GRADBENI VESTNIK OM urska Sobota;Salzburg Jesenice Pragersko LJUBLJANA. Zidani Most Dobova Solun Novo Mesto O V. IN X. VSE-EVROPSKI KORIDOR V REPUBLIKI &egg Poštnina p lačana pri pošti 1102 LJUB LJA N A G L A S IL O Z V E Z E D R U Š T E V G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V IN T E H N IK O V S L O V E N IJ E IN M A T IČ N E S E K C IJ E G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V P R I IN Ž E N IR S K I Z B O R N IC I S L O V E N IJ E OKTOBER 2003 Glavni in odgovorni urednik: P ro f d r Ja n e z D U H O V N IK L ekto rica : A lenka R A IČ - B LA ŽIČ L e k to r ic a ang leških povzetkov: D a rja O KORN Tehn ičn i u red n ik : D an ije l T U D J IN A U re d n iš k i odbor: M ag. G o jm ir Č E R N E G o ra zd H U M A R Doc. d r. Ivan JE C E L J Jan K r is t ja n JU T E R Š E K A n d re j K O M E L Ja n ja P E R O V IC -M A R O L T M a rja n P IP E N B A H E R M ag. Č r to m ir R E M E C P ro f.d r . F ra n c i S T E IN M A N P ro f.d r . M iha T O M A Ž E V IČ D o c .d r. B ra n ko Z A D N IK T is k : T IS K A R N A L J U B L J A N A d.d . Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/ faks: 01 422-46-22 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančni pomoči Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). http://www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40.687,50 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. Ljubljana,številka: 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. U redništvo spre jem a v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pom em bne in zan i­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonim en recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. B esed ilo m ora biti izp isano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki m orajo imeti naslov, im en a in p riim ke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); im ena in priimke avtorjev; naslov P O V ZET EK in povzetek v s lo ­ v e n š č in i; n a s lo v S U M M A R Y , naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; n a s lo v n a s le d n je g a p o g la v ja (velike črke) in besedilo poglavja; n a s lo v ra z d e lk a in b e s e d ilo razdelka (neo bvezno);..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZA HVALA in besed ilo zahvale (n e o b v e zn o ); naslov L ITE R A ­ T U R A in s e zn a m lite ra tu re ; naslo v D O D A TEK in b esed ilo d o d a tk a (n e o b v e z n o ). Č e je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. P o g lav ja in razd e lk i so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije m orajo biti vključene v besedilo p ris p e v k a , o š tev ilčen e in o p ­ rem ljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski o b lik i, m o ra jo b iti p r ilo ž e n e prispevku v originalu. 10. U p o ra b lje n a in c itira n a d e la m o ra jo b iti n a v e d e n a m ed besedilom prispevka z oznako v obliki [priim ek prvega avtorja, le to o b ja v e ] . V is tem letu o b jav ljena d e la is tega avtorja m o ra jo b iti o z n a č e n a še z oznakam i a, b, c, itn. 11. V p o g la v ju L IT E R A T U R A so u p o ra b lje n a in c it ira n a d e la opisana z naslednjim i podatki: priimek, ime avtorja, priimki in im ena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; z b o rn ik i: n aziv sestan ka , o rg a n iz a to r , k ra j in d atu m s e s ta n k a , s tra n i od do; ra z is k o v a ln a p o r o č ila : vrs ta p o ro č ila , n a ro č n ik , o z n a k a pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod č rto na prv i s tra n i, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in p r iim e k , s tro k o v n i n aziv , pod jetje ali zavo d , navadni in elektronski naslov. 14. P r is p e v k e je tre b a p o s la ti g la v n e m u in o d g o v o rn e m u u re d n ik u p ro f. dr. J a n e z u D u h o v n ik u na n a s lo v : FG G , Jam ova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.du hovnik@ fg g.un i-lj.s i. V sprem nem dop isu m ora avtor č lanka nap isati, kakšn a je po n je g o v e m m n e n ju v s e b in a č lan ka (p re te žn o znanstvena, pretežno strokovna) ozirom a za katero rubriko je po njegovem m n en ju p r is p e v e k p rim e re n . Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v form atu MS W ORD. 9. Enačbe m orajo biti na desnem ro b u o z n a č e n e z z a p o re d n o številko v okroglem oklepaju. