Štev. 48 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar 28. novembra 1928,. Leto XV. Novine prihajalo vsako nedeljo, Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je prí sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikan ci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123 Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, I|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Da ga spoznamo! „Čuvaj me Bog od prijatela, pred neprijatelom se bom že sam čuvao.“ Tak veli eden pregovor, šteri ne pomeni ravno malo. Če človek zna za neprijatela, se že kelko telko sam čuva pred njim. Ogne se njemi, gde se le more, pred njim malo guči ali pa sploj nika, ar zna, da neprijatel rad vsakšo reč na slabo obrne. Dostakrat pa mamo ravno v takšem, šteri se nam dela prijatelski i prijazen, najvekšega neprijatela. I na takšega ide gotovo pregovor, šteroga smo odzgora zapisali. Pred takšim navideznim prijatelom me lehko samo Bog čuva. Lüdjé nemremo videti drügomi v düšo. Kakši se što odzvüna dela pred nami, za takšega ga največkrat mamo. Itak se pa dostakrat zgodi, dá spoznamo tüdi takšega navideznoga prijatela. To pa najležej po njegovi delaj. Če Što pred nami inači dela kak za nami, če nam što v obraz kak najlepše reči guči, na drügom kraji nam pa škodo dela, te znamo, da se takšega človeka mamo čuvati. I veseli smo, da smo pri njem to spoznali. Če ne bi spoznali njegovoga dvojnoga lica, bi nam znalo to ešče v velko škodo biti. „Lepi prijateli“. Ka pa lehko pravimo od ednoga samoga človeka, to lehko pravimo tüdi od cele drüžbe lüdi. Takši „lepi prijatelje“, šteri so pred nami vsigdar sladki, za našim hrbtim pa ščista inačiši, so tüdi naši demokratje. Dobro je, če te „prijatele“ mi sami spoznamo, da se bomo tüdi znali pred njimi čuvati. Tej se namreč pred nami neščejo pokazati za nasprotnike našega lüdstva i njegovi haskov, nego vsešerom za naše najvekše prijatele. Tü pa tam, šteri nje samo poslüša ne gleda pa na njüvo delo, bi resan što znao misliti, kak se tej lüdjé brigajo za siromaško lüdstvo. Nego ta njüva briga, je samo briga za sebe samoga. To svedočijo vsa njüva dela. Nesmimo pozabiti! Naši demokratje jako dobro poznajo edno našo slabo lastnost, da smo namreč lüdjé takši, da slaba ešče bole pa dobra dela jako hitro pozabimo. Tak naši demokratje tüdi mislijo, da smo mi že ščista vse pozabili, ka so oni z nami delali, i da tiste grehe, štere so oni včinoli lehko brez najmenšega srama na drüge prevržejo. Gde je vzrok našemi zdajšnjemi siromaštvi? Našemi siromaštvi v državi so pravi vzrok demokratje, šteri so od začetka napravili našo državo takšo, kakša je, pa ne dr. Korošec, šteri ma zdaj oblast v rokaj, kak to radi gučijo naši demokratje. Pred leti, pri rojstvi naše države, sta se zgodili z delom i trüdom naši demokrotov za vse naše kraje dve velkivi krivici, šterivi nigdar nemremo pozabiti i šterivi sta vzrok vsemi našemi kesnejšemi siromaštvi. Tevi dve krivici sta: Zamenjava penez i centralizem. Nevoščenost. Včasi v začetki ustanovitve naše velke narodne države, je meo dr. Korošec velko spoštovanje. Vsi pošteni politiki so priznali, da se je dr. Korošec že pred bojnov i med bojnov telko trüdo, da se zdrüžijo vsi južni Slovani v edno samostojno državo, da zaslüži za to najvekše priznanje. Zato je bio dr. Korošec tüdi prvi predsednik prve narodne vlade Slovencov, Hrvatov i Srbov v Zagrebi, i po tom, gda so se tej kraji zdrüžili s starov Srbijov 1. decembra 1918. leta tüdi podpredsednik prve vlade v velkoj Jugoslaviji. Zdaj je pa prišla naprej nevoščenost. Tüdi demokratje bi radi v našoj državi nekaj velkoga špilali, segali so pa dr. Korošči po svoji delaj komaj do gležnja. Ka naj napravijo? Dr. Korošca morajo zmenšati konči pred Srbi. I pri tom so nika ne zbirali. Dr. Korošca so Srbi poznati i so dem. proti njemi ne mogli dosta včiniti. Zato so pa začnoti grditi Vse tiste Slovence, šteri so držali z dr. Korošcom. Vsi tej Slovenci so prej bili vsigdar proti Srbom. Vsi popevje so prej biti proti Srbom. Med bojnov je prej večina tej Slovencov kričala „Srbe na vrbe* itak naprej. I pomagalo je. Od začetka se je Srbom malo neverjetno vidlo, da bi dr. Korošec i njegovi lüdjé v istini takši bili, nego, gda so demokratje to ti naprej trdili so že začeli nikelko dvojiti nad Korošcovov i slovenskov poštenostjov. Demokratje so vam pa v tom majstri, gda trbe kakšo laž trditi. Zamenjava penez i centralizem. K tomi je pa prišlo demokratom ešče nikaj drügo jako prav. Gda se je gučalo od toga, kak naj bo naša država vrejena, je bila naša stranka z dr. Korošcom za to, naj ma vsakša vekša krajina, kak Slovenija, Hrvatska, | Bosna, Hercegovina, stara Srbija i tak naprej, svojo posebno vlado. Sküpen vsem naj bo samo krao, vojska, železnica, pošta, penez