Tečaj XV. List g OS odarske, obertnijske národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sredo 21. januarija 1851. Lanska letina, (Konec.) Evo ! letino lansko v deželah našega cesarstva Na Krajnskem je bila letina za ozimino dobra, za jaro žito srednja , za krompir repo zelje itd. dobra , za V V ces- V d Avs t klajo le srednja, za vino dobra, za sadje pa slaba, ie pelj je bilo v nekterih krajih dovelj. Jaro žito in mervo bila je za ozimino in jaro žito je velika suša zlo zaterla ; vina dosti in dobra, za klajo srednja, za krompir, repo in vse korenstvo je za deželne potrebe zadosten. prav dobra, za vino in sadje slaba zavolj pomladanskega dobrega. Pridelk nič v tem popisu mraza in toče. Pridelk zita je toliksen , da ga je dosti za deželne potrebe, v več krajih še čez. Krompir je malognjil v nekterih krajih, v nekterih pa zlo; gosence so le v enem krompirja itd. dovelj, klaje srednja mera, vinska letina do kantona zelje skor popolnoma Od Koroške dežele ne stoji ^ v Na Štajarskem ozimine prav obilo, jarine dovelj, )ma pokončale. Na Ogerskem v okrožji Požunskem (Presbur-škera ) je bilo krompirja, zlasti v severnih komitatih, toliko, da se cent dobi po 24 do 36 kr. , ki je lani veljal 48 kr. bra, za sadje slaba. V okrozji Bruskem (v gornjem Sta jarji)je krompir tako gnjil, da se je bati, ako ne bo tane srecna bolezen kmali jenjala , ga nič vec sadili : več kmetovavcev do gold.; gnjil je malo. Klaje so přidělali v nekterih kra opustilo. ne bojo v tem kraji celo sedaj popolnoma je v ze jih tako malo, da nekteri kmetovavci ne bojo mogli vse svoje živine čez zimo prerediti in bojo tedaj prisiljeni je kaj pro- dati ; žitni pridelk je zadosten; vina srednjo mero i sadja • V Na Přímořském (Teržaškem in Goriškem) ozimina dobra , jaro žito , krompir in drugo korenstvo kakor klaja srednja, za sadje slaba. Na Goriškem bojo shajali z doma- me ; v okrozji Kasavskem je bila letina zlo taka cimi pridelki, le v kantonu Bovškem (Flitsch) je toča dva kakor v Pozunskem, vina so přidělali dovelj. V Serbski vojvodini kakor v Kašavski: žita krat vse pobila. V Istri, ktera žita nikoli toliko ne pridela, kolikor ga potřebuje, niso vina skor nič přidělali, pa tudi krompirja in vina dovelj, klaje srednjo mero, sadja celo malo. oljika se je slabo obnesla; v okolici Teržaški je bila letina slabeja od predlanskega ; krompir je na več krajih gnjil in Na Ceskem ozimine ne ravno obilo, pa ta posebno 391 sosesk je toča zlo poškodovala; krompirja in njU ; tudi grojzdje S dobra vsega korenstva prav obilo, krompir je poredkoma vinsko terto imajo le v 2 okrožjih , pridelk je bil srednji; sadje povsod slabo, ki v nekterih krajih še dozorelo ni; sploh je tíi letina bila taka, da bo dežela shajala z do- skozi in skozi srednje mačim pridelkom. vina in sadja skor nič. je zlo bolehalo na Goriškem in v Istri; le v okolici Teržaški ni bila ta bolezen tako huda in tukajšna terta obeta prihodnje leto obilen pridelk. Na Horvaškem in Slavonskem je bila letina v komitatu Reškem ni bilo mere; Mars k a d korenstva pra^ rodovitni Hani obilo bojo je přidělala žita, krompirja in vsega polovico zita, ki so ga přidělali na lahko prodali; krompirja so dobili to- mero pa dobre brega. vina srednj okoli Znojema (Znaim) pa posebno do liko in tako lepega, da že davnej ne takega, Ako povzamemo sedaj letíno iz vseh dežel avstri-janskega cesarstva, vidimo, da v obče (sploh) je bila lanska letina za ozimno