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH IN ŽEN IR JEV PRI IN ŽEN IRSKI ZBO R N IC I SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , O K T O B E R , 2 0 0 3 L E T N I K L I I S T R . 2 3 7 - 2 6 4 VSEBINO - CONTENTS Članki, študije, razprave A r t ic le s , s tu d ie s , p ro c e e d in g s S t r a n 2 3 8 M ^ R is m a l_________________________________________ PITNA VODA IZ REKE REKE ZA SLOVENSKO PRIMORJE - PRIMER TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z VODAMI DRINKING WATER OF RIVER REKA FOR SLOVENIAN COASTAL REGION - EXAMPLE FOR SUSTAINABLE WATER MANAGEMENT S t r a n 2 5 2 A. J u v a n e _______________________________ OBVOZNA ŽELEZNIŠKA PROGA V LJUBLJANI BY-PASS RAILWAY IN LJUBLJANA S t r a n 2 5 9 M . R ib ič ič _________ GEOTEHNIČNA IN MIKROSEIZMIČNA KARTA OBMOČJA BOVCA GEOTECHNICAL AND SEISMIC MICROZONATION MAP OF BOVEC REGION S t r a n 2 6 5 J. K. J u t e r š e k NOVI DIPLOMANTI M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami PITNA VODA IZ REKE REKE ZA SLOVENSKO PRIMORJE - PRIMER TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z VOOAMI DRINKING WATER OF RIVER REKA FOR SLOVENIAN COASTAL REGION - EXAMPLE FOR SUSTAINABLE WATER MANAGEMENT STROKOVNI ČLANEK UDK 628.11.033 : 556.18 MITJA RISMAL P O V Z E T E K Članek obravnava a lte rn a t iv n o re š ite v p re s krb e s pitno vodo S l o v e n s k e I s t r e in P r i m o r s k e g a k r a s a . P r e d n o s t obravnavane re š itv e je u p o števan je n a ravo vars tveno skladnega in in te g ra ln e g a upravljanja z las tn im vodnim bog as tv o m te g a območja. S U M M A R Y The p a p e r d e s c r ib e s an a l te r n a t iv e s o lu t io n fo r w a t e r supply of th e Slovenian Is t r a and P rim orsk i kras region. The a d v a n ta g e of th e solution is t h e con s id e ra t io n of th e ecologically s u s ta in a b le and in te g ra te d m a n a g e m e n t of th e own w a t e r re s o u rc e s of th e region. A v to r: prof. dr. M it ja R ism a l, U n ive rza v L ju b lja n i, F a k u lte ta za g ra d b e n iš tv o in geodez ijo , H a jd r ih o va 2 8 , 1 0 0 0 L JU B LJA N A 1 . U V O D Kljub temu da sodi preskrba s pitno vodo Obale in Krasa že več kot dvajset let med najbolj pereče komunalne, vodnogospo­ darske in naravovarstvene probleme v Sloveniji, ta problem še vedno ni rešen. Pogodba za vodo, ki jo dobiva Rižanski vodovod iz Hrvaške Istre, bo potekla leta 2008. Zato je za zagotovitev nadomestnih virov pitne vode in za dolgoročno rešitev preskrbe s pitno vodo ostalo le malo časa. Pomanjkanje pitne vode lahko po­ stane ovira za razvoj obalnega območja z negativnimi posledicami za celotno Slo­ venijo. Doslej so bili za rešitev preskrbe s pitno vodo izdelani štirje projekti: a) dovod vode iz vodnega izvira kraške ponikalni­ ce v Malnih na Planinskem polju (črpal- na višina 250 m), b) dovod vode iz pod­ zemnega kraškega toka v Klaričih (črpal- na višina ca 700 m), c) akumulacija Padež (črpanje 250 m), č) akumulacija Kubed ob Rižani. Od teh načrtov je bil doslej realiziran le Kraški vodovod s čr­ pališčem v Klaričih. V že pred več kot dvajsetimi leti izdelani Strategiji preskrbe s pitno vodo Krasa in Slovenske obale pa doslej ni bila upo­ števana reka Reka, ki ima na obravnava­ nem vodooskrbnem območju Slovenske Istre in Krasa največ vode. IZH je že pred 15 leti opozoril na možnost dolgoročne alternativne rešitve za pitno iz reke Reke, pri čemer bi uporabili ob­ stoječi vodni akumulaciji Mola in Kliv- nik (slika 1) s skupno prostornino 7,9 mio m3. S tem bi upoštevali načelo in­ tegralnega gospodarjenja z lastnimi vo­ dami na obravnavanem vodooskrbnem območju, kar pomeni naravovarstveno in ekonomsko usklajeno rešitev rabe in zaščite voda. Prednosti take rešitve preskrbe s pitno vodo so zlasti v naslednjem: a) Namesto velike vodne akumulacije Padež se uporabita sedaj povsem ne­ izkoriščeni akumulaciji Mola in Kliv- nik. Za premostitev nepredvidenega onesnaženja Reke pa se namesto ve­ like akumulacije zgradi v dolini poto­ ka Padež manjši zemeljski rezervoar, ki bo sicer tudi uporabljen za naravno predčiščenje pitne vode. M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami AKUM ULACIJA K O V N IK Slika 1: N e iz k o r iš č e n i a k u m u la c i j i Mola in K livn ik na M o l i , ki je p