Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih
Andrej Perdih
m
Cobiss: 1.19
a
Ceska a slovenska vykladova lexikografia na začiatku 21. storočia: subor prispevkov v ramci medzinarodneho projektu Principy a metody tvorby vykladoveho slovnika, ur. ^ Jindra Svetla - Alexandra Jarošova - Albena Rangelova, Brno: Tribun EU, 2011, 220 str.
Z
Zbornik Česka a slovenska vykladova lexikografia na začiatku 21. storočia1 prinaša > odgovore in odprta vprašanja, povezana z izdelavo leksikografskih del, ki trenutno nastajajo na Češkem in Slovaškem. Prispevki predstavljajo spoznanja in izkušnje, pridobljene ob nastajanju leksikalne baze češkega jezika Pralex in slovarja slovaškega jezika Slovnik sučasneho slovenskeho jazyka, ki je do zdaj izšel v dveh zvezkih (A-G in H-L). Za zbornikom Lexikografie v kontextu informačni společnosti2 je to drugi zbornik z leksikografsko tematiko, ki je nastal v sodelovanju Inštituta za češki jezik Češke akademije znanosti in Jezikoslovnega inštituta Eudovita Štura Slovaške akademije znanosti.
Za slovenski prostor je zbornik zanimiv zlasti zato, ker pri nas trenutno nastajata splošni razlagalni slovar in leksikalna zbirka slovenskega jezika, v obravnavanem zborniku pa lahko najdemo osvetlitev nekaterih leksikografskih vprašanj. Njegova vsebina namreč izhaja iz praktičnih in konceptualnih leksikografskih dilem in njihovih rešitev ali predlogov za rešitve v češki leksikalni bazi (prvih 16 prispevkov) oziroma v slovaškem slovarju (3 prispevki).
Pri izdelavi češke leksikalne baze Pralex je kot vsebinsko izhodišče in delovna opora uporabljen zlasti slovar Slovnik spisovneho jazyka českeho, v manjši meri tudi drugi češki razlagalni slovarji in slovarji tujk, gradivno pa korpus orig_syn (prej imenovan SYN), ob čemer Pralex v češki prostor prinaša seveda tudi nekatere metodološke novosti. Ta dvojnost, torej pregled dosedanjih rešitev v češki leksiko-grafiji in nove rešitve v leksikalni bazi, je še posebej zanimiva, saj so v prispevkih prikazane in utemeljene razlike, nastale bodisi zaradi razvoja leksikografije bodisi zaradi drugačne namembnosti leksikalne baze v primerjavi s slovarjem.
Slovar sodobnega slovaškega jezika je obsežno leksikografsko delo in bo ob izidu vseh zvezkov postal v slovaškem prostoru drugi veliki splošni razlagalni
1	Dostopen je na spletnem naslovu http://www.lexiko.ujc.cas.cz/texts/sbornik_cely_impri-matur.pdf.
2	Lexikografie v kontextu informačni společnosti: sbornikprispevku zpracovniho setkam, Praha, 4.-6. 6. 2007, ur. A. Rangelova - J. Svetla - A. Jarošova, Praha: Ustav pro jazyk česky AV ČR, 2008.
^ slovar. V tem zborniku so mu namenjeni le trije prispevki, zainteresiranega bralca W lahko zato za več razmišljanj o slovaškem slovarju ponovno napotim na zbornik, naveden v opombi.
Prvi del zbornika prikazuje delo pri leksikalni bazi češkega jezika Pralex s ^ poudarkom na obravnavi samostalnikov. Jindra Svetla v prispevku Struktura a zpra-
0	covani hesel v lexikalni databazi Pralex (9-18) predstavlja cilje in načrtovano pot s do ciljev v okviru leksikalne baze češkega jezika ter predstavlja najprej tehnične L naloge, torej izdelavo namenske programske opreme, nato pa še vsebinske naloge Q od konceptualnih vprašanj in osnovnih napotkov za delo do konkretnejših vprašanj
o makro- in mikrostrukturi, kjer prikazuje tudi dejansko mikrostrukturo leksikalne baze. Leksikalna baza bo med drugim služila kot izhodišče za pripravo tako
1	splošnega enojezičnega razlagalnega slovarja kot drugih slovarskih del. Ista avtorica v naslednjem prispevku (Budovani heslare lexikalni databaze Pralex, 19-27)
Z predstavlja merila za izdelavo geslovnika leksikalne baze, katerega izhodišče je A Frekvenčni slovnik češtiny, glavne dopolnitve prihajajo iz slovarja Slovnik spisov-p neho jazyka českeho, deloma tudi iz korpusa SYN, v prihodnje pa bodo upoštevani i tudi drugi viri. Dve avtorici, Jindra Svetla in Barbora Prochazkova (K zakladnimu S zpracovani substantiv v lexikalni databazi Pralex, 29-38), opisujeta osnovna načela obravnave samostalnikov in strukturo gesla v leksikalni bazi.
