Hankov. Japonci poročajo o novem obmejnem incidentu na mandžurski meji. Oddelek ruske vojske je prodrl precej globoko na mandžursko ozemlje. Prišlo je do bitke ter so se nato ruski vojaki umaknili. Koliko vojakov je padlo na eni in na drugi strani ni znano. Mandžur-ska vlada je zaradi tega incidenta ostro protestirala. Položaj v Palestini je še nadalje skrajno napet, čeprav nastopajo Angleži z vso odločnostjo, vendar ne morejo preprečiti vedno novih atentatov in napadov Arabcev. V Jeruzalemu sta bila obešena dva Arabca, ker so našli pri njima orožje. Iz istega razloga sta bila obešena po sodbi prekega soda tudi v Akonu dva Arabca. Švicarski kanton Zug je uvedel kot uradni občevalni jezik namesto nemščine domači švicarski dialekt, tako imenovano »Schwyzer-diitsch«. To je odgovor na propagando za priključitev Švice k Nemčiji. Denarstvo Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 122. julija se je spremenilo njeno letanje po 15. juliju takole (vse številke v milijonih din): Zlata podloga se je povečala za ®,86 na 1.836,9. I)< ;vize izven podloge so se zmanjšale za 45,1 na 354,68. Posojila so se povečala za 13,03, » Novega Sada in Smedereva. Upati se more na dober izvoz grozdja, ker je Nemčija obljubila, da bo prevzela večje količine jugoslovanskega grozdja. Veliko zanimanje za naše giozsdje je tudi na češkoslovaškem, kjer bo naj-brže trgatev slaba. Letos se bo izvažalo naše groadje tudi v Anglijo, švico in Poljsko. češkoslovaška vlada je znižala uvozno carino na jugoslovanske češplje za čas do 31. avgusta, oz. do 31. oktobra za 15 Kč. Bolgarska je letos zaradi suše v juniju pridelala zelo malo fižola. Druga leta je Bolgarska izvozila po 20.000 ton fižola, letos pa bo morala izvoz omejiti. Največ je Bolgarska izvozila fižola v Nemči-Pranciio- Ni‘ Svica je v letošnjem I. polletju uvozila iz evropskih držav za im milijonov sv. frankov manj blaga ko lam, ko je uvozila blaga skun-no za 578 milijonov frankov, izvoz šviee v evropske države pa se je Povečal za 30.5 na 452 milijonov sv. frankov. Kitajska je sklenila z Združenimi državami Severne Amerike ** peto pogodbo o odkupu kitajskega srebra. Večino prejetega denarja je naložila Kitajska kot nJJJ® dobroimetje v banke, da Tvvnfi, blaeevati oboroževanje. Japonska pa prodaja v tujino zlato, a more finansirati vojno. Stara je, da tisti, ki krvavi, iz-tublja tudi zlato in srebro. Ameriška tovarna letal Douglas ircraft Co. je mogla v letošnjem brvem polletju svoj odjem podvo-od 8,5 na 16,6 milijona dolarjev zaradi velikih naročil ameriške vlade in tudi tujih vlad. Dru-8a ameriška tovarna pa je mo-*ala svojo tovarno povečati, da more ustreči velikim naročilom bhgleškega letalskega ministrstva. VII. Mariborski Odi 6. do 15. avgusta 1938 Le še en teden nas lotu od največje vsakoletne prireditve mesta Maribora in njegovega zaledja, tradicionalnega Mariborskega tedna. Mrzličavo vrvenje je opažati na razstavišču in na veseličnem prostoru v Prešernovi ulici, kijer se v posameznih obširnih prostorih okusno urejajo poedine razstave in postavljajo paviljoni. Mariborski teden je velika gospodarska in kulturna revija obdravske prestolnice in njenega zaledja. Ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini si ije pridobil Mariborski teden renome. Kakor druga leta, tako je tudi letos dovoljena polovična voznina na vseh državnih železnicah, in sicer od 4. do 17. avgusta. Potniki si na odhodni postaji ali pri sPut-niku« kupijo polovično vozovnico do Maribora ter železniško legitimacijo K 13, ki jo dajo na razstavišču potrditi, da so res posetili Mariborski teden. Potniki se opozarjajo, da vozovnice v Mariboru na kolodvoru ne sinejo oddati, ker ijo morajo hraniti za povratek. Mariborska industrija posveča letos tej veliki gospodarski reviji posebno pozornost. V enem naj-večjem prostoru bo uredila svojo razstavo, na kateri se bo zlasti odlikovala tekstilna industrija, ki ima v Mariboru svoje središče. Dobro zastopana bo kakor vedno naša obrt. Naši trgovci se marljivo pripravljajo, da napravijo letos iz svoje razstave prikaz poslovnega življenja našega Maribora. Naše podeželje se zlasti zanima za kmetijsko razstavo. Tujsko prometna razstava bo tudi letos pokazala vso pokrajinsko lepoto naše ožje domovine, zlasti pa naših obmejnih krajev. Kakor pred dvema mesecema v Ljubljani, tako bo tudi na Mariborskem tednu zbujala razstava cest splošno zanimanje, saj posveča zadnje mesece vsa javnost gradbi in modernizaciji cestnega omrežja v Sloveniji največjo pozornost. Naši fotoamaterji nočejo zaostali za drugimi organizacijami in se pridno pripravljajo, da predstavijo javnosti najlepša amaterska dela. Naš ženski svet se bo zlasti zanimal za razstavo ženskih ročnih del, ki priča o umetniški tvornosti te stare domače obrti. Nova je čebelarska razstava, ki jo priredi mariborska podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo ob dvajsetletnici svojega obstoja. Zanimiva bo tudi razstava društva »Nanos«, pa tudi razstava malih živali. Veliko pozornost 1» gotovo zbudila razstava narodnih noš iz vseh delov države, prva te vrste v Jugoslaviji. Da se postavijo naši vinorodni kraji z najboljšo žlahtnino, se priredi tudi letos v okviru Mariborskega tedna vinska pokušnja, ki je doslej še vedno bila središče razgibanosti. Program obsega celo vrsto koncertnih in gledaliških prireditev. Posebno pozornost posveča odbor veseličnemu parku na razstavišču, ki je v večernih urah ena glavnih privlačnih sil Mariborskega tedna. Posebno razgibano bo letos športno življenje. Prijavljenih je več nogometnih nastopov priznanih moštev, do veljave pa pridejo tudi druge panoge športa. Ne malo zanimanja bo vsekakor vladalo za veliko motociklistično dirko na progi Maribor—Kamnica— Maribor na daljavo 60 kilometrov. Višek športnih prireditev pa bo dne 7. avgusta veliki letalski mee-ting na letališču na Teznu, kjer bodo najbolj priznani vojaški in civilni letalci kazali vratolomne akrobacije v zraku. Zamišljen je tudi letalski napad na obljudeiM) naselbino, ki pa se bo proti napadu branila z vsemi sredstvi. Doslej je prijavilo udeležbo 15 vojaških in 15 civilnih letal iz raznih krajev države. Na letališče bo vozila cela vrsla avtobusov. Višek prireditev v okviru Mariborskega tedna in izven njega pa bo veliki narodni tabor v nedeljo, dne 14. avgusta v parku vojašnice kralja Petra, ki naj bo dostojna manifestacija ljubezni in zvestobe do naše svobodne države, ki letos obhaja dvajsetletnico svojega obstoja. Za narodni tabor je prometno ministrstvo dovolilo od 12. do 16. avgusta četrtinsk« voznino. Jesen: Plohi neobrobljeni I., n...................... Lipa: Plohi neobrobljeni I., II..................... Parketi hrastovi, za ni2 . . . bukovi, za in2 . . . Železu, pragi 2'60 in 14X24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za 1 komad . Drva bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg . Oglje bukovo, za 100 kg . . canella«, za 100 kg . Povpraševan/e po našem blagu v tuiini 517 — La Coruna (Španija): svila, volna, tkanine, bombaž, gobe, krznarsko blago, petrolej, les, jeklo, bela pločevina, čaj in kava, 518 — Port au Prince (Haiti): dolgi rogovi romunskih volov, 519 — Trst: pribor za gozdne delavce, kovače in sedlarje, emajlirana posoda za izvoz na Japon-sko, 520 — Dunaj: gumbi iz bake-lita, 521 — Nicosia (Ciper): fižol, zimska jabolka, suhe češplje, zimske hruške, maline, usnje za čevljarje, slama, kenserve s perutninskim in svinjskim mesom, rožiči, fige in suho grozdje, 522 — Hamburg: črni železni vijaki in železne malice, verige za ladje in živino, polizdelki iz medenine, bakra, novega srebra in aluminija za izvoz v čezmorske dežele (plačilo v devizah), 523 — Thessaloniki: zastopniška firma išče zvezo z našimi izvozniki tiskanih bombažnih tkanin, 524 — Forest-Bruxelles: kalci-umkarbid, 525 — Nicosia: bombažne tkanine ter iz umetne svile, 526 — Amsterdam: zastopniška firma išče zvezo z našimi izvozniki kož, orehov, lana in konoplje, k nam pa želi uvažati volno in ženska blaga, 527 — Dunaj: išče se zveza s tvrdkami, ki izdelujejo albume, koledarje in razne reklamne predmete, 528 — New York: zastopniška tvrdka išče zvezo z izvozniki krp, lanu, konoplje, papirnatega blaga, gnjati in slanine, „ — Tel-Aviv: žica iz črnega zeleza In galvanizirana, vijaki in matice, diski iz bakra in medenine, 530 Berlin: koščice marelic, 531 St. Etienne: išče se zveza z našimi izvozniki predelanih svinjskih in drugih kož, 532 — Aleksandrija: bela koruza, 533 — Berlin: očiščen in neočiščen puli za posteljnino, posušene zdravilne rastline, konoplja, odpadki od lanu in konoplje, oljnali plodovi, oljnata semena, lucerna, detelji,no seme, 534 — New York: cement, smrekov les (deske, latve in drugo raznih dimenzij), ženske podpetnice iz javorja po 25 in 35 111111, gnjat, suha jagnječja čreva, 535 — Praga: sveže in suho sadje (češplje, orehi, grozdje itd.), jagode, krzno, .konoplja in volna, 536 — New York: suhi rezanci sladkorne repe, fižol, zdravilne rastline, 537 — Buenos Aires: zastopniška tvrdka išče zvezo z izvozniki sulfitne celuloze, belega cementa, aluminijevega hidrata, karboline-ja, kalcijevega karbida, ferosilici-ja, natrijevega sulfata, kreozota, kavstične sode, lima in vinskega kamna, 538 — Berlin: arpadžik, črna čebula, suhe gobe, 539 — Praga: seme detelje, 540 — Dunaj: zdravilne rastline, 541 — Dunaj: zdravilne rastline, 542 — Pariz: lipovo cvetje, cvet kamilic, 543 — Krakovv. peresa za okras, 544 — Anvers: nasoljena in prekajena slanina, svinjska mast, šunka, mesne konserve in suho sadje, 545 Le Caire: ponuja se zastopnik za tvornice žebljev za tamkajšnje tvornice. • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«! Konkurzi - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Ivana Verstovška v Župelevcu pri Brežicah. Poravnalni sodnik Ivanc Karol, poravnalni upravnik dr. Drnovšek. Narok za sklepanje poravnave dne 3. septembra, rok za oglasitev do 20. avgusta. Lesne tene na Blubllanski borzi Franko vagon nakl. postaja za m’ od do Smreka, jelka: din din Hlodi i., H., monle . Brzojavni drogovi . . 125 — 155'— 130'— no- Bordonali merkanlilni 100'— tno— Filerji do 576' . . . 170 — 15)0'— Trami ostalih dimenzij 160'— 190 — Škorele, konične, od lOcni naprej . . . 350 — 400'— Škorele, paralelne, od 16 cm naprej . . . 420'— 450'— Škorele, podmerne, od 10—15 cm .... 330'— 350'— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 300'- 330'— Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 340'— 370'— Brusni les za celulozo 120'- 140'— Kratice, za 100 kg . . 