r i t o k Reke nad I l i rsko B i s t r i c o s s kupno p r o s t o r n i n o 7 ,9 m io m 3 b) Odpade potreba po naravovarstveno neprimernem dovodu vode po okoli 50 km dolgem cevovodu iz Malnov iz sosednjega porečja Ljubljanice. c) Pretoki salmonidne reke Unec na so­ sednjem porečju Ljubljanice, ki jo na­ paja izvir v Malnih, ostanejo nepriza­ deti. d) V primerjavi z dovodom vode iz Mal­ nov ali iz velike akumulacije Padež se prihranijo sredstva, s katerimi je mo­ goče zgraditi večji del potrebnih čis­ tilnih naprav za zaščito Reke, morja in podzemnih voda na Krasu. e) V primerjavi z drugimi projekti je mo­ goče povečati pretok v sedaj zaradi odvzema vodovodne vode opustoše­ ni Rižani od 100 l/s na 200 do 400 l/s. Naravni minimalni opazovani pretok Reke 180 l/s ( leta 1983) na vodomer­ ni postaji Cerkvenikov mlin pa pove­ čati na najmanj 500 l/s do 800 l/s. V bolj vodnatih letih pa bodo te nizke vode znatno večje. f) Z uporabo obeh akumulacij Klivnik in Mola bo izkoriščen »mrtvi kapital« pri­ bližno 6 milijard tolarjev, ker akumu­ lacije že 15 let ne služijo več redčenju industrijskih odplak iz propadlih to­ varn organskih kislin in lesonita. g) Z izrabo vodne moči (540 kW) na ce­ vovodu med Rodikom in vodarno ob Rižani so mogoči dodatni ekonomski učinki. Vodovod se spremeni iz po­ rabnika v proizvajalca energije. h) S petimi načrtovanimi »varnostnimi pregradami« bo pitna voda zavarova­ na pred vsakršnim onesnaženjem. i) Rešitev ponuja v primerjavi z drugimi predlogi več možnosti etapne izgrad­ nje vodovodnega sistema glede na di­ namiko porabe vode, je dolgoročna, ne zadošča le za prihodnjih trideset let. j) Izvršena hidrološka analiza dokazuje, da odvzem vode iz Reke in njenega pri­ toka Padeža ne more prizadeti naravo­ varstvenih vrednot Škocjanskih jam in pripadajočega parka. k) Predvidena uporaba Reke je tudi v skla­ du z vodnogospodarskim načelom in di­ rektivo EU, da dovod vode iz drugih povodij (v tem primeru iz povodja Ljub­ ljanice) ni sprejemljiv, če je vode do­ volj na lastnem porečju. l) Realizacija tega projekta bi pomenila v Sloveniji prvo implementacijo in­ tegralnega gospodarjenja z vodami po načelu »River Basin Water Management«. 2 . Z A S N O V A IN L A S T N O S T I O B R A V N A V A N E G A P R O J E K T A V projektu je predvideno zajemanje vode iz Rižane in Reke. Voda se zajema iz obeh rek, ko je tudi po zagotovitvi minimal­ nih, naravovarstveno pogojenih pretokov še dovolj vode za potrebe vodovoda. V sušnih obdobjih pa se deficit zaradi po­ rabe vodovoda pokriva iz obeh akumula­ cij Mole in Klivnika. Koliko dni na leto bi bilo treba v štiride­ setletnem obdobju bogatiti Reko z vodo iz obeh akumulacij in kolikšna bi bila stopnja izkoriščenosti prostornine obeh akumulacij, je razvidno iz preglednice 1. Rezultati analize dnevnih pretokov obeh rek [IZH, 1994] od leta 1953 do 1994 (analiza je bila izdelana pred devetimi leti) so pokazali, da je mogoče ob sode- M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami O p a z o v a n a P o t r e b n a D e le ž Š t e v i lo d n i P o t r e b n a D e l e ž Š t e v i lo d n i le t a p r o s to r n in a I z k o r iš č e n e n a le to p r o s to r n in a Iz k o r iš č e n e n a le to a k u m u la c i j p r o s to r n in e k o j e a k u m u la c i j p r o s to r n in e k o j e z a z a g o t o v i t e v o b e h p o t r e b n o z a z a g o t o v i t e v o b e h p o t r e b n o Q v = 8 0 0 ( l /s ) a k u m u la c i j r e k o Q v = 6 0 0 ( l /s ) a k u m u la c i j r e k o Q n r .e s = 2 8 0 ( l / s ) v ( % ) R E K O Q n r .e s = 5 0 0 ( l / s ) v ( % ) R E K O Q r iz . e s = 2 0 0 ( l / s ) b o g a t i t i iz Q r i z . e s = 2 0 0 ( l /s ) b o g a t i t i iz S k u p a i : 1 2 0 0 ( l / s ) a k u m u la c i j S k u p a i : 1 3 0 0 ( l /s ) a k u m u la c i j L e to V ( m 3 ) * 1 0 « 6 ( % ) Š t .d n i V ( m 3 ) ( % ) Š t . d n i 1 9 5 5 0 0 0 0 ,0 1 0 , 1 7 3 1 9 5 6 1 , 8 7 3 1 , 2 5 1 2 , 3 4 3 9 5 6 1 9 5 7 0 , 9 3 1 5 , 5 5 2 1 ,4 6 2 4 , 3 7 0 1 9 5 8 1 , 3 6 2 2 , 7 6 0 1 ,9 4 3 2 , 3 7 3 1 9 5 9 0 , 8 6 1 4 , 3 4 5 1 ,2 7 2 1 , 2 4 8 1 9 6 0 0 ,0 1 0 . 2 2 0 , 3 5 4 1 9 6 1 0 , 8 3 1 3 ,8 3 3 1 ,1 4 1 9 3 8 1 9 6 2 3 , 5 3 5 8 , 8 8 5 4 , 2 9 7 1 , 5 9 1 1 9 6 3 0 , 4 9 8 . 