Marta Koutova (Exemplifikace substantiv v lexikalni databazi Pralex (zpraco-8 vani prikladove časti hesla), 39-50) predstavlja glavno nalogo pri obravnavi gesel v
•	leksikalni bazi, tj. ponazarialno gradivo, ki ga črpajo iz korpusa orig syn, in v okviru
0	tega prikazuje način izbora in razvrščanja kolokacij in stavčnih zgledov. Edith Cono-
•	sova (Zpracovani zdrobnelin v lexikalni databazi Pralex, 51-57) predstavlja obravna-
1	vo manjšalnic. Zanimiv je prikaz drugostopenjskih manjšalnic glede na (ne)izkazanost prvostopenjske manjšalnice ali podstave, pa tudi dvojne razlage (besedotvorne in pomenske) glede na tip manjšalnice. Martina Habrova (Zpracovani antonym v lexikalni databazi Pralex, 59-67) prikazuje obravnavo protipomenk pri samostalnikih.
Helena Pernicova (Zpracovani nazvu osob a jmen prechylenych v lexikalni databazi Pralex, 69-76) se osredotoča na poimenovanja oseb in iz njih tvoijena poimenovanja oseb nasprotnega spola. Pri tem izpostavlja zlasti vprašanja razlag in ho-monimije. O regionalnih, pokrajinskih in narečnih leksikalnih enotah (brez »obecne« češčine) piše Hana Golanova (Ke zpracovani regionalnich lexikalnich jednotek v lexikalni databazi Pralex, 77-84). Dotika se ne le vprašanja merila ozemeljske razširjenosti pri teh leksikalnih enotah, ampak tudi vprašanja meje med knjižnostjo in neknjižnostjo. Ker je število pojavitev teh leksikalnih enot v korpusu orig_syn majhna, si za njihovo potrditev in vrednotenje pomagajo z dodatnimi viri. Avtorica piše, da poleg korpusa in slovarjev upoštevajo tudi češki jezikovni atlas in novejše narečne zbirke. Eva Podruhova (Zakladni charakteristika kompozit v lexikalni databazi Pra-lex, 85-93) prikazuje obravnavo delov zloženk v leksikalni bazi, pri čemer se upošteva izvor, variantnost, homonimija, antonimija in sinonimija. Pri komponentah, ki so sinonimne zaradi razmerja tuje - domače, prikazuje njihovo distribucijo v zloženkah. Avtorica prikazuje tudi tipološko delitev glede na pomenska polja.
Za obravnavo zaimkov je poskrbel Vojtech Vesely (Ke zpracovani zajmen v lexikalni databazi Pralex, 95-103). Obravnava vprašanja homonimije zaimkov s
m
o.
samostalniki, prislovi, členki in medmeti, variantnosti, poleg tega pa tudi slovničnih ^ značilnosti zaimkov, ki so pomembne za obravnavo. Ne izogiba se obravnavi za- ^ imkov v frazemih. Jana Letafkovâ (Zpracovâni vlastnich jmen v lexikâlni databâzi ^ Pralex, 105-114) pojasnjuje merila za uvrstitev lastnih imen v leksikalno bazo. V ^ prispevku se osredotoča zlasti na osebna imena in njihove variacije, pri tem pa ^ se dotika tudi vprašanja homonimije in polisemije. Del lastnih imen, namreč hi- 1—1 pokoristična lastna imena, obravnava Radek Volejnik (Zpracovâni hypokoristik v ^ lexikâlni databâzi Pralex, 115-124), ki prikazuje njihovo tipologijo, obravnava stil razlag, čustveno zaznamovanost in razmerje med homonimijo in večpomenskostjo, opisano pa je tudi izbiranje in razvrščanje ustreznih zgledov v leksikalni bazi.