in jaro žito, za krompir, repo, zelje in vse korenstvo — dobra, za klajo in vino srednja, za sadje slaba. Na Slezkem žita toliko, da ga bo dosti za domače potrebe, le pšenice bo premalo, ravno tako tudi socivja in sadja; vsega tega pa Šležčani tudi v dobrih letinah ne pridelajo za potrebo ? ampak knpujejo drugod Klaj sicer dobra, pa sila malo so je přidělali. Vina ne pridelujejo nič. Ali telica ali teliček? Ako je res da učile, da polno vime pri (Dalje.) so mnogotere skušnje gospodarje kravah je dviglej telice ali teleta V Ga li ci i letina za žito in klajo dobra, za krompir ženskega spola, pomolzeno ali prazno vime pa skrivnost srednja, za sadje slaba; vina ne pridelujejo Poljci nič. Ga- možkega teleta, moramo tedaj tudi pri konopljah misliti, da li ci ja in pa Tiroljsko ste v našem cesarstvu edini de- želi, kjer so klaje za živino dovelj přidělali, ker je bila spomlad mokra in sploh vreme za seno in otavo ugodno. V Tirolih vse debro, tudi klaja, le vina srednjo mero, kje? sadja pa ekor nič; v nekterih krajih je krompir zlo bolehal pa tudi grojzdje. Kupčija z živino jeziva zavolj obilne klaje. Sicer pa tudi tiroljska dežela v dobrih letinah ne pridela toliko, da bi přeživila svoje ljudi. se ob času cvetja spolovinijo. Ali vprašanje je: kako m — Ce spol konopljic, kakor pri kravi,, od okolišin (praznega ali polnega vimena) svoj pričetek dobiva, kako se pa to godi, da je na vsakem konopljišu vselej le mnogo več belic kakor semenic? Bi mogle vendar kake okolišine kdaj, kako leto, tako nanesti, da bi več ženskih kakor možkih konopelj bilo , pa je vendar le vselej narobe. Djali smo, da kmetica prav ločiti vé, da belice poruje, ? dobro semence od jalovic raz-kadar čas konoplje ruvati pride Na Salcburškem je bila letina za žito in krompir semence pa še v rasti pusti, da na njih seme dozori, in in korenstvo sploh dobra, vendar ne pridela ta dežela ni- to ona stori, kadar spozná , da so se belice dobro svojega koli toliko, kolikor potřebuje. Ker je zraven gojzdnarstva prahu otresle, ženke pa že lepo zerno storile; saj so jo živinoreja v ti deželi poglavitna reč in ker so malo klaje druge izurjene kmetice tako naučile, ali jo je pa skusnja letos přidělali, ne bo za živinorejo letošnje leto dobro zmodrila, da konopelj ne smé pred ocveto ruvati ? ce 22 hoče zdravega semena za drugoletno osémo imeti; se tedaj konoplje ob času cveta ospolovitijo. Kako se pa pri konopljah spol preroja? Kako in kdaj se na ženski konopljici ena cvetka v žensko in kako v možko osemje sprerodi? Nanese to vreme ali rosa, ali kaka druga naključba? Ce je pri kravi polno ali prazno vime pretvora ženskega ali možkega spola, to je, prerodje mož-kega v ženski, in ženskega v možki spol, se mora tudi pri konopljah tako ali enako zgoditi? Al me misli morebiti kdo zaverniti : „saj ni spola pred cvetom". — Res , naglo je bilo to rečeno, al spričano ni. Popred srno že djali, da je spol že pri drugih rastlinah osnovan na svetio přišel, preden je rastlina prav cvesti pričela ; — bo mar pri konopljah kaj drugega? Ko bi pri konopljah ženskega spola že popred , to je , pred časom prašnega otresa belic na žensko ocvetje, možkih in ženskih cvetek ne bilo, bi se moglo zgoditi, ako bi okolišine nanesle , da bi vse možko ali žensko osemje postalo; in vendar je le vsako leto največ možkega, najmanj pa ženskege spola , ker je natora možkim steblicam lepo pražnje predivo, ženskim pa le debele tule in seme