i drüge takše reči. Penez za domače potrebščine pa naj v vsakšoj krajini doma ostane, ne da bi šo v Belgrad. Tü so se pa zdaj šteti demokratje Srbom kak najlepši pokazati. Glasali so za to, naj se sploj vsi dohodki zbirajo v Belgradi, nazaj pa naj samo telko pride, kelko kakši minister z dobre vole šteroj pokrajini da. No, pri tom so v istini zmagati demokratje nego v velko našo škodo. Ravnotak je prišeo čas, da bodo v celoj državi samo edni penezi. V Srbiji so meti namreč dinar, v naši krajaj pa korone. Naša stranka je predlagala naj se mini za vsakšo korono eden dinar. Zdaj so vam ešče skočiti demokratje proti dr. Korošči! Samo, naj bi se Srbom lepi napravili. Dr. Korošec šče prej državo raztrgati i Srbe na nikoj spraviti. I znova je valalo. Dr. Korošec je odišeo iz vlade, oblast so pa meti skoro do zdaj demokratje, Zdaj so pa začnoli svoje delo. Dače, čiduže vekše. Naednok so meli demokratje telko novin šenkavati, na vse strani, da se ešče dnes čüdivamo, kelko dač so si mogli potegnoti za svoje novine. Oblast so meti v rokaj, zato so tüdi banke morale njim slüžiti. I velke banke so prišle za toga volo na nikoj v škodo Siromaškomi lüdstvi, štero je svoje teško prišparane krajcare dalo notri. I tak naprej. Vsega toga smo ešče ne pozabili. I kak delajo dnes? Iz oblasti so vö spadnoti. V Belgradi so morali pozvati nazaj tistoga Korošca, šteroga so v začetki zavolo demokratov ne šteli poslüšati. Dr. Korošec naj zdaj zvaža, ka so drügi zavozili. Demokratje se pa zdaj tak delajo, kak da bi dr. Korošec zavozo i bi se demokratje pripravlati, da bi ga šli zvažat. Strašno se čemerijo na njega. Nika je prej ne dobro ka je napravo. Zdaj vse tisto namreč, ka so sami napraviti, ščejo prevrnoti na njega. Mislijo, da smo mi že vse pozábiti. Najbole je pa svado dr. Korošec naše demokrate i ž njimi radičevce s tem, da njim je pravo naj povejo, ka pravzaprav ščejo, da njim vse včini, naj bo samo v hasek državi. Zdaj pa nika ne vejo odgovoriti. Vlado naj bi dobili v roke, to bi bilo vse. Vlado si oni namreč tak predstavlajo, da bi lepo sedeli v Belgradi i od vsej strani bi njim penezi vküp leteli. S temi penezi bi pa te lehko delati, ka bi šteti. Tak si oni mislijo vlado. Nego takše njüvo vladanje je našo državo tak daleč pripelalo, da je morao priti naš človek i začnoti inači vladati, kak so pa meli navado demokratje. Mi Znamo, ka ščemo. Naša stranka je svojega programa ešče ne spremenila, če nas što pita ka ščemo, vsakšemi včasi povemo. Ščemo, naj bo naša država tak vrejena, da bo vsakša pokrajina lehko tak živela, kak se šika za njo. To je, mi ščemo autonomijo posamezni pokrajin, ščemo, da vlada v državi red, mér i pravica. Demokrati ne vejo ka ščejo. Že parkrat njim je bilo povedano naj povejo ka ščejo. Naj pridejo v parlament i naj predložijo zakone i parlament njim sprime. Nego kakše zakone naj predložijo, če pa nevejo, ka bi radi. Radi bi meti peneze, to je vse. Zdaj pa ne vejo, kak bi naj to povedati, da bi radi meti peneze. Predsednik vlade je pozvao nje, naj povejo ka ščejo i se njim da. samo naj bo v hasek države i lüdstvi. Na to so ešče dnes ne dati odgovora njemi samomi. Nego tak po svoji novinaj pišejo, da njim naj dajo vlado v roke, pa bodo že vidli ka ščejo. Poleg pa pravijo, da so oni prijatelje države i lüdstva. Takši prijatelov čuvaj nas Bog! Da bi dnes što kaj dao na demokratske lepe reči! Meti so oni vlado v rokaj i so Iepo gučali, da so velki prijateli države i lüdstva. Delali so pa inači. V istini so biti velki prijateli penez, štere so vlekli od države i od lüdstva. Kakši prijatelje države i lüdstva so oni se najbole vidi dnes iz njüvoga dela. Gda so njim v Belgradi za njüvo delo bočkor pokazati, so se tüdi sami malo razodeti kakši prijateli države i lüdstva so. Državno gospodarstvo so na jako nisiko stubo spravili. Gda je prišla naša stranka v vlado so včasi delali na to, naj dobi naša država malo vekše posojilo, da se nikelko odpomore. Posojilo je bilo že sklenjeno i što je začno proti delati? Demokratje i radičovci. Dobiti smo meli 13 mili- jard dinarov posojila, štero bi v kakši 30 ali 50 letaj pomali nazaj davali. Takše posojilo je velki blagoslov za državo ar je v vsakšoj novoj državi od začetka jako dosta dela i stroškov, ka država nemre vse naednok iz dače vküp spraviti. Če bi pa naša držáva s posojilom velke fabrike i železnice zozidala, bi v nikelko letaj te telko haska prinesle državi, da bi samo z njüvim haskom lehko v 30 letaj štirikrat tak velki dug plačali. Nego demokratje so bili proti tomi posojili. Zakaj? Če je od demokratov samo božno čüti, tüdi od drügi nesmi nišče nika dobroga gučati. Toga se oni držijo. Raj naj zlodi vse zeme, samo naj bi oni kakši hasek meli. Gda so meli oblast v rokaj, bi skoron državo