Eva Koloveckâ (Zpracovâni prirovnâni v lexikâlni databâzi Pralex, 125-136) prikazuje redakcijo primerjav v smislu frazemov v leksikalni bazi Pralex in obrav- N nava določanje slovarske oblike primerjav, obravnavo fakultativnih delov, variant in transformacij. Dotika se tudi razlagalnega sloga. Zdenka Opavskâ v svojem prispevku (Zpracovâni viceslovnych lexikâlnich jednotek v lexikâlni databâzi Pralex (se zamerenim na zpracovâni nefrazeologickych viceslovnych lexémû), 137-152) piše o obravnavi večbesednih leksikalnih enot v leksikalni bazi in primerjavo z načinom obravnave v čeških slovarjih, o merilih za uvrstitev večbesednih enot kot samostojna gesla ali kot zglede znotraj gesla katere od enot besedne zveze, dotakne se tudi razmejitve frazemov od ostalih stalnih večbesednih enot. Prispevek Albene O Rangelove (Typologie abreviačnich ûtvarû v lexikâlni databâzi Pralex, 153-164) ^ prinaša pregled obravnave krajšav v več čeških slovarjih in tipologijo krajšav, ki « izhaja iz leksikoloških raziskav, predstavlja pa tudi način prikaza krajšav v Pralexu Z glede na njihovo tipološko uvrstitev. Iz prispevka Zdenke Tiche (Jednopismenné W zkratky a značky ve slovnicich a v lexikâlni databâzi Pralex, 165-173) izvemo, ^s katere enočrkovne krajšave so za leksikalno bazo češčine relevantne in kako poteka njihovo iskanje v korpusu.
Drugi del zbornika je sestavljen iz slovaških izkušenj pri izdelavi Slovarja sodobnega slovaškega jezika. Klâra Buzâssyovâ (K aspektom tvorenia antonymnych lexém s prefixom ne- (nominâcia, lexikalizâcia, pragmatické komponenty, 175191) v svojem prispevku prikazuje sredstva za izražanje protipomenskosti kot for-malno-semantične informacije, ki poleg sinonimov dopolnjujejo razlago leksikal-nih enot z nikalnično predpono ne- v pripravljajočem se tretjem zvezku Slovarja sodobnega slovaškega jezika (M-O). Opozarja, da je pri leksikografskem delu s potencialnimi protipomenkami, ki jih leksikograf zazna intuitivno, nujno preveriti njihovo sintagmatično povezljivost, saj se izkaže, da številnih potencialnih protipo-menk na podlagi tega merila ne moremo obravnavati kot protipomenke. Jana Haša-novâ in Nicol Janočkovâ (Sloveso ako lexikografickâ vyzva, 193-205) prikazujeta ugotovitve in izkušnje, pridobljene pri zaključevanju redakcije glagolov v drugem zvezku slovarja, zlasti gre za vprašanja velelnika pri procesnih glagolih, deležni-škega trpnika povratnih in nepovratnih glagolov, variantnosti slovničnih oblik pri nekaterih glagolih, vprašanje neosebnih glagolov in neosebnih oblik osebnih glagolov ter vprašanje povratnih in nepovratnih glagolov sploh. Alexandra Jarošovâ (Ustâlené prirovnania: problémy ich châpania a lexikografického zachytenia, 207218) obravnava primerjave zlasti v smislu njihovega razumevanja in problemov pri
^ slovarski obravnavi. Tako v prispevku pojasnjuje, kateri teoretični pristopi, kon-W struktivne kritike prvega zvezka slovarja in drugi vsebinski pomisleki so redaktorje N vodili h konceptualni spremembi obravnave primerjav v drugem zvezku slovarja.
V zborniku je številsko razmerje med češkimi in slovaškimi prispevki močno ^ nagnjeno v korist prvih, pa tudi po vsebini prispevki obravnavajo različne teme - če
0	so češki avtorji dali poudarek samostalnikom in zaimkom, pri Slovakih ni skupne s rdeče niti. Na žalost zato ne moremo na enem mestu primerjati različnih pristopov L in izkušenj pri istih vprašanjih v dveh časovno in jezikovno podobnih, a ciljno pre° cej različnih leksikografskih delih. To je po eni strani razumljivo, saj so morala biti
nekatera vprašanja, ki jih v zborniku obravnavajo češki avtorji, za slovaški slovar razrešena že pred izidom prvega zvezka leta 2006, zato je aktualnost vprašanj za
1	posamezen projekt različna, po drugi strani pa to razmerje v zborniku deluje nekoliko neenotno. Na splošno menim, da je obravnavani zbornik s svojo praktično
Z usmeritvijo koristen za osvetlitev leksikografskih vprašanj, saj so dileme prikazane A v luči iskanja praktičnih rešitev, obenem pa je pri obravnavanih temah prikazano p razmerje med teoretično in konceptualno izčiščenimi redakcijskimi pravili in tistim i delom leksikografovih odločitev, ki tudi po vzpostavitvi pravil ostanejo v domeni S t. i. jezikovne kompetence posameznega redaktorja ali redakcijske skupine. Teme, obravnavane v zborniku, so v tem času aktualne tudi za slovenske bralce.
i
1
2