2 1 7 0 , 6 3 1 0 ,5 1 7 1 9 6 4 0 , 7 5 1 2 ,5 4 9 1 , 2 3 2 0 , 5 6 4 1 9 6 5 0 , 4 6 , 7 2 4 0 , 6 3 1 0 ,5 3 1 1 9 6 6 0 0 0 0 0 0 1 9 6 7 1 ,0 2 1 7 4 0 1 , 3 7 ■ 2 2 , 8 4 2 1 9 6 8 0 0 0 0 0 0 1 9 6 9 0 , 8 8 1 4 ,7 3 2 1 ,1 6 1 9 , 3 3 2 1 9 7 0 0 , 1 4 2 . 3 1 5 0 , 3 4 5 , 7 2 9 1 9 7 1 3 , 4 2 5 7 9 7 4 , 2 7 7 1 , 2 1 0 1 1 9 7 2 0 , 6 6 11 3 9 1 ,0 3 1 7 ,2 4 7 1 9 7 3 3 , 6 6 6 1 8 2 4 , 3 8 7 3 8 5 1 9 7 4 0 , 0 7 1 .2 7 0 , 1 4 2 , 3 11 1 9 7 5 0 0 0 0 , 0 6 1 1 6 1 9 7 6 0 , 5 3 8 , 8 3 0 0 , 8 1 3 ,3 3 3 1 9 7 7 0 0 0 0 0 0 1 9 7 3 1 , 2 9 2 1 , 5 7 0 1 ,9 3 3 2 , 2 7 8 1 9 7 9 3 , 4 6 5 7 , 7 9 0 4 , 2 7 7 1 , 2 9 7 1 9 8 0 0 0 0 0 G 0 1 9 8 1 0 , 2 8 4 . 7 2 5 0 , 5 2 8 , 7 31 1 9 8 2 0 , 7 5 1 2 , 5 3 1 1 ,0 4 1 7 , 3 3 6 1 9 8 3 4 , 1 3 6 8 , 8 1 1 9 5 , 1 8 8 6 , 3 1 3 5 1 9 8 4 0 ,0 1 0 , 1 7 2 0 , 0 3 0 , 5 3 1 9 8 5 1 , 0 2 1 7 4 0 1 , 4 3 2 3 , 8 51 1 9 8 6 1 , 4 2 2 3 , 7 6 9 2 , 0 5 3 4 . 2 7 9 1 9 8 7 0 , 5 5 9 . 2 2 0 0 , 7 4 1 2 , 3 2 4 1 9 8 8 2 , 0 5 3 4 , 2 5 9 2 ,6 1 4 3 , 5 6 6 1 9 8 9 2 , 0 8 3 4 , 7 6 2 2 , 6 3 4 3 , 8 6 4 1 9 9 0 0 , 2 8 4 . 7 1 5 0 , 4 9 8 . 2 3 4 1 9 9 1 3 , 8 3 6 3 , 8 8 9 4 ,6 1 7 6 , 8 9 2 1 9 9 2 1 ,3 8 2 3 4 9 1 , 8 3 3 0 , 5 5 6 1 9 9 3 4 , 1 2 6 8 , 7 1 2 7 5 , 2 2 8 7 1 3 2 1 9 9 4 1 ,5 9 2 6 , 5 4 5 2 3 3 , 3 4 9 Preglednica 1: I z k o r i š č e n o s t p r o s t o r n i n e obeh ak um ua lc i j in š te v i lo dni za opazovana le t a , ko bi b ilo p o t r e b n o Reko b o g a t i t i iz ak um u lac i j p r i r a ­ z l ičn ih b io lošk ih m in im u m ih . lovanju obeh akumulacij zagotoviti do­ volj vode za vodovod in obenem povečati minimalne naravne pretoke Reke pri Ce- rkvenikovem mlinu od 180 na 500 l/s in več ter Rižane na 200 do 400 l/s. Ta ima sedaj zaradi odvzema Rižanskega vodo­ voda minimalne pretoke le 100 l/s. Prostornina akumulacije Mola je 4,0.106 m3, akumulacije Klivnik pa 3,9.106 m3. Skupna prostornina obeh je 7,9.106 m3. Ob upoštevanju, da je bilo 1,46.106 m3 rezerviranih za zmanjševanje poplav Reke, je skupna uporabna prostornina 6,44.106 m3 (Mola 3,04.106 m3, Klivnik 3,40.10® m3). Ta se lahko uporabi za potrebe vo­ dovoda in bogatenje naravnih nizkih pre­ tokov v Reki. Obe akumulaciji (po oceni vredni okoli 6 milijard tolarjev) skupaj z dvema na­ pravama za čiščenje odpadne vode tovar­ ne organskih kislin TOK in tovarne leso­ nita (okoli 2 milijardi tolarjev) sta bili zgrajeni za izboljšanje tedaj zelo onesnažene Reke. Skupne stroške teh del je mogoče oceniti na približno 8 milijard tolarjev. Kljub vloženim sredstvom pa voda Reke ni dosegla kakovosti, ki je potrebna za predelavo v varno in kakovostno pitno vodo. Po ukinitvi tovarne organskih kislin pa se je kakovost Reke bistveno izboljšala. Po veljavnih nemških predpisih o potrebni kakovosti površinskih vod za predelavo v pitne vodo sodi Reka sedaj v prvo »A« kakovostno skupino, kar pomeni, da je mogoče zdravo pitno vodo pridobiti že z enostavnim »konvencionalnim« čiščen­ jem rečne vode (koagulacija, kosmi- čenje, sedimentacija, hitri filtri, dezin­ fekcija). V projektu sta predvideni dve alternativni rešitvi A in B (sliki 2 in 3), ki se razlikujeta po legi in velikosti varnostnega rezervo­ arja za obvladovanje nepredvidenih onesnaženj Reke, ki jih kljub veljavnim predpisom za zaščito voda ni mogoče povsem izključiti. Rešitev A predvideva izgradnjo večjega varnostnega rezervoarja v dolini Padeža, rešitev B pa izgradnjo manjšega varno­ stnega rezervoarja ob sami Reki pri vo­ domerni postaji Cerkvenikov mlin. V oba rezervoarja bo speljana pred onesna­ ženjem bolj varna voda iz potoka Padež. Iz Reke pa se bo voda vanju dočrpavala le, ko v Padežu ne bo dovolj vode. Konfiguracija tal v dolini Padeža omo­ goča izgradnjo večjega zemeljskega re­ zervoarja, ki omogoča boljšo izrabo kako­ vostnejše in pred onesnaženjem bolj var­ ne vode iz tega potoka. Zaloga vode za primer onesnaženja Reke pa predstavlja tudi predčiščenje akumu­ lirane rečne vode s sedimentacijo in bak­ teriološko izboljšanje vode na račun poz­ nanih bioloških procesov samočiščenja in učinkov sončne svetlobe. Za zajem vode iz Reke je nad vodomerno postajo pri Cerkvenikovem mlinu (slika M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami Slika 3: H id ra u l ič n a ( e n e r g e t s k a ) s hem a a l t e r n a t i v n i h r e š i t e v č rp a n ja vode Slika 4: Reka Reka na m e s tu n a č r t o v a n e g a odvzem a vode p r i C e rkven ikovem mlinu 4) predvidena izgradnja mehkega jezu s črpališčem in cevovodom za prečrpa­ vanje rečne vode v varnostni rezervoar. Potok Padež pa je speljan v rezervoar gra­ vitacijsko. Za zagotovitev pred onesnaženjem varne in kakovostne pitne vode je v projektu predvideno pet varnostnih barijer: 1. Že omenjeni varnostni zadrževalni rezer­ voar (akumulacija) z najmanj 300.000 m3 uporabne prostornine, za najmanj šestdnevno akmulacijo vode za pre­ mostitev nepredvidenih onesnaženj Re­ ke. 2. Naravno samočiščenje vode v zadrže­ valniku v fizikalnem (usedanje suspen­ zij) in v biokemičnem pogledu (zmanj­ ševanje vsebnosti amonija ter delna bakteriološka dekontaminacija). 