vničili. Samo na svoje haske so gledali. V pravom časi je ešče prišlo ravnitelstvo v državi v drüge roke. Zdaj pa oni neščejo za nikšo ceno, da bi što gučao, da so zato prišli od vladanja, ar so slabo ravnali. Oni ščejo sveti dopovedati, da držáva zdaj komaj na nikoj pride, gda so oni oblast zgübili iz svoji rok. I to ščejo sveti tüdi tak pokazati. Zato delajo nemére v državi, delajo javno proti haskom države i proti haskom lüdstva, samo naj bi sveti mogli pokazati, da se godijo v državi nerednosti i nezakonitosti. Za vlado nemajo nigdar niti edne dobre reči tüdi či vlada tisto napravi, ka oni sami želejo. Približavle se pa čas, gda bo vsem zadosta potrpežlivosti, zato pravimo: „Demokratskoga, prijatela čuvaj nas Bog, čuvali se ga bomo pa tüdi sami.“ 2. NOVINE 25. novembra 1928. K proslavi v Maribor. Maribor proslavi na slovesen način desetletnico svojega osvobojenja i narodnoga ujedinjeja. Maribor je lehko ponosen na svoje delo pred desetimi leti, zato se šče toga tüdi v najvekšoj slovesnosti spominjati. Te den se pa zdrüžijo v Maribori tüdi vsa narodna drüžtva cele mariborske oblasti. Düša vse prireditve je zaslüženi general Majster, prvi slovenski general, šteri je po bojni z malov trumov slovenskih vojakov na lepi način prikleno Maribor našoj narodnoj jugoslovanskoj državi, gde je Maribor ostao do dnes. Če ne bi bilo generala Majstra, teško bi se zgodilo, da bi prišao Maribor pod našo narodno državo. K toj slavnosti prido iz cele mariborske oblasti zastopstva vsej narodni i kulturnih drüštev i velke vnožine lüdstva. Tüdi iz naše krajine se močno pripravlajo društva pa tüdi Vnogi drügi da te dni obiščejo prestolico naše severne Slovenske oblasti. Na te narodni svetek, bo sledeči SPORED: v soboto 1. decembra 1. ob pol 10 vöri Tedeum v stolnoj cerkvi, 2. ob fertao na 11 zbiranje vseh drüštev na Trgi Svobode in odhod k odkritjí spomenika v Mestnom parki, 3. Po odkritji spomenika obhod po Maribori na Glavni trg, 4. Manifestacijsko zborovanje na Glavnom trgi. Drüštva pridejo z godbami drüštvenimi zastavami na okrašeni vozovaj i konjaj. Orlovska i drüga drüštva v korjaj, ženske i deklice v narodni nošnjaj. Zvečer ob 8. vöri je koncert v velikoj unionskoj dvorani. V petek i v soboto večer je razsvetlava i baklada z muzikov po glavnih vulicah Maribora- Šteri idejo iz naše krajine, naj pazijo na eto: Vožnja jo četrtinska. Iz Sobote v Maribor i nazaj pride na 17 Din. Če- trtinska vožnja se dobi z izkaznicov, štere se dobijo v uredništvi »Novin« v Soboti pa tüdi pri naši županstvaj za 1 Dinar. Četrtinska vožnja vala od 28. novembra do 3. decembra. Najbogše bo, če iz vsakše fare ali občine naroči eden izkaznice za več vküp. Napiše naj samo edno karto kelko izkaznic želi meti i uredništvo njemi včasi pošle. Nikelko izkaznic bo tüdi v Kmečkoj Posojilnici v Soboti. Vsa naša drüštva pa naj kem prvle javijo uredništvi »Novin« ali pa Ekspozituri prosvetne zveze v Soboti, kelko članov i kelko drügih lüdi iz njüvoga kraja nameni iti v Maribor. To zato, da se v pravom časi lehko preskrbijo potrebni vagoni. Gda idemo ? Najkesnej, šteri ščéjo priti na slovesnost, morajo iti iz Sobote v soboto zajtra ob ferteo na šest. Tej pridejo ešče pred pol desetov v Maribor. Dobro bo iti že v petek zajtra ob toj vöri ali pa v petek ob dvéma po poldnevi. Tej pridejo v Maribor okoli pol 7 zvečer, Vsaka sküpina pa naj po ednom svojem zastopniki javi uredništvi Novin kelko ji potüje, da bomo znali že naprej preskrbeti za prenočišče. V vsakšoj fari se naj določi edna oseba, štera bo celo sküpino vodila. Vsakši takši voditeo se pa naj tüdi kem prvle javi našemi uredništvi. NEDELA. (Po risalaj 26. Evang. sv. Mat. 24, 15—35.) V tisti časaj pravo je Jezuš vučenikom svojim: »Gda bote vidli vso grstijo razrüšenja na svetom mesti, štero je bilo napovedano po proroki Danieli — što čte, naj razmite naj bežijo v gore šteri so v Judeji; i što je na strehi, náj sie hodi doli jemat kaj iz hiže svoje; i što je na polaj naj se ne vrača po plašč. Jaj pa nosečim i nadajajočim tiste dni ! Prosite, da se vaše bežanje ne zgodi po zimi ali v soboto ar bo tiste dni velka stiska, kakše je ne bilo od začetka sveta do zdaj i je tüdi nede. I če ne bi bili Skrajšani tisti dnevi, ne bi bio rešeni niti eden človek. Nego zavolo zvolenih bodo tisti dnevi prikrajšani. Teda neverjite če de vam što pravo : Glejte tü je Kristuš ali tam. Vstanejo namreč krivi proroki i krivi kristuši i delali bodo velka znamenja i čüde, tak da bi bili zapelani tüdi zvoleni, če bi bilo mogoče. Vidite, naprej sam vam povedao. Če vam teda povejo: Glejte v püščavi je, nejdite ta; glejte notri v hiži je, ne verjite. Zakaj, kak blisk pride od izhoda i se posveti do zahoda, takši bo tüdi prihod Sina človekovoga. Gde je mrlina, se zbirajo