50'— 60'— Bukev: Hlodi od 30 cm naprej, I., II 105'— 135— Hlodi za furnir. Cisti, od 40 cm naprej . . 200'— 230'- Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monle 260'— 300'- Deske-plohi, naravni. ostrorobi, I., II. . . 430'— 480'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 320'— 380'— Deske-plohi, parjeni. ostrorobi, I., II. . . 520'— 060'— Hrast: Hlodi L, II., premera od 30 cm naprej . . 180'— 350'— Bordonali 800'— 5100'— Deske-plohi, boules . .350’— 950'— Deske-plohi, neobrob- ljeni, I. in II. . . . 730'— 800*— Frizi I., širine 5, 6 in 800'— 7 cm 700'— Frizi L, širine od 8cm do 12 cm naprej . . 850'— 950'- Oreh: Plohi, neparjeni, ne- 810'- 940'- obrobljeni I., 11. • . Plohi, parjeni, neob- 950'— robljeni, I., II. . - 1100'- Brest: Plohi neobrobljeni I., 11 400'— 450'— Javor: Plohi neobrobljeni L, 11. 500'— 600'— 750— 890- 400 — 520 — 60'— 68— 35'— 45'— 30'— 42'— 22' 24’— 10'- 13'— 8'— 11 — 45— 55— 50'— 58'- Doma in po svetu V Beogradu so se sestali na stanovanju Ljube Davidoviča šefi beograjske združene opozicije Ljuba Davidovič, Aca Stanojevič, Javo Jovanovič in dr. šutej kot odposlanec dr. Mačka. O seji ni bilo izdano nobeno sporočilo. V glavnem .so na seji razpravljali o zadnjih pripravah za prihod doktorja Mačka v Beograd. Dr. Maček je nalahno obolel ter se bo moral njegov prihod v Beograd zopet odložiti za nekaj dni. Znani angleški publicist in zgodovinar Seaton Watson je obiskal v spremstvu kiparja Meštroviča Šibenik. Direktor znanega švicarskega lista »Journal de Geneve« Vvonne Martin je prišel v Zagreb, kjer j« gost zagrebške občine. Umrl je zaslužni koroški rodoljub nadučitelj Lovro Horvat, ki je pred vojno okusil zaradi svojega nacionalnega dela vse težave preganjanega slovenskega učitelja. Tudi za časa bojev za Koroško je pokojnik pretrpel težke udarec usode, a je vedno zvesto stal na svojem mestu. Cast njegovemu spominu! Rudarji v premogokopu d. d. Montanike v Majevici so ustavili delo, ker ni podjetje izplačalo delavcem dolžnih mezd. Skupne stavka 500 delavcev. Češkoslovaška sokolska zveza ima 52 žup s 3.255 društvi ter 786.706 člani in članicami. Češki listi reagirajo na predlog, da bi se češkoslovaška nevtralizirala in da bi za njeno nevtralnost jamčile štiri velesile, odločno odklonilno, češki listi pišejo, da ni razumeti, zakaj ne bi jamčila za to nevtralnost tudi Rusija? Ali ni za tem predlogom namera, da se razbije zveza med češkoslovaško in Rusijo? Sicer pa po žalostnem primeru iz 1. 1914., ko je na vse strani zajamčena nevtralnost Belgije bila pogažena, ne more nihče na taka jamstva kaj dati. A tudi nevtralnost samo ne morejo čehoslovaki kar tako sprejeti, ker bi to skoraj kazalo, da se hoče 0 češkoslovaški sklepati brez čeho-slovakov. Tega pa ne morejo dopustiti čehoslovaki, ker so vendar tako močni, da si morejo priboriti ugled in spoštovanje, če gre za njih interese, zlasti za njih življenjske interese, čehoslovaki bi pa mogli biti za nenapadalni pakt z Nemčijo, kakor so ga sklenili že Poljaki, toda na ta pakt bi morala najprej pristati oba zaveznika češkoslovaške, t. j. Rusija in Francija, in šele potem bi bil pakt tudi mogoč. Britanski drž. podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je izjavil, da bo britanska vlada odpovedala pogodbo z Japonsko, ki se tiče uvoza japonskega blaga v britanske kolonije. Angleški liberalni list »New Chronicle« je za nedoločen čas prepovedan v vsej Nemčiji, ker je neugodno poročal o tretjem