3. Z dovodom vode iz Padeža je zagotov­ ljena kar največja kakovost vode v za­ drževalniku. Delež vode iz Padeža je od­ visen od letnega časa in od velikosti zadrževalnega bazena. V projektu je pred­ videna možnost izgradnje zadrževal­ nikov od 300.000 m3 do 5,000.000 m3. Pri slednji je mogoče pokriti pot­ rebe po vodi brez prečrpavanja vode iz Reke. To velja tudi v opazovanem najbolj sušnem letu 1983. 4. Pred črpališčem za črpanje vode v M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami leto N ač rto v an a k ap ac ite ta v o d n ih v irov M in im aln a zm o g ljiv o s t R ižane Po trebne dodatne k o lič ine vode iz R eke Pri Q sr P n Q m ax Q sr Q m ax V R iž a n e F le ta L le ta (l/s) 2000 280 460 240 40 220 2015 400 790 240 160 550 2030 440 840 240 200 600 Preglednica 2: N a č r t p o ra b e vode po r a z v o jn e m n a č r t u R ižanskega v o d o v o d a P rim eijane rešitve Z ago tov ljene ko lič ine vode M ožna p o v p rečna dn ev n a po raba preko c e le s a le ta za 100 dni m aksim alne porabe l/s l/s R eka + M ola+ K livn ik+ R ižana 1000 1000 K ubed+ R ižana 440 (sam o K ubed 471) 711 M alni + R ižana 840 (sam o M alni 600) 840 Preglednica 3: Z m o g l j i v o s t p r im e r ja n ih r e š i t e v rezervoar na Rodiku je predvideno, da se bo voda iz zadrževalnika očistila v usedalniku prostornine ca 2,000 m3 ali z drugimi načini čiščenja, kot je dodajanje aktivnega oglja v prahu, ke­ mična obdelava vode s flokulanti, hitri peščeni filtri in podobno. Najprimer­ nejši način čiščenja bo potrebno do­ ločiti z ustreznimi preskusi. 5. Za dokončno čiščenje pitne vode pa je že na voljo zgrajena čistilna napra­ va za ultrafiltracijo, ki sodi med najpo­ polnejše dosežke čiščenja pitne vode. S temi varnostnimi barijerami in z že zgrajeno čistilno napravo pitne vode z ultrafiltracijo v vodarni je tako zagoto­ vljena izjemno visoka varnost in kakovost pitne vode, kar omogoča današnja teh­ nika. S tem je rešen tudi problem elimi­ nacije metazoiskih parazitov, kot so npr. Giardia lamblia, Cryptosporidium parvum in Entamoeba. Kot je razvidno iz slike 3, pa je tako kot pri projektu za vodo iz Malnov in iz ve­ like akumulacije Padež mogoče ener­ getsko izkoristiti tudi okoli 400 m višin­ ske razlike med rezervoarjem na Rodiku in vodarno na Rižani, 3 . V O D N A B I L A N C A P R E D L A G A N E R E Š I T V E I N P R I M E R J A V A Z D R U G I M I P R O J E K T I V dokumentu identifikacije investi­ cijskega projekta Kratkoročna in dolgo­ ročna rešitev preskrbe s pitno vodo Obale in Krasa (maj 2000) in po razvojnem načrtu Rižanskega vodovoda je potreb­ no do leta 2030 zagotoviti v pregledni­ ci 2 navedene količine pitne vode. Iz izvršene hidrološke analize v prilogah tega elaborata in njenih povzetkov v pre­ glednici 3 je razvidno, da je ob sodelo­ vanju obeh akumulacij mogoče iz Reke zagotoviti več vode kot po drugih projektih in več od načrtovane zmoglji­ vosti vodovoda za leto 2030. Obe akumulaciji s koristno vsebino 6.106 m3 zagotavljata v sušnem trime­ sečnem obdobju 100 dni brez sodelo­ vanja lastnih vod reke Reke, 690 l/s in skupaj z minimalno zmogljivostjo vod­ nega zajetja Rižane (240 l/s) 930 l/s ali 111% načrtovane porabe vode 840 l/s! V 100-dnevnem sušnem obdobju pa je mogoče iz načrta akumulacije Ku­ bed s 4,07.106 m3 s koristno prostor­ nino pridobiti 471 l/s ali skupaj z Rižano le 711 l/s ali 85% načrtovane porabe vode. Po načrtu za zajetje izvira v Malnih pa je predviden zajem 600 l/s, skupaj z zmo­ gljivostjo Rižane pa 840 l/s ali 100 % načrtovane porabe vode. Vendar so Malni izvir naravovarstveno dragocenega Unca (salmonidna voda) v drugem porečju, cena te vode pa je zaradi oddaljenosti mnogo