tüdi jastrebi. Naskori po stiski tistih dni pa sunce potemnej i mesec nede davao svoje svetlošče. i zvezde bodo kapale z neba i nebeske moči se bodo burkale. I teda se prikaže znamenje Sina človekovega ne nebi; te bodo jokali vsi rodovi na zemli, i videli bodo priti Sina človekovega v oblakaj neba z velkov močjov i veličastvom. I pošle svoje angele s trombami i močnim glasom i zbirali bodo njegove zvolene od štiri vetrov, od kraja do kraja neba. Od figovoga dreva pa se včite: Gda je njena vejka že mezgasta i požene listje, znate da je sprotoletje blüzi. Tak znajte tüdi vi, gda bote vidli vse to, da je blüzi dver. Za istino povem vam, da te rod ne prejde, dukeč se vse to ne zgodi. Neba i zemla prejdeta moje reči pa ne prejdejo. Navuk: Tüdi grehe narodov dosegne pravica boža. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. XIII. Smrekar je dobro odao zrnje štero sta s Števanom pelala v mesto. Drügi den, gda sta se vračala proti domi, sta stanola v kmečkoj krčmi pri cesti. Bilo je notri preci različni po videnji poznani lüdi iz vsej krajov nego tisti, s šterim je Smrekar navadno rad gučao, so že odišli. Sela sta zato sama k ednomi stoli bole v koti. »Kaj bogšega bi radiva mela“ pravi Smrekar krčmarici. Za en časek sta že mela na stoli mero najbogšega vina i dišeče pečenje. »Pij i jej« pravi Smrekar Števani. »Ne zajeva i ne zapijeva vsega ka mava, pa tüdi živela neva vekivečno. Zato reži, ne boj se.« »Kraščakov nama ne vzemejo« pravi Števan i se smeje. Tüdi Smrekar je bio nekam izredno dobre vole. Gučao je vnogo i pripovedavao Števani kak je prišao pomali do svojega dnešnjega bogastva. „Tebe mam rad,“ nadaljavle Smrekar proti Števani. „Tvojega očo nemam ravno na dobrom, ti si pa skrben pa zadosta čeden. Vidim, da premišleno i dobro delaš. Plačüj kak najprvle duge pa tüdi kakše küpčije se lehko poprimeš. Brez küpčije ne bi prišao jez tak daleč kak sam. Če bi ti pa gda kakša sila bila, oglasi se samo pri meni. Poštenomi človeki jez vsigdar zavüpam. Smrekar je dao Števani roko i Števan se njemi lepo zahvali. »Penez vas mogoče nemo ravno proso, znao bi vas pa kaj drügoga prositi.“ »Pri meni vsigdar« odgovori Smrekar. »Na veke nemo živo. Tüdi zdaj se mi že ne bi trbelo potepati po sveti okoli, nego stara navada mi ne da mira. Gda dobim zeta, si nikelko odpočinem. Ka misliš, šteri zet bi bio za mene najbogši?" pita Smrekar Števana. Števan malo rdeči postane, vzeme kupico v roke i malo vüsta namoči, nato pa pravi: »Vzemite zeta, šteri bo meo Franco rad, šteri bo vas poštüvao kak očo i Šteri de materi dvoro na stara leta kak pošteni sin.« „Vse lepo“, odgovori Smrekar, »ali što naj bi bio te zet. Nikelko kakpa mora tüdi k hiži Prinesti, to se že tüdi šika.« Števan bi že rad kaj povedao, to zadnje ga je pa malo poparilo. Mislo si je pa: zdaj je prilika, kakše mogoče nigdar sledi nede. »Jez nemam penez, pa tüdi ne Bog zna kakšega bogastva, vüpam si pa oboje spraviti.« „Pamet že maš“ njemi odgovori kratko Smrekar. »Oča, pošteno vam gučim, Vzemite mene za zeta, nigdar vam nede Žao." — »Oh!« zakriči Smrekar i ves obraz se njemi zategne v zaničlivi nasmeh. »Ne sam šteo, da bi što drügi pri vas mesto mene gučao ... “ začne Števan dale, Smrekar njemi je pa ne dao gučati, »Dečak, ti si pijan!« zakriči Smrekar. »Ne Oča, s Francov se že itak radiva mava«, mirno odgovori Števan. — Gda Smrekar to čüje, skoči s klopi i zakriči nad Števanom: „Lažeš, kodiš! Poberi se mi, da te ne vidim več!“ Lüdje v krčmi so se vsi obrnoli proti tomi stoli, Števan je pa vido, da se je prenaglo, vzeo je kraščak, položo nikelko penez za račun na sto i brez reči odišeo. Smrekar je zgrabo Števanov penez na stoli i ga pognao skoz okno v kmico za Števanom. XIV. Vsi kmetje v krčmi so stanoli i stopili okoli Smrekara. »Ka je pa bilo, ka“, ga skrblivo spitavlejo. »Ja, vej pravzaprav že Znamo« se oglasi pomali eden pa drügi. »Ženo se je pri tvojoj hčeri, jeli« njemi pravi eden. »Što to pravi?« pita trdo Smrekar. — »E mi vse Znamo" vjemi po vrsti odgovorijo. „Tak malo slepe miši sta lovila" dene drügi. »Vina gori!« se zadere Smrekar. Kmetje so vidli, da on dnes vse plača, zato so se spravili okoli njega. Edni so njemi pripovedavali ka so že vse zvedeli od njegove hčeri i Števana, drügi so. njemi tanače davali, naj bo Čeden, naj ne da dekline vsakšemi pa naj je ne bije zavolo toga. Mladost je norost to se ešče vse inači prevrže. Že je kesno v noči bilo, gda je Anton plačao i velo naprečti. Dobo je pri krčmari hlapca, šteri se je mesto Števana pelao z ednimi kolami domo. Kmetje okoli njega so že vsi močno vinjeni bili samo Smrekar je bio trezen, čiravno je zdaj šteo da bi se ga malo bole pošteno nakresao. Čütili so pa to njegovi konji, šteri so se ne mogli braniti njegovoga biča i so šli kak veter proti domi. (Dale sledi.) Murska Sobota. — Proslava 1. decembra. Tüdi Sobota proslavi desetletnici zdrüženja Slovencov, Hrvatov i Srbov v edno sküpno narodno državo. Proslave se vdeležijo drüžtva i občinstvo iz Sobote pa tüdi zastopniki drüštev i občinstva iz drügi krajov naše krajine. Glavna slovesnost bo v petek zvečer, v soboto bodo pa po Vsej cerkvaj slovesne slüžbe bože, štere se vdeležijo zastopniki uradov i drüštev. Spored v petek zvečer je slede- či: 1. Ob pol šesti zvečer slavnostna seja občinskoga odbora v občinskoj hiži. 2. Ob 6. vöri Slavnostno zborovanje pred občinskov hižov. Pozdravni govor, pevski zbor, govor o pomeni 1. decembra, muzika. 