oddělila , in debelo štiblo , da težko seme nositi zamorejo. Smo torej posiljeni misliti, da so cvetke na maternem steblu že popred sploh večji del možkega spola, ženskih pa malo, in kar je od natore pripravljenega za možki ali ženski spol, se ob času cvetja za prihodnje pleme oživi. Pri konopljah je tedaj največ možkih cvetlic na semenskem steblu , zato je pa tudi največ možkega semena za prihodnjo osejo. (Konec sledí.) meni, h nogam, /truška, tako je iz Ko mon a postala oblika Homona 3). Glasnik o spet se uslabuje v e, na primer: oleu in clen, ošče, jošče in ťšče, jťšče , primeri kranjsko: lohek in lťhek; tako iz Homona postane He mon a 4). Ako pa je v slovenščini glasnik k glagolne korenike kam odpadel, kakor v latinščini, tedaj iz Amona, O ino na do-bimo E m o n a = Kama n a. Brez dvombe je Kamana — Ko m on a, Homona — O m o n a — E m o n a bilo p r i i m e boginje lune. Znamenito je, da so tudi stari Kapadoki poznali boginjo Koma na, ktero sta Dio Cassi in Strabon primerjala s tauri-ško A rte m i do 5). Tauriška Artemis pa je po ostro-umuem mitologu Preleru bila: ,,Die stierartiff gebil-dete, von einem Stiere getragene, mit Stieren fahrende Moudgóttin, also von dem weitverbreiteten Simbole des Stieres, welches entweder auf die gehornte Bildung des Mondes — also auf den Mondeuwechsel, oder auf die stiirmi-sche Meeresfluth deutet". line Ko m an a prestavlja učeni Lassen T) v ljubljeno 8). Vse boginje starega sveta, v kterih je bila oseb lj ena rod i v na moč, so bile v eti-škem okrožji boginje ljubezni, tako tudi luna. Dalje so luno tudi stari uarodi častili kot boginjo lepote, boginjo lepote pa kot boginjo ljubezni; tako spet je verjetno, daje Em on a bilo prii me boginje ljubezni — boginje lepote — boginje lune. O boginji luni, ktero so Slovani pod raznimi imeni častili, kakor: Vila, Luna, Siva, Sijana, Svetluše, Menula, Vida itd. (primeri v narodnih slovenskih pesmah: Lepa Vida proso plela itd.) bodo moje bukve obširniše govorile, v kterih tudi bodem s točnimi temelji dokazal, da so luno stari Slovani častili kot boginjo lova, proročanstva, noč ne svetlobe, rodiv nosti, lepote, ljubezui, ozdravljenja, toraj v ravno takošnih razmerah , kakor Indi svojo Čan dri, Vidhi, in Gerki svojo Artemis, Ka Ili s te, Selene in Rimljani svojo mesečno boginjo Diano. (Dalje sledi.) Ozir po domačii. Ložka dolina. (Konec.) Od Starega terga se razprostira proti jugu lepa ložka dolina; cesta pelje od tukaj skoz Podob, ktera se unikraj vasi razdvoji; desna derži proti šneperski grajšini, leva pa tje skoz I g a v o vas čez Verh proti P r e z d i in naprej proti Cubru in dalje proti horvaški meji. Res mora člověka serce boleti, kteri je vajen po cestah potovati, ki so z raznim drevjem obsajene, tukaj pa ne vidi druzega kakor tam pa tain kak termov germ. Al bi ne bilo veliko přijet— niše, ako bi bile ceste in kantonski poti s koristnim drevjem zasajeni, posebno tje proti Podobu ob šneperski pristavi, ktero le živa meja obdaja. Koliko sadja bi tukaj prirastlo, če bi se ternová meja s sadnim drevjem nadomestila! Ko bi grajšinsko oskerbništvo namesto prazne meje sadnega drevja ali murb nasadilo, gotovo bi ga za tako naredbo vsak pameten Ložan hvalil in marsikter bi ga tudi posne m at i jel! Vsakdo vé, kdor je le po ti fari kadaj hodil , da se tukaj sadno drevje dobro sponaša in tudi rado rodí, in če rodi, akoravno ti ga malopridni pasrlovci nekoliko oklatijo, ti ga bo vendar le nekoliko ostalo, zlasti ta- v /t, na primer: ko/tout, za kokout, /mrva za fcurva. — ') Glasnik h v početku tudi rad slovenski Ijud izpuša primeri: očem za /točem. Tudi Rimljani ga niso terpeli in pogosto nahajamo v napisih oc, omi ni, onestus, oras za hoc. komini, Aonestus, ho- ras (glej Gruter „Inscript. Index" LXXXIX.) — 5) Dio Cass. 35, 11. H ero dot 4, 103. primeri Strab. XII. 2. — 6) Pre-ler „Griecb. Mithol." str. 194. 