višja. V preglednici 4 so povzeti rezultati h i­ drološke analize, ki kažejo, koliko več pitne vode je pri v preglednici navede­ nih minimalnih pretokih, brez gradnje novih akumulacij s tem projektom še mogoče pridobiti. Z gradnjo novih aku­ mulacij je mogoče zagotoviti še mno­ go večje količine vode. Tega pa drugi v tem prispevku omenjeni projekti ne omogočajo. Iz navedenega je mogoče povzeti: • V Reki, obeh akumulacijah ter Rižani (brez akumulacije Kubed) je dovolj vo­ de za dolgoročno preskrbo Obale in Krasa. • Dovolj vode je za povečanje naravne­ ga minimalnega pretoka Reke pri maksi­ malni porabi vodovodne vode po 30 letih od 180 na 500 l/s in več, odvis­ no od dinamike porabe vode. V vmes­ nem obdobju do 30 let pa bodo spri­ čo manjše porabe vodovodne vode, nizke vode obeh rek še bogatejše. • Načrtovana uporaba vode je v skladu z vodnogospodarskim načelom, da ima­ jo prednost rešitve pitne vode iz vod­ nih zalog na lastnem porečju. V takš­ nih pogojih odvzem vode iz porečja Ljubljanice oziroma Save ni utemel­ jen v vodnogospodarskem niti v eko­ loškem pogledu. M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami Pr im er i zv ed en e hi dr ol oš ke a na liz e k obstoječi minimalni kapaciteti 240 l/s dodatne količine vodovodne vode Minimalni pretoki v obeh rekah Minimalni pretok reke Reke nad Cerkvenikove m mlinom Število let in dni v 40 letih, ko količina načrtovane vodovodne vode ni zagotovljena v Rižani pod odvzemom Rižanskega vodovoda v Reki pod Cerkvnenikov em mlinom Vsota minimalnih pretokov za obe reki (l/s) (Öleta/Ödni) 1 600 200 500 700 1.300 0 2 800 200 200 400 1.200 0 3 800 100 200 300 1.100 0 5 1.000 200 200 400 1.400 0 4 1.100 200 200 400 1.500 1/7 5 1.200 200 200 400 1.600 6/46 Preglednica 4: R e z u l t a t i vodne b i lance 1 9 5 5 - 1 9 9 4 p r e s k r b e s p i t n o vodo p r i z a g o to v l je n ih m in im a ln ih p r e ­ to k ih R ižane in Reke. 4 . Z A S N O V A P R O J E K T A Rešitev je zasnovana na sinhroni izrabi pretokov Rižane in reke Reke in obeh vodnih akumulacij. Ko so skupni pretoki obeh rek manjši od seštevka porabe vo­ dovodne vode in ekološko še sprejem­ ljivih minimalnih pretokov obeh rek, se razlika pokriva iz akumulacij. V preglednici 4 so prikazani rezultati vo­ dne bilance merjenih dnevnih pretokov obeh rek v obdobju od 1955 do 1994 leta pri odvzemu vodovodne vode 600, 800, 1.000,1.100 in 1.200 l/s. in zagotovitvi bioloških minimumov oziroma ekološko sprejemljivih pretokov Rižane Qes: 100 in 200 l/s ter Reke 200 in 500 l/s. Iz preglednice 4 je tudi razvidno, da bi bilo ob sodelovanju obeh akumulacij in nave­ dene Qes (ekološko sprejemljivih pretokih) pod odvzemom vode mogoče preko ce­ lega leta zagotoviti 1.000 l/s vode ali 119 % načrtovane porabe vode 840 l/s. Pri odvzemu 1.100 l/s pa bi bili v celot­ nem 39 letnem obdobju minimalni pre­ toki le 7 dni manjši od Qes. Pri odvzemu 1.200 l/s bi nastopilo zmanjšanje mini­ malnih pretokov v 6 letih s skupnim trajanjem 46 dni. Ista preglednica vsebuje še podatke o izkoriščenosti vodnih zalog oziroma pro­ stornini 6.106 m3 obeh akumulacij za vsako leto v opazovanem 39-letnem ob­ dobju. Akumulacije bodo izkoriščene šele na koncu načrtovanega obdobja. V vmesnem obdobju pa bo izkoriščenost akumulacij manjša. Zato tudi načrtovani minimalni pretoki v obeh rekah ne bodo nastopili takoj, temveč šele na koncu načrtovanega ob­ dobja, ko bo poraba vodovodne vode dosegla maksimum 840 l/s. Poleg vodnih količin, ki so prikazane v preglednicah od 1 do 4, so v obravnava­ nem projektu predvidene tudi rešitve, ki zagotavljajo potrebno kakovost in varnost pitne vode tudi pred večjimi onesnaženji Reke. Z zadrževalnim bazenom je, poleg ob­ stoječih prepisov za zaščito voda (pasi­ vna zaščita), ki so obvezni za vse onesnaževalce, zagotovljena »aktivna« zaščita, ki zagotavlja normalno preskrbo s pitno vodo tudi ob nepredvidenih onesnaženjih. Enako varnost kot obravnavani načrt omogoča le akumulacija Padež. Njena izgradnja v tej fazi pa bi bila spričo viso­ ke cene in neizkoriščenih akumulacij Mola in Klivnik družbenoekonomsko vprašljiva. 