3. Obhod po mesti: Vojaštvo i gasilsko z baklami i godbov, uradi, zastopniki drüštev, občinstvo. 4. Po obhodi zbirališče pred občinskov hižov, govor, petje. Obhod bo šo od občinske hiže po Cerkvenoj ulici, Maloj Kaniži, Lendavskoj cesti, Slovenskoj ul. i Šolskoj ulici nazaj pred Občinsko hižo. Vsi hižni gospodari se naprošajo, da že v petek razobesijo zastave i i ob vulicaj, gde bo šo Obhod razsvetlijo svoja stanovanja. Vsa občina bo slavnostno razsvetlena. — Ljubljana i Sobota. Čteli smo v ljubljanski novinaj, daje Ljubljana z med več novih vulic imenüvala edno tüdi po našem Küzmiči, edna se pa zove Prekmurska. S tem je Ljubljana nas samo v sramoto spravila. V Ljubljani poznajo nas i naše slavne može, mi jih pa neščemo poznati. V naši „Novinaj“ smo že predlagali, da bi prekrstili ništerne naše vulice po naši slavni vojvodaj Pibini i Kočij, po naši apoštolaj Cirili i Metodi, po naši Küzmičaj, Borovnjakaj, Ivanocijaj i tak naprej. Pa vse zaman. Naša Sobota je ostala pri razni Prečni, Zvezni, Blatni i podobni vulicaj, od šteri niti edna nika drügo ne pomeni kak to, da smo kakšega imena iz naše zgodovine ne zmožni dati našim vulicam, ar svoje zgooovine ne poznamo. Šli smo pa na posodo po imena na Hrvaško i Vogrsko : po Turopolje, Malo Kanižo, Bakšo i tak noprej. Ljubljana nas je zdaj v sramoto spravila, nego, če nas tüdi bole pametne napravi, toga pa ešče dnes nemremo povedati. — Šund. Iz Zagreba pošilajo na vse strani različno čtenje najslabše vste. Takšemi nikajvrednomi čtenjej se pravi šund. Zagrebečki trgovci toga malovrednoga čtenja tak delajo, da pošlejo prve zvezke teh nikaj vredni spisov k šenki, za drüge pa računajo za vsakši zvezek po eden dinar, tak, da pride cela kniga na 80 i prek 150 Din. To je papir najslabše vrste i je cela kniga ne vredna 15 Din, po svojoj vsebini pa niti za gnoj ne. Godi se pa, da ništerni naši lüdjé posebno takši, šteri se za bogše držijo jako segajo po tom šundi. No, s tem najbole sami sebe ocenijo. — Zapüsto je našo gimnazijo p. profesor Mali i odišeo na svoje novo mesto v Ptuj. Pri železnici se je poslovilo od njega dijaštvo. G. profesori Želimo na novom mesti vse najbogše. — K dijaškoj meši rado čiduže več naši lüdi hodi posebno zavolo lepoga dijaškoga petja. Mislimo pa, da bi se lehko dijaški zbor ešče preci zbogšao ar se nam vidi, da spevanje čiduže nekam bole površno gračüje. 25. novembra 1928. NOVINE 3 Slovenska Krajina. — Županje, ne dajte se sramotiti! Naši demokratsko-radičovski lüdjé se ešče dnes smejejo z naših županov prej da vse podpišejo, ka njim što v podpis prinese. Razposlali so skoro vsem našim županom naj podpišejo posebne obveznice, da bodo kandidirali na njüvoj listi pri volitvaj v okrajni cestni odbor. Znajo, da je skoro niti eden od tej županov ne njüvoga mišlenja, smejejo se pa, da se prej med vsemi našimi župani že najde telko takših, šteri njim podpišejo i niti nedo znali ka so podpisali. Na te način ščejo vküp spraviti svojo demokratskc-radičovsko listo. Mislimo, da nede niti ednoga župana v našoj okroglini, šteri bi se na te način dao spelati. Če bi pa šteri v istini podpisao, ne da bi znao ka je podpisao, takši svoj podpis tüdi gda šteč lehko vniči. Naša stranka je odebrala za kandidate samo naše najbogše i najpoštenejše lüdi, zato je zmaga tüdi zdaj, kak vsigdar na našoj strani. Na tiste pa, šteri bode šteli proti nam delati, bomo mi tüdi malo inači gledali. — Naprej lažejo. Za demokratskim „Jutrom“ je prišla demokratska »Domovina« i naprej laže, da so se naši sezonski delavci s vogrskimi zastavicami v Soboto pripelali. Istina je to, da so si naši delavci v Ptuji okrasili svoje vagone s papirnatimi rožami i pantliki Vsefele farb. Če se med roznatimi, rdečimi i belimi farbami najde tüdi zelena, iz toga samo hüdoben človek lehko napravi vogrske farbe. Istina je tüdi, da je na vagoni niti edne zastavice ne bilo ne Slovenske pa ne kitajske. Demokratje, šteri se nam doma lepe delajo nas ščejo pri vsakšoj priliki pred drügimi ogrditi. Tak so delali v Belgradi proti vsem Slovencom, da bi se Srbom bole priküpiti i tak šimfajo našo krajino na drügi mestaj, držijo se pa pri nas kak klešči. Dobro si zapomnimo te lüdi, pa tüdi tiste, šteri ž njimi držijo. — Ka je pa to za ednoga? V »Düševnom listi« se je eden zmed naši stari pošteni evangeličanov tožo, zakaj spravlajo njüvo dijaštvo cilo v evangeličanskom dijaškom domi v drüštvo »Sokol«. To drüštvo je pri nas ešče v istini nindri ne pokazalo kakši dobri sadov svoje vzgoje, poleg toga je pa veri tüdi jako malo prijazno. Zdaj so se pa nikši lüdjé oglasili v imeni domačinov v demokratskoj domovini i strašno branijo to drüštvo v našoj krajino kak, da mi ne bi znali, da niti eden pošteni domačin ne piše v „Domovino“ i niti eden pošteni domačin ne hvali »Sokolov«, ar ji za njüva dela nemre níšče hvaliti. Mi pa Sodimo dobre lüdi po njüvi delaj. — Dijaški list »Mentor«. Dobili smo v roke že tretjo številko za to leto toga lepoga dijaškoga lista. Prinaša zdaj poleg nadaljavala leposlovne i poučnih spisov iz prvejše številke tüdi lepo kratko dijaško igro : Ko se je porajala Jugoslavija. Ta igra je namenjena posebno za proslavlanja prvoga decembra po šolaj. Želimo, da bi se te list kem najbole razširo med našim dijaškom pa tüdi med drügov našov mladinov. Naroča se: Uprava Mentorja Ljubljana, Gradišče 4. Pride za dijake na SO Din, za drüge pa na 40 Din na leto. Ništernim bo že zadosta. Velka nesreča, štera je zadela našo krajino, gda je toča ništernim našim vesnicam vse vničila, je vnoge naše lüdi pripravila do toga, da so si šli sami prosit živež. Znamo pa, da se pri vsakšoj ešče tak velkoj nesreči, sledi vsigdar kaše nerednosti zgodijo. Tak so si ništerni do zdaj že v istini zadosta naprosili i poleg toga ešče dobili kakše podpore, tak, da nedo trpeli pomenkanja. Vnogi, Vnogi so pa ešče v velkoj nevoli posebno v cankovskoj fari, iz štere so lüdjé ne hodili telko prosit kak iz drügih krajov. Zato tej, šteri so do zdaj hodili prosit i so si že vnogo naprosili naj zdaj s tem henjajo. Tak lehko mi damo ešče kaj tistim, šteri so mogoče vnogo vekši siromacje i so ne hodili prosit. — Bogojina. Zadnje naše senje 16. novembra je bilo jako dobro obiskano. Živine je bilo dosta prignane i dosta tüdi zodane. Kak küpcov tak tržcov je bilo zadovole, občinstva pa telko da se je vse tisnoča delala. Ne pravijo zaman lüdje: Bogojanska senja. tak stara, kak nova, so kaj vredna. — Krog. Naglo je mro v sobočkom špitali Titan Anton iz naše vesi. Pri nekšem teškom deli se njemi je vtrgnola mrena i po operaciji je naskori mro. Zapüšča mlado ženo, s šterov je živo v zakoni komaj dva meseca. — Veržej. V petek, 30. novembra se vrši pri nas velko Živinsko i kramarsko senje na štero vse prebivalce Slovenske krajine vlüdno vabimo. Županstvo. — Velka Polana. Dobili smo i objavimo: Občinsko gostilno je izlicitirao 18. novembra nekši Ferčak za letnih 8000 Din. Pred desetimi leti so pošteni polančari iztirali židove, na deseto obletnico so njim pa pálig lepo navelko odprli dveri. Javno se guči, da je bila licija samo komedija, ar so se prej ništerni žedni občinski odborniki že prvle poglihali ž njim lekar za 12 litrov vina i nikelko cigarov. Za to se konči zna, za drügo pa ne. Na licitacijo so prišli razen g. Vrabla od Lipe sami Židovje ali z židovkinjami Oženjeni interesenti. Čiravno je g. Vrabl šo jako visoko s svojov ponüdbov, je odstopo, ar se je vidlo, da g. župan nešče meti Ferčaka. Prej zna zakaj. Mi bomo pa videli če bomo meli zdaj več sreče i palik lehko kričali: Éljen palinai pálinka! Zdaj pa naj ešče što pravi, da smo ne napredni, če smo po deseti letaj prišli ta, gde smo bili pred desetimi leti. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — Za Maribor. Vsi tisti, Šteri majo izkaznice za proslavo 1. decembra v Maribori küpijo na postaji polovično karto za Maribor i v Maribori te ne oddajo nego se stov kartov i listov izkaznicov, štero so dali v Maribori potrditi, nazaj pripelajo. — Županje, šteri se ščejo udeležiti proslave v Soboti v petek zvečer si smejo zaračunati stroške iz občinski penez. Stroške za proslavo v Soboti nosi sobočka občina. Dnevni zapiski. Navuke bi radi davali demokratje našim poslancom. Da bi bar oni svojim poslancom davali te navuke, gda so bili na vladi, ne bi državo tak daleč pripelali, kak so jo. Tisti šteri je vojzno naj ne davle navukov tistomi, šteri izvaža. Kleklove molitvenike zove demokratska »Domovina« naše „No- vine“ i „Népujság.“ Mi »Domovine« inači ne bi mogli zvati kak — tupasta turba. S srednjeveškov babjevernostjov je prej napunjene naše lüdstvo piše demokratsko »Jutro.« Povemo, da je s tem napunjeni samo tisti, šteri čte »Domovino« i »Jutro.