195. — 7) Lassen v „Zeitsclirift der deutsch. inorgenl. Gesellschaft" X. Band str. 377.— s) Creuzer v „Simboli" (II. 466) Ko man o primerja s per-ziško Mitro, ktera beseda tudi pomenuje ljubljena, dalje z Diana lucifera. Luna, toraj s samimi mesečnima boginjama. — 9) Pindar 01. III. 19. Aeschyl. Pers. 426. Pausan VIII. 35. 7. * Pis. Starozgodovinski pomenki. Hemona, Eiiiona, Amina, Kamana = Ljubljana. Spisal Davorin Terstenjak. Ime staroslavnega mesta se nahaja v razlienih oblikah. Peutingerjeva tabla ima Em ona, hierosolimitanski potopis-nik Emo na, v napisih se najdejo oblike Emo na, Ae- mona, Emo nia; Zosimos *) pise vH[iovva —rag (Txrjvag eig Hfiovva nokiv s7trj£aroCÍ — in Herodian Hfia j,£7TS(7tlJ(TCCV TtQOJtïJ ItahctÇ TTOlu, tjv XaloVGlV HflCtV— An- toninov iutinerar ima Hemona. Emo na, Hemona, Ema pomeni to kar Ljubljana Ljubljena. Korenika te besede je sanskritski kam, amare, cupere", persiški kam, „desiderium, voluntas", 55 armeniški gam, „agrément", gamk, „volonté", latinski po Boppu amare, in po Steinthalu a mor za kamor 2 V latinšcini je toraj glasnik k odpadel, kar se je večkrat zgodilo, tako, na primer, je glasnik k v besedi kost odpadel v sanskritiškem —a sth i — latinském —os — in gerškem jeziku —o v i ? Igavi vasi, Kozarsčah in Šum orati dovelj sodarjev kteri se celo leto z izdelovanjem sodov, bednov, brent in enacih posod ukvarjajo, in jih ob raznih časih polně vozé posebno ob Kvaternici v Terst vozarijo, za ktere, če je prodaja dobra, precej lepega denarja skupijo, večkrat se pa tudi opeharijo in komaj toliko skupijo, da vožnjo plačajo in sami sebe preživé; posebno, če ni kupca in ne morejo svoje robe spečati, morajo po cel teden v Terstu sedeti. njeni sodarji so gojzdu to, kar červ polju! Ome Ako se od Po po ta po fari na desno ali levo stran ozremo, povsod imamo prijetne vasi in lepe poljske ravnine in rodovitne travnike pred seboj. Po vaséh vidimo sem ter tje s ceglom krite hiše; pred kakimi leti bi pač Ložan nika- domá cegel žgal kor mislil ne bil, da bode kadaj strehe kril, posebno, ker ni bilo verjeti, da bi se cegel v teh krajih nahajala glina za Ako pogledamo bolj na kviško tje proti jugu vidimo v daljavi velićanski Snežnik, kteri v sredi strašnega gojzda med krajnsko, horvaško in isterško deželo 5332 čevljev visok kvisko kipi. s kterega je razvid na vse kraje kaj prijeten , naj se oberneš kamor hoćeš, posebno tje proti Istri in čez jadransko morje, Dalmacijo itd. Ta gora je na severni strani večidel s pa veliki pašniki z gosto in visoko planinsko travo obra-ščeni, kjer kraški, pivški in istriški ovčarji svojo drobnico od spomladi do jeseni pasejo, ktera se jako zredi in dovelj mleka ima, iz kterega veliko veliko dobrega sira napravijo. V šneperskem gojzdu, ki se vleče tje do Javorníka, se na- haja se zmiram dovelj divjacin, kakor medvedov in volkov, kteri iz čed drobnico trebijo kolikor Ie morejo; še celó ris se večkrat v te kraje pritepe. — Kadar pa po gojzdu žir obrodí, se po teh gojzdih toliko po I hov zaredi, da ponoči vae mergoli, kterih bližnji prebivavei na tavžente in tavžente v samostrele polové. Tudi jez, dokler sem še na šolske velike praznike zahajal, sem marsikterega olušil; njih mesó je dobro, kožice pa irharji pobirajo, jih strojijo in jih mestnim kerznarjem prodajajo, ali jih pa v kučme podelajo, ktere naši kmetje radi nosijo. H koncu tega popisa še to-le: Ako bi ložke fare červ in po vodi nj tako pogostoma ne pokončevala , bi bili farani , če bi se pridniši kmetijstva , živino- in sadjoreje po-prijeli, gotovo tudi premožniši kmetovavci, posebuo v spodnji fari, kakor Nadleščenj e, Pode erk lan j e in pa Danci. Te vasi imajo, skoraj bi rekel, v celi fari naj lepše in naj boljše polje, ktero bi jim gotovo tudi vsako leto dovelj pri delkov obrodilo, ako bi ga le červ tako strašuo ne zdelo-val, in po vodi nj tako pogostoma ne zalivala. Ta merčes ravno tište njive in travnike, ki so povodnjim naj bolj pod- verzeni, in ktere večkrat po cei teden, dostikrat še celó po štirnajst dní pod vodo stoje, naj bolj in tako pokončuje, da ostanejo tako gole kakor vélike ceste, po kterih se noč in dau vozari. Tega merčesa, kterega tudi voda ne potone menda ne bo drugači zmanjšati, kakor če se o kebrovem i letu kebri ali hrošči prav pridno poberajo in pokončujejo, kakor je bilo v 70. listu lanskih „Novic" nasvetovano , in po skušnjah, ki jih je gosp. Dragotin v 74, listu naznanil, ravná. Za silne povodnji pa tudi menda ne bomo boljših jezov in zatornic imeli kakor so une, ki jih je gosp. Ložan v 12. listu lansk. „Nov." nasvetoval. Danski. Za poduk in kratek čas. Čudna pa resnična prigodba. Za stariše kaj. Neki oče in mati sta imela edinega sinčika , ki je še Ie komaj dvé leti star bil. Ljubila sta ga kakor svoje okó in ga rajši imela, kakor vse svoje precejšno premoženje. Pa imela sta razvado, da sta ga dostikrat celi dan samega domá pu-šala, ko sta z družino vred na polje dělat hodila. Ravno so seno spravljali. Nekega dné se vsi od je bil čas, ko susit; malega Janezka samega doma podajo na travnik seno doma pustijo, češ, da se bo že, kakor drugekrati, na dvo rišču s psoma kratkočasil, ki sta se ga tako privadila, da sta zmiraj okoli njega bila. — Al ravno ta dan se je dru-gače zgodilo; ravno ta dan je hotel Bog starišem pokazati kako nevarno je male otroke same pušati. Brez vse skerbi so vsi dopoldne na travnikih dělali, in se še le opoldne domů k obědu povernili. Domu pridši ne najdejo malega Janezka, kakor navadno na dvorišču, pa tudi psov ne. Vsi prestrašeni letajo semtertje, kličejo in išejo povsod, Ne pa zastonj, zginil je, in nobeden ni vedil kam. dolgo potem prisopiha en pes domu, in kakor hitro jesti in z njim dobí, jo sopet pobegne; za njim pride tudi drugi pes ? in snegom pokrita, storí ravno kakor pervi. To se je očetu čudno dozdevalo. Tedaj sklene , ko zvečer vdrugič kteri pes pride, za njim iti in pogledati, kaj da psa imata in kam da hodita; morebiti najde sled zgubljenega deteta. In tako se je tudi zgodilo. Kakor opoldne pride tudi zvečer en pes ; dobi jesti in berž běží. Pa zdaj mu žalostni oče sledi naravnost v bližnjo šumo (gojzd). Deleč v šumi pes obstojí — oče se K svojemu naj večjemu tistemu kraju bliža in kaj zagleda? na juzni so veselju vidi svojega Janezka pri smreki ležati psa sta ga *) Do sedaj ste v ložki fari dvé cegelnici: eno imajo Podcerk la nje, eno pa danski J. Kan dare. čuvala. Serčno vesel vzame oce otroka v naročje in Boga hvali, da mu je zgubljenega sinka sopet dal. Vsak si lahko misli kak vesela je se le mati svojega Janezka obj časnik francozke vlade Ni dol kar je sila oštro žu in Boga h Nikdar pote ga pušala Lej ništa več samega domá gal Švajcarjem; te dni pa zoga Prusom, da se ni je Janezek odrastel , in se svoj • V isem za njihovo skerb hvaležnega storil, ker je za nje v njiho majo zanasati na lraneozko dobrovoljnost, ako se ne udaj določenim pogojem.— Slisi se, da se bo morebiti še ta me starosti lji kei bel, kakor so oni za njega skerbeli in sec v Lond začel vládni zbor, ki ima dognati švaj ga iskali, ko se je še otrok v šumi zašel. Še le pred ne- carsko-prusko pravdo, kinii 15 leti, kakor so mi moj rajni oče dostikrat pripove- se je bati, da pride Komaj bo ta homatij p o 1 i t a n s k in p a n j s k dováli, je Janez, priden in skerben mož, brez otrok v slo- versto, zakaj že se spet slišijo iz teh dežel reči dognana. a na ktere ? kih Goricah umerl . obžal znali. Sta « V • po SI IZ od vseh tega n ? ki so po k ? P estnež, glej ! kako te neumna živina v zvestobi prekosi Jui Pavalec Zmešnjava jezika. Ni dolgo, kar se je nekaj prav smešnega pri jed gospodu v C. pripetilo. (pot), ki je že precej pri Pride namreč po di neki po pa zmiraj prav dobi v mesto k gospodu in mu podá pismo , ktero je iz kmetov toraj gospod mu prinesel. Bilo pa je ravno poldne. Rećejo se vsesti in počakati, da bo kaj jesti dobil. To tudi stori. , kako rnu gré in kaj domá Sedaj ga začno izpraševati pocnej Ja toraj prav priprosto odgovarjati med dru gim tudi rece: „Sadá sem sinu dom črez dal in sem šel Gospod ga pa zavernejo rekoč: na „aveeh (Auszug) u >55 5 Ne smete reči „avceh", ampak V sti kmet pa odgo 55 avceh" pa po naše!" Vsi pi Ja « p r i d e r ž e ku ! Pripro-prideržek" je pač po nemško 5? • V V • so se sereno Glejt ? tako deleč smo jo že pripravili, da smejal naši kmetj imajo domace slovenske besede za nemške , nemške pa za slovenske Vijanski No\ičar iz mnogih krajev. Iz M je 15 dan t m na Dunaj oznanil: ;?Da telegraf sledečo novico Cesarica zdrava le-sem VVUH11VM uutu IU IV-DVIII pl iniu , miiaiiC^I DU *J U P|M I živim veseljem; podala sta se naprej v stolno cerkev • v ob poltreh sta presv. Cesar in Milaneži so Ju sprejeli z se je zah pesem slovesno pel a v Triest. Zeit « • V pise ? da leta 1838 je bil prihod cesarjev res kaj sjajno obhaj ? vendar zgodov takosnj malo iz Veličanstvo ves svoj , se na spanjsko kakoršni je bil današnji, se nahaja v ledov. Več kot 100.000 ljudi je šio Nj. proti; lombarški plemenitaži so razodeli od fr mogoenost pominjajoč lišp ? vseh strani so Jima doneli nadušeni slavoklici. Od ust do očitno kažej tudi ti ugasnjena da je zerjavica nepokojí Iz Ger š keg a se slišij le ki bolj pa ne novice ker ngležka in francozka vlada sklenile berž ko berž domů ste f ■■ WM m poklicati svoje vojne ladije in armade V saboto je stal m parižke škofa res pred poi sodbo ki ga y je k smerti obsodila. Zagovornik ga je zagovarjal s tem da ni zdrave pameti ; pa ni nic opravil. Hudodelnik je pred porotniki in sodniki tako silno razsaj da 80 2" a mogli sodivnice tirati. N Francozkem se že pripravlj iz na nove hočejt! poslancov v deržavni tud t taki voliti bor i ki so P Nape so se dosih kujali in niso volili se in ker sedaj »novo vlado in pravljajo tako mnoge težave dei boi iu g I e ž k ka vlada čedalj in francozka Kakor se francozka sprijaznujete, tako se bolj i edalje bolj oddaljujete ako smemo napol vladnim francozkim časnikom verjeti, ki skor vsaki da pikaj An g zavolj h vedenja v A Ker bi tudi Francozi jim za zlo zdí, da so cozov, začeli voj;? radi Aug blast razširili v Azii se leži vojsko s Perzijani jo ravno brali, moramo še pove rike nih imen otrokom liko > te En to je, brez Fran-smešnico, ki smo 5 edati svojim bravcem iz Ame imajo nekteri stariši navado, namesto naših kerst ke sorte priimke dajati tako na pri 5 se veni rodovini v Detroy-i imenujejo sinovi: p Stiknejev, dri perva Stiknje dal oče svojem fr Stiknej tretji Stiknej ? druga Stiknjeva itd.; r; hčere pa: v Filadelfi je sinu ime „k tem dri om pov a pa „ norcont pamet Ia še dv dodatek v , je enega ker pa mu je žena za val 55 m eček Ali ne bo rekel vsak: Bog daj f Zimski dan. Solnce se od deleč skriva. Vrana leta okrog hiše, Tenek veter zvunej pise, Tla pa debel sneg pokriva. ust gre ravno zdaj pise m e n j vorica od vesvoljnega pomilostenj benečanskega mesto-kraljestva s ? od ik pi- se (leženi v M vesela go-lombarško-lani in od vecjih pi deželne o namestovavstva. In bi se utegnilo to erjetn poln kei je, da telegrafijo , je pi kakor se je „Gazz. piemont u Cesar ob svojem dohodu na ogovor milaneskega župana odgo Dunaja se piše v -----j- -- - w „ Ally. 11. , u« oc PIIPI , u je minister Bruk, ko se je te dní za Cesarjem v Milan po Zeit u » sem pozabila \ da se za got sliši Iz da dal ? seboj vzel novo postavo, po kteri se ima preklieati posti primei vatiH n i h d t v # elj od leta 1803, ki ni več našim časom i da bo — brest. ali in d se tedaj smé k P pod nekterimi prideržk m e r i 1 o d č i n ž e v od sedanjih vtesnj Preteklih 25 let se je število vsako leto v našem posmojenih cigár od 3 milijonov na 900 povzdigi se možkih v našem cesarstvu šteje 10 milijonov, pride tedaj stvu ; če na Vsakega cez leto na 90 cigár desetega možkega moremo tedaj za ostale po 900 smodk na trebna potrata! bo rekel marsikdo i kei pa k šteti v versto tobak k zvezni zbor Je 15 vsakega. po pravici Kolika S vaj prid nepo dan t. m. z 91 gl sklenil, da se imajo vjeti puntarji iz se tako dolgo, dokler ne bo švajcarsk podajo na Francozko. Kako čudno per 4 P t i proti tem ke pravde k obnaša ..i\í Al na klancu je vse zivo. Skupaj so z vasi otroci, Y sem v premer ro ci Vozi in derži se kr Starček gled top] hiše Ir D sporni P • V se mu posili lia. ki so bili ln na tihem solze briše S. Jenko Pomenki v zadevah slov. slovnika. Na vprašanje naše v 2. listu so nam p od vec slov. strani odgovorili lepa jim ! pa obeden ne more povedati d bi bil hvala kako slo- cnsko prišlo v ico slišal, ki se ujema bo Sp ch « jih dobili za dnarnega poma Geld wie Mist H . Tedaj „ad acta4' Geld wie Mist". ■ z nemško: „Gute Toliko M zum Ak z njo zeló redko prip sed bo pi so se se ndar iz nepozablj dôbe v enka" obr anile sledeče : (ćrepin) kot smetí „lni a kot d eunj kot pesk kot blata vec pa srno časi občnega Er hat zvenka in kot čepin kot gnoja r> vsakega na sile na cente". Tudi se sliši : „ima d n kakor da bi mu jih skrat nanašalwt, ulj delà" „je bogat, da ko terp » ima d kot hud v. da m toče" y V) ima ntačka v škrinji > „io a penez na mere u „ima penez na hiljade ogerski meji Štajarskega.) Po gov rednistva. S preiepa za poslane zaninuve spise i ti častitim dopisovavcom: Hvala Sledili bojo vsi, eden za dru ffim, berž ■noc. zaffotovilo. s m o přejeli. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.