5 . K R A T E K O P I S T E H N I Č N E R E Š I T V E O B R A V N A V A N E G A P R O J E K T A Na slikah 2 in 3 sta podani shemi va­ riantnih rešitev (A in B) za zajem in tran­ sport vode iz Reke pri Cerkvenikovem mlinu do obstoječe vodarne Rižanskega vodovoda ob Rižani. Obe varianti se razlikujeta, kot že rečeno, le po legi reč­ nega zajema vode in po legi ter prostor­ nini varnostnega zadrževalnika rečne vode. 5 .1 O P IS V A R I A N T E » A « Po varianti »A« je predvidena izgradnja naslednjih objektov in naprav: Izgradnja mehkega jezu in črpališča Č1 za črpanje vode iz Reke v vodni rezervoar ca 300.000m3 pod izlivom Padeža v Reko. Odvzemni objekt za odvod vode iz Padeža v vodni rezervoar 300.000 m3. M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami 2.000 m3 usedalnik s koagulacijo in flo- kulacijo ali grobi peščeni filter za pred- čiščenje vode. Črpališče Č2 za črpanje vode v priključ­ ni objekt na Rodiku. 9,7 km dolg cevovod premera 700 mm (600mm na podlagi optimizacije ob upo­ števanju sedanje vrednosti kapitala). 16,55 km dolg cevovod premera 500 mm (ali alternativni cevovod premera 600mm z izkoriščanjem energije). Varianta »A« sloni, kot je razvidno iz slike 2, na izkoriščanju vode iz Reke in doto­ kov Padeža. Voda Reke se bo zajela z mehkim jezom in prečrpavala v zemeljsko akumulacijo s prostornino okoli 300.000 m3. Pretoki Padeža bodo speljani v aku­ mulacijo gravitacijsko. Načrtovana aku­ mulacija je predvidena: a) za čiščenje vode b) kot rezervoar »čiste surove rečne vo­ de« za 6-dnevno premostitev posle­ dic ob onesnaženju obeh vodnih virov. Pred črpanjem akumulirane vode v ob­ stoječi rezervoar na Rodiku je predvide­ no grobo čiščenje vode v usedalniku ( po potrebi s koagulacijo in flokulacijo, aktivno oglje v prahu) ali na grobem fil­ tru. Tako očiščena voda se prečrpa po 10.0 km dolgem cevovodu premera 700 mm (ali 600 mm) v priključni objekt na Rodiku za cevovod proti Rižani. Do vo­ darne na Rižani je predviden nov cevo­ vod v štirih variantah - črpalna višina od Reke do Rodika Hc = 247,98 m je za vse variante enaka: A0 Za zagotovitev transporta 600 l/s vode od rezervoarja na Rodiku do vodar­ ne ob Rižani je potrebno zgraditi nov 11,53 km dolg cevovod premera 500 mm. Zmogljivost obstoječega cevo­ voda v dolžini 5 km pa zaradi velike­ ga hidravličnega strmca zadošča. Vsa razpoložljiva potencialna energija vo­ de se v tem primeru porabi za transport vode. Zato izkoriščanje potencialne energije vode med rezervoarjem na Rodiku in vodarno ob Rižani pri tej varianti ni mogoče. A1 Dograditev vzporednega 11,53 km dol­ gega cevovoda premera 500 mm za zagotovitev transporta 600 l/s do vo­ darne na Rižani. Zadnji odsek obsto­ ječega cevovoda premera 500 mm v dolžni 5,0 km ima na voljo zadosten hidravlični strmec (199 m/5000 m) za transport 600 l/s do vodarne. A2 Dograditev vzporednega cevovoda pre­ mera 500 mm na celotnem odseku med Rodikom in vodarno na Rižani v dolžini 16,55 km. A3 Dograditev vzporednega cevovoda pre­ mera 600 mm (ali 700mm, odvisno od rezultata optimizacije) Rižanski vodovod sedaj uporablja okoli 100 l/s vode iz črpališča Kraškega vodo­ voda v Klaričih To vodo je treba črpati ca. 700 m visoko. Če bi jo nadomestili z vodo iz Reke, bi jo črpali le 248 m viso­ ko. Prihranek energije bi bil 3,74 kWh/ m3. Primerjava cene vode bi pokazala, v koliko letih bi bilo na račun prihranjene energije mogoče zgraditi čistilno napra­ vo za čiščenje vode iz Reke, ki bi bila v tem primeru potrebna. Poraba energije za 1 m3 vode iz Reke za Rižanski vodovod pa je podana v preglednici 5. Za investicijsko odločitev bi bilo potreb­ no gospodarnost povratnega pridobi­ vanja energije vsekakor preučiti. Pri variantah »A« in »B« bi bilo v na­ daljnji obdelavi projekta treba pručiti še izgradnjo večjega varnostnega zadrževalnika prostornine 300.000 m3, s čimer bi povečali delež vod iz potoka Padež in s tem kakovost in varnost pri­ dobljene pitne vode. 5 . 2 O P IS V A R I A N T E »B« Po varianti »B« je odvzem vode iz Reke z mehkim jezom s črpališčem predviden okoli 2 km nižje pri vodomerski postaji Cerkvenikov mlin.Voda iz zajetja Padeža pa je zaradi terenskih razmer speljana po cevovodu v manjši zadrževalnik prostor­ nine 50.000 m3 do 300.000 m3 na de­ snem bregu Reke. Optimalno izbiro lege in prostornine zadrževalnika bi bilo po­ trebno preučiti na nivoju idejnega projek­ ta. Varianta »B« se v funkcionalnem po­ gledu, razen omejene možnosti za izgra­ dnjo večjega zadrževalnega bazena, ne razlikuje od variante »A«. Določeno pre­ dnost pa ima v krajinskem pogledu, ker ohranja večje pretoke na okoli 2 km dalj­ šem odseku Reke. Variante »B« ne bomo posebej obravna­ vali, ker se obseg del in pogonskih stro­ škov na idejno programskem nivoju ne razlikuje bistveno od variante »A«. 5 . 3 V A R I A N T E Z A V K L J U Č I T E V P O T O K A P A D E Ž V V O D O V O D N I S I S T E M V tem prispevku so za presojo preliminar­ no obravnavane štiri alternativne velikosti prostornine varnostnega zadrževalnika zajete vode, ki se napaja z vodo iz potoka Padež. Voda iz Reke pa se d.očrpava v zadrževalnik le, ko Padež za potrebe vodovoda nima dovolj vode. Z velikostjo zadrževalnika se v njem delež Padeža veča, Reke pa manjša. Na slikah 5, 6, in 7 so podani histogrami in trajanje pretokov Padeža z načrtovanim povprečnim dnevnim odvzemom povpreč­ no 200 l/s in v obdobju načrtovane največje dnevne porabe povprečno 6 00 1/ Varianta P ridob ljena (+ ) . izgub ljena energija (-) kW kW h/m 3 AO -1.823 -0,50 A l -8 3 .1 0 -0 ,0 3 8 A2 + 345.72 +0.16 A3 + 541,6 + 0,25 Preglednica 5: B i lanca e n e rg i je za 1 m 3 vode iz Reke za p o t r e b e R ižans k ega vodovoda. M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami s v opazovanem najbolj sušnem letu 1983 in manj sušnem letu 1966. V prvi a lternativ i (slika 5 in 8) je za sušno leto 1983 predviden zadrževalnik za šestdnevno zalogo vode. Pri največjem načrtovanem odvzemu vode 600 l/s je potrebna prostornina zadrževalnika 300.000 m3 Glede na hiter tok Reke je mogoče predvideti, da onesnaženje Reke ob ustrezni intervenciji ne bo trajalo več kot okoli 6 dni. Povprečen delež vode Padeža v zadrževalniku med celim letom znaša v tem primeru 38 % in dočrpane vode iz Reke 62 %. V poletnih mesecih maksimalne porabe pa se povprečni delež Padeža zmanjša na 20 %. Zadrževalnik bo, razen varnostne rezerve, prispeval tudi k primarnemu čiščenju rečne vode. Druga a ltern a tiva predvideva za hi­ drološko leto 1983 možnost izgradnje zadrževalnika na Padežu pod pritokom Šmogurke. Prispevna površina zadrže­ valnika znaša v tem primeru 42 km2, (sliki 5 in 9.). Iz obeh slik je razvidno, da lahko voda Padeža brez dodajanja vode iz Reke v celoti pokrije vse načrtovane potrebe preko celega leta. Potrebna prostornina zadrževalnika znaša 5,38 mio m3. Najnižji pretok Reke pa se poveča na 1.300 l/s (preglednica 4). Tretja a lte rn a tiv a prikazuje pomen uporabe 200 l/s vode iz Reke za pokri­ vanje največjega odvzema vodovodne vode 600 l/s na znižanje velikosti zadrževalnika. Potrebna velikost zadrževalnika se zmanjša od 5,38 mio m3 na 3,10 mio m3. Povprečni delež vode iz Reke v zadrževalniku znaša v tem prime­ ru 20 % in naraste pri največjem odvze­ mu povprečno na največ 40 %. Po četrti a lte rn a tiv i (sliki 6 in 11) je prav tako za leto 1983 predvidena iz­ gradnja zadrževalnika 5 mio m3 v zoženi dolini Šmogurke z manjšo prispevno površino 22,7 km2. Potrebna razlika 1,42 mio m3/l vode za načrtovani odvzem vode 200 do 600 l/s se v zadrževalnik dočrpa iz Reke. Pri tej prostornini se v zadrževalniku poveča povprečni delež vode iz Padeža med celim letom na 87 %, v obdobju največjega odvzema vode pa pade na 22 %. Najnižji pretoki Reke pri odvzemu 200 I/ s pa ne bodo manjši od 1.100 l/s (pre­ glednica 4). Navedene alternativne rešitve se nanašajo na načrtovano porabo vode po 30 letih v opazovanem najbolj sušnem letu 1983.. V vmesnem obdobju bo delež Padeža v vodovodni vodi mnogo večji. Na to kaže primer na sliki 12 za »povpreč­ no« hidrološko leto 1966 z velikostjo zadrževalnika le 2,51 mio m3, ko je mo­ goče zagotoviti načrtovani največji odv­ zem vode iz zadrževalnika brez dočrpa- vanja vode iz Reke. V primerjavi z drugimi projekti omo­ gočajo obravnavane alternativne rešitve visoko stopnjo etapne izgradnje celotne­ ga vodovodnega sistema in večje količi­ ne pitne vode, ki presega načrtovane ko­ ličine. Za določitev optimalne rešitve pa potrebujejo tehnično-ekonomsko in var­ nostno analizo na nivoju idejnega projek­ ta. Po presoji navedenih alternativ je mogoče povzeti naslednje sklepe: 1. Rešitve z možnostjo dodajanja vode iz Reke v načrtovani zadrževalnik za­ gotavljajo večjo fleksibilnost in var­ nost preskrbe s pitno vodo od rešitve 3, ki predvideva le uporabo vode iz Padeža. 2. Zadrževalnik v dolini Padeža za prito­ kom Šmogurke ima prednost pred zadr­ ževalnikom na Šmogurki tako glede vodnih količin in fleksibilnosti pokri­