« Naš pameten, izobraženi i moderni človek pa tak trapasti novin itak ne čte. Domača politika. Naš parlament. Parlament redno dela naprej. Pozna se, da nega notri radičovi i demokratski poslancov ar so tej prvle delo samo zavirali. Z med važnejši zakonov so sprejeli na predlog našega poslanca dr. Kulovca zakon o javnih delih 14. nov. Po tom zakoni bo država v tisti krajinaj, gde so se zgodile kakše vekše vremenske ali drüge nesreče davala podpore na te način, da da lüdem delo. Gradilo i zidalo se bo ka je v tistoj krajini najbole potrebno da si tak lüdje peneze zaslüžijo. Samo takšim se da penezna podpora na roko, šteri so v istini za nikše delo ne sposobni. — Novi državni proračun. Finančni minister je predložo narodnoj skupšpini 17. novembra novi proračun za leto 1929. Novi proračun kaže 12 miljard izdatkov za prišestno leto. Gda so bili demokratje na vladi je znašao proračun 13 miljard, čiravno so nika posebnoga ne napravili. Prekosnice. V šoli. Vučiteo pripovidavle: Človek ma telo i düšo. Telo vidimo, düše nemremo videti. Telovno delo vsi vidimo, düševnoga dela pa nišče nemre videti. Vse to, ka delamo s telom, zovemo na kratko naše zvünešnje živlenje, vse düševno delo je pa náše notranje živlenje. Ali mi zna zdaj šteri povedati edno priliko našega notranjega živlenja ? Miškec vzdigne roko. No povej ti Miškec, njemi pravi vučiteo. Naša Trezika ma notranje živlenje. No pa povej, pravi vučiteo. — Gliste — odgovori modro Miškec. Ešče edna iz šole. Markec je trde glave. Nikak nemre zarazmiti kelko ostane, če od šest vkraj vzeme pet. Zato njemi vučiteo lepo razlaga : »Gledaj, če maš v žepi šest jabok i ji pet zgübiš povej mi Markec, ka te ešče maš po tom v žepi ?« »Lüknjo«, jadrno odgovori Markec. Tjedenske novine. — Za naše delavce. 23. novembra se začnejo v Berlini pogajanja med zastopniki naše i nemške vlade za zaposlenje vsej vrst delavcov iz naše države. Letos na sprotoletje se je sklenila samo pogodba za zaposlitev sezonski delavcov v Nemčiji. Ta pogajanja so se tak dugo zavlekla, da na zadnje niti Polovica tisti delavcov ne mogla iti v Nemčijo, kak so od začetka šteli. Letos so se začnola nova pogajanja z Nemčijov i podobno pogodbe se bodo sklenole tüdi z Francijov, Belgijov, Grčijov i Romunijov. Po tej pogodbaj, če se srečno sklenejo bi Šlo do 100 jezero delavcov iz pasivni krajov naše države v fabrike po severnoj Franciji. Med pasivno kraje pa spada tüdi naša krajína, ar tüdi mi menje pridelamo doma kak bi nam trbelo za živež. Važno bo za nas tüdi če bo kleti lehko šlo več naših sezonskih delavcov v Nemčijo, gde itak vnogo več zaslüžijo kak pa doma. — Konkordat z Nemčijov. Pruska vlada je te dni končala razgovor s papovim poslanikom Pacellijem za sklenitev konkordata ali posebne pogodbe med rimskim papom i nemškov državov. Proti konkordati je Nemška evangelska zveza, štera šče na vsak način to onemogočiti. — Kak blüzi je smrt! Marija Horvat z Vinskoga vrha pri Ormoži se je smeknola od gostanove ježice v prst. Mali trnek jo je bolo v prsti, zato si ga je izkopala z iglov. Igle je pa morala biti erjava ar si je zastrupila krv i gda so jo pripelali k zdravniki je že ne bilo več pomoči. Pokojna je bila jako zgledna mati, dobra ženska i zapüšča več nepreskrblene dece. — Zagrebečke šole zaprete V Zagrebi se je med šolskov mladinov strašno razširila škrlatice. V kratkom časi je že nad 200 dece zbetežalo. Zato je Šolska i zdravstvena oblast zaprla za štiri tjedne vse lüdske i meščanske šole i vse prve i drüge razrede srednji šol. Mladini do 14 let je prepovedano hoditi v kino i drügim predstavam gde se zbira vnogo lüdi- — Nove cigarete. Uprava državni monopolov je izročila v promet novo vrsto cigaret „Strumica.“ Odavajo se v škatulicaj po 20 falatov za 16 Din. i so iz prvovrstnoga tobaka. 4. N O V I N E 25. novembra 1928. GOSPODARSTVO. j. casar: Zadružništvo. V zadnjem časi se v našoj krajini močno širijo razne zadruge, posebno kreditne. Zato mislim, da nam nede škodilo če malo od bliže spoznajmo z zadružnim živlenjom i delom po zadrugaj. Gospod urednik mi je drage vole dao v »Novinaj« za to ptreben prostor. Što bo skrblivo čteo te članke v »Novinaj«, lehko vnogokaj pridobi. Ar so pa pri nas razvite do zdaj posebno kreditne zadruge, ščem obračati posebno pasko na nje. Ka je zadruga? Zadrugo zovemo drüštvo z neomejenim številom članov, štero ma namen širiti i povekšavati pridobitnost ali gospodarstvo svoji članov. V toj razlagi je obseženi ne samo namen zadruge nego so podana tüdi vsa znamenja po šteri se zadruge razločüjejo od drügih drüžb ali drüštev. Zadruge majo neomejeno število članov. Vsakši lehko pristopi gda šče i tüdi odstopi. Zato ma zadruga ednok več drügoč menje članov. V tom se zadruge ločijo od drügih pridobitnih drüžb posebno od takših, štere so bole kapitalističnoga značaja. Te se ustanavlajo samo med določenimi osebami ali je pa število članov že v naprej določeno kelko jih lehko ma takše drüštvo. Znak zadruge je v glavnom pospeševanje pridobitnosti i gospodarstva članov. Zato nemremo imenovati za zadruge razna izobraževalna, znanstvena, pevske, telovadna i podobna drüžtva. Lehko majo zadruge tüdi kakši poseben stranski namen nego njüv glavni namen je i ostane gospodarski. (Dale sledi.)! Penezi. 1 amerikanski dolar 56.95 Din. 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9 92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 taljanske lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276.23 Din. Razglas o licitaciji. Temeljem odloka g. velikega župana mariborske oblasti z dne 9. novembra H. br. 932/1 razpisuje VODNA ZADRUGA v DOLNJI LENDAVI, na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. iu njegovih izprememb in dopolnitev s skrajšanim rokom po členu 80 navedenega zakona — ad b) pa v lastnem delokrogu na dan 8. decembra 1928. ob 9 uri dopoldne v svojih prostorih v Dolnji Lendavi hiš. Štev. 51 JAVNO USTNO OFERTALNO LICITACIJO. a) Razširitev in poglobitev strügo Radmožanskega kanala in zvišanja nasipov od km. 10 do 11 ter izkop Radmožanskega kanala od km. 11 do km. 12.956, vse to v katastralni občini DOBROVNIK v Prekmurju, pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bode znašal približno 11.400 m3 zemlje i gramoza ter so proračunani stroški najvišje s 102.600 Dinarjev; b) Razširitev in poglobitev struge LEDAVE in zvišanje nasipov od km. 24 do km. 25.500 v k. o. Nedelica in Radmožanci pod sledečimi glavnimi pogoji: Izkop bode znašal okoli 5000 m3 zemlje in gramoza in so stroški proračunani najvišje z Din 45.000. Licitacije se sme udeležiti kot ponudnik vsak naš državljan, ki položi najkasneje do 1/2 9 ure na dan licitacije pri blagajniku Vodne Zadruge (Dolnje lendavska hranilnica) začasno kavcijo in sicser ad a) 5.150 Din., ad b) Din 2.250, odnosno ad a) in b) Din 7.400 v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali siceršnjih pupilarno varnost nudečih papirjih, ali v vložni knjižici kake Jugoslovanske hranilnice i se o tem komisiji pred Začetkom dražbe izkaže. Nadalje se morajo dražitelji izkazati s potrdilom, da izvršujejo ka ko obrt, s potrdilom davčnoga urada, da so plačali vse davke in dati pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znam in da pristajajo dražiti po njih. Ponudniki morajo ostati v besedi, dokler se ponudbe enega njih kočno veljavno po kompetenčni oblasti ne sprejme. Komur ostanejo dela mora zgoraj navedeno jamčevino takoj po obvestilu o sprejeti ponudbi zvišati na 10% izlicitirane svote. Potrebna pojasnila in prilogo ter pogoje dobe interesenti v lokalu Vodne Zadruge v Dolnji Lendavi v dneh 2, 4 in 6 decembra 1928 v dopoldanskih urah, kakor tudi na dan dražbe pred Začetkom iste. VODNA ZADRUGA v Dol. Lendavi. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLA V PLAČEK V Murski Soboti, gostilna g. Baca. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Podperajte i čtite „NOVINE“! Mali oglasi. Pejnezi najdeni v beltinskoj fari. Što bi zgübo naj se zglasi v uredništvi »NOVIN« v Soboti. Kosanjevino za tanin po znanih običajih, plača takoj najboljše cene za vsako količino za celo leto 1929. na vseh postajah Slovenije. FRANC KUPNIK, Podplat. Hiža k odaji v Gornji Radgoni na edno nadstropje pri cesti s 5 sobami, 3 kletmi i ednov shrambov. Opita se v uredništvi »NOVIN« v Murski Soboti. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Dva mizarskiva vajenca (inaša) stariva 14 do 16 let od dobil drüžin sprimem v delo. EUGEN KUTAŠŠI mizarski mojster Bogojina. Plemenski bik, zdaj licencovani, lepi pristne simodolske pasme, teški 530 kil poldrügo leto star, se oda. NEMEŠ VINCE Tešanovci. Lovec pri Zephiri se segrevle I düši ešče s tem toploto levle. Dobro zato si zapomnimo to reč I küpimo si le najbogšo peč. ZEPHIR, tvornica peči Subotica. Brezplačen popis na zahtevo. ŠPENGLARSKI INAŠ (Vajenec) se sprejme. Prednost majo dečki iz domače krajine. ŠIPOŠ LUDVIG limar, Dolnja Lendava. POSESTVO z vancarijov z vsemi gospodarskimi poslopji 28 plügov, nikelko goric, gošče, dosta sadnoga drevja, rodovitne njive i travniki, da se lehko krmi 12 do 14 glav živine. Lepo na sunci ležeče, blüzi cerkve, šole i trde ceste, 8 kilometrov od Maribora se zavolo vertove smrti včasi i ugodno oda. Peter Deučman VUKOVJE, Sv. MARJETA ob PESNICI. Ka je „Mastelin“ ? „Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „Mastelin“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi prí najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdrave in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! COSULICH LINE podzastopstvo Dolnja Lendava (Štefan Matjašec) davle brezplačno vsa objašnenja za potüvanje v Severno i Jüžno Ameriko iz Splita i Trsta. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,