rajhu. — Rimski dopisnik londonskega lista »Obscrver« je bil iz Italije izgnan, ker je neugodno poročal e* Italiji. Ariziranje židovskih trgovin se po trditvi nemškega lista »Ruhr und Rhein« ni obneslo. Neznana letala so začela v zadnjem času zopet napadati trgovske ladje v španskih vodah. Take je bil pred kratkim potopljen c premogom natovorjeni danski parnik, sedaj pa je bil potopljen neki angleški parnik, ki je tudi voaH premog. Posadki obeh parnikov sta se mogli rešiti. Pri dosedanjih nemirih v Palestini je bilo lani in letos ubitih 64 Angležev, 185 Židov in 386 Arabcev. Živinska kuga v Nemčiji se še vedno širi. Po zadnjem izkazu se je število občin, v katerih je živinska kuga razsajala, povečalo od 12.124 na 14.155. Po uradnem poročilu je bilo v 53 zadnjih letalskih napadih ubitih v Barceloni 2118 ljudi. M*<1 ubitimi je okoli 1000 otrok in 500 žen. VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE 36. kola Državne razredne loterije se vrši dnevno od 11. avgusta do 7. septembra 1938 DOBITKI: ia 1 premija za din 2,000.000 1 „ „ „ 1,000.000 1 „ „ „ 500.000 1 „ „ „ 400.000 6 dobitkov a din 200.000 15 15 15 15 100.000 20 dobitkov it din 35.000 200 dobitkov h din 10.000 80.000 25 30.000 250 yy yy yy 8.000 60.000 25 » V 25.000 300 yy yy yy 6.000 50.000 40 20.000 345 yy yy yy 5.000 40.000 50 J) 15,000 350 yy yy yy 3.000 60 yy yy 12.000 34257 y> y> >9 1.000 SKUPAJ DIN 56,927.000* Cene srečkam: Vi srečka Din 1000' V2 srečka Din 500'- */. srečka Din 250'- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! — Originalne srečke za to žrebanje se pošiljajo samo proti predplačilu ne razredne loterije D. REIN IN DRUG ZAGREB, Pr,'.'.**,! Premile po: Din 1,500.000'-, 1,200.000"- in 1,000.000"- so zadele dosedaj enajstkrat pri nas kupljene srečke Trgovci! PREŠITE ODEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovičnik o Celje Piših po prospekte! SOFRA KARTOTEKE predstavljajo viiek pregled* nosti, praktičnosti in Vam prihranijo mnogo dela, truda. Časa in denarja Zastopniki se sprejemajo SOFRA MARIBOR. GREGORČIČEVA 24 LIPSKI JESENSKI SEJEM 1938 Začetek: 28. avgusta 00“/o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah VSA POJASNILA DAJEJO: Ivanitni biro lajpcitkog sajma. BEOGRAD, Knez Mihajlova 33 1. in častni zastopniki: lnq. G. T0NN1ES, UUBUANA. Tvrieva cesta 33. Telelfon 27-62 in J0S. BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ulica 25. telefon 20-97 Holandski lesni trg Od vseh zapadno-evropskih držav se more označiti Holandska kot primeroma najboljši lesni trg, in sicer zaradi dobre potrošnje ter pripravljenosti kupcev, da sklenejo kupčije. Kakor smo že poročali v prejšnjih številkah, so zlasti angleški in belgijski uvozniki do zadnjega odlagali z nakupi v pričakovanju, da bo cena lesa še bolj padla. Holandska pa z nakupi ni odlašala ter je letos nakupila že okoli 200.000 standardov lesa, to je dve tretjini količine, ki je bila predvidena za vse leto. Dosti je k tem nakupom pripomogla Škotska, KNJIGOVEZNICA M. JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. za*. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nu^ljj^zredn^nlzkil^cenalr Journale, Šolske zvezke, mape, odj žice, risalne bloke itd. ki je zelo kupovala bel les in ki je znana kot zelo močan lesnj trg. Sovjetski Eksportles je dosedaj pravil na holandski trg okoli 90 tisoč standardov lesa na podlagi dveh cenikov. Sedaj se pričakuje njegova tretja ponudba v višini 50 tisoč standardov. Pogajanja za odkup 20 do 30 tisoč standardov so že v teku. Brez posebnih težkoč bi se mogla doseči na Holandskem dosedanja cena, to je po 13'5 funta za standard, kar bi pomenilo za en funt višjo ceno, kakor pa je bila dosedanja cena belemu lesu v Angliji, kjer je znašala 12 funtov, 7 šilingov in G penijev. Poroča se, da namerava Exportles zaradi ugodne cene v Angliji povišati svojo ceno za beli les. Če bi se to v resnici zgodilo, potem bi bilo to ogromnega pomena, ker bi se od aprila 1937. prvič zgodilo, da bi Rusi dvignili ceno lesu. Ni izključeno, da bi bilo to zvišanje signal za vsesplošno zvišanje cen lesa. Šlev. 9709/38. Nabava Državui rudnik Velenje razpisuje na dan 10. avgusta 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 kg strojnega, 1000 vulkanskega in 200 kg dinamo olja. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 25. julija 1938. Radio Ljubljana ki so zdaj v tujini (dr. Rajko Ložar) — 20.30; Prenos koncerta iz Dobrne — 22.00; Napovedi, poročita — 22.15: Radijski orkester in g. Mirko Premelč — Konec ob 23. uri. Štev. 10.190/38. *. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 17. avgusta 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 13 tropolnih ločilnih stikal 20 KV, porcelanskih cevi, podpornih in provodnili izolatorjev. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. julija 1938. Sobota, dne 30. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Socialno skrbstvo v Franciji (gdč. Zlata Pirnatova) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: šport kot važen faktor nacionalne propagande — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanja politika (dr. A. Kuhar) — 20.30: Večer za pasje dni... Izvajajo člani rad. igr. družine, vmes plošče. Sestava in vodstvo Jožek in Ježek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja, dne 31. julija: 8.00: Radijski orkester — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (prior Val, Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe — 11.00: Prenos promenadnega koncerta — 12.00: Otroška ura (Tetka Marička) — Plošče — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — ^90: Tako se s sadjem ne dela. (Franjo Kafol, sadj. ref.) — 17.30: Za nedeljski popoldan. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet in duet kitar (gg. Antunovič in Haršlag) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Romantizem v srbski književnosti — 19.50: Plošče — 20.30: Pevski koncert gdč. Ksenije Kušej, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek, vmes radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kmečki trio — Konec oh 23. uri. ... Ponedeljek, dne 1.. 12.00: Slavne pevke P°J® (p1r£?cr — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13 20: Koncert radijskega orkestra — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura - 19150: Zanimivosti — 20.00: Strauss: Donavska devojka, valček (plošče) — 20.10: Starine iz naših krajev, n > nezlomljivi' ; Vidni prostor za črnilo! normalna cena din 180" Osmi-Iridium-konica s 25 letno garancijo! n« čimbolj razširi svoje polnilno pero v Jugoslaviji, bo GOLDMICHEL v prihodnjih 4 tednih razpošiljal garnituro 1 originalnega polnilnega peresa Gold-michel s 25 letnim jamstvom in 1 modernega patentiranega svinčnika _ p« povzetju za ceno din 5 o'— Pri naročilu ie treba navesti, ali naj bo pisava tanka, srednja ali Široka. - Izkoristite »«0n .goMoreU Trgovskega lista« nlegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska, tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani