2.
•                                                                                  II.
Pepel veliko pripomore, da so drevesa zdrave
in rodovitne.
Pepel, naj bo od derv ali premoga itd. je za drevje tako koristen, da ga skorej nobena druga reč prekositi ne more, in sicer
1.  Za volj lugastih solnih delov, ki jih v sebi ima, požene kal iz p e š k ali k o š č i c. Ce se peške in koš-čice namočijo in preden se sejejo, s pepelom potrosijo, jamejo kmali kal poganjati. Razun tega je tudi dobro peške in koščice pepeliti preden se sejejo, zato, ker takih semen merčesi tako radi ne napadajo, kakor drugo, ki ni pepeljeno bilo.
2.  Na vertih, drevja polnih, ali v tesnih dvorih, ki so z brajdami obrašeni, je pepel drevesom neprecenljiv, zato, ker zrak čisti; kdor ga pogostoma okoli debel posiplje, se bo njegove koristi kmali sam prepričal.
3.  Za vlažno in močimo zemljo je ravno tako koristen , ker jo varuje, da se n e s k i s a ; zato se sadnemu drevju zlo vstreže, da se le spomladi okoli njega pepel potrese.
4.   Za pokončanje merčesov je pepel najgorše sredstvo; mlade drevesca, ktere radi polži napadajo in dostikrat tako postrižejo, da niso za nobeno rabo, se naj-lozej obvarjejo, če se večkrat s pepelom potresejo. Če se pepel s peskom, vodo in z nekoliko apnom zmeša in precej gost sok napravi, in z njim drevesna debla na-mažejo, tako se jih merčes nikakor ne loti, drevesa po tem mazilu dobe mlado kožo, mah in lešaji zginejo z drevja, ktero po tem mazilu tudi bolj spešno raste in bolj pogostoma rodi.
5.  Za pokončanje č e r v o v in enakih v zemlji živečih merčesov, ki dostikrat cele drevesnice uničijo, je pepel najbolje sredstvo, če se le zemlja ž njim potrosi, ali če ga gospodar z lopato podkoplje ali kako drugači pod zemljo spravi; zakaj ondi, kjer se pepel pod zemljo spravi, gotovo červ ne prebiva, in polži pocerkajo tako kmali, kakor hitro jih je pepel doletil. Pri votlih in starih drevesih, ki so sem ter tje že gnjiti in trohneti jele, jim je pepel prav dobro zdravilo, s kterim se gnjiloba in troh-noba prežene. Napravi se namreč gost sok, h kteremu se, da bolj derži, nekoliko 1 i m a primeša; s tem sokom se gnjili kraji pomažejo in dobro z ličjem ali kako pertnenino obežejo.
6.  P o s o d o v c e , to je , sadne drevesa v posodah, kterih kible na vertu po navadi na tleh stoje, dostikrat škodljivi červi nadlegvajo, kteri skoz spodnje luknje v posode priberbajo, ter jih poškodujejo, kolikor le morejo. Ce se mesta, kamor imajo drevne posode priti, dobro s pepelom potrosijo,   se  teh  škodljivcov  ni bati.   Ker  je pepel verlo
----    10   ----
sredstvo zoper razne merčese, ki so sadnemu drevju v veliko škodo; zato svetvamo našem sadjorejcom, naj svoje drevesa po dežji, ali pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi s pepelom, kar se da, potrosijo. Da bodo to delo posebno tam, kjer imajo visoke drevesa, ložej opravljali, naj si omislijo take mehove ali pihala, kakoršne rabijo vino-rejci v tistih krajih, kjer že več let tertna plesnjoba razsaja, s kterimi terte žveplenijo in omenjeno tertno bolezen zmanjšujejo. Po merzlem dežji pozimi, ki se dostikrat po drevji zamerzne in tako rekoči srež ali ledenino napravi in sadnemu drevju, tako veliko škodo prizadene, da večkrat posebe, takrat bi se mogle sadne drevesa, posebno pa terte, breskve in pa marelice s pepelom posipati. Kdor tako ravna, mu ne bo srež škode veliko prizadjal. Pepel poserka mokroto in nježne veje osuši; in če veter potegne, pepelnata skorja odpade, in srež ne bo drevju veliko škodoval. — Ce se s pepelom sadnemu drevju gnoji, je ravno tako dobro; če se namreč okoli dreves z njim zemlja posiplje, ali pa če se že proti jeseni sadja polnim drevesom ali tistim, ki medlo rastejo, gnoji, in sicer tako le: narede se s hmeljnim železom posamezne luknje okrog dreves, v ktere se po pesti pepela nasuje, in večkrat z vodo napolnijo. Bolj ko je zemlja vlažna in moč ima okrog dreves, tem bolj jim pepel gnoji. V pre-suhi zemlji pa ne gre drevesom preveč s pepelom gnojiti; več bi jim utegnil škodovati kakor koristiti.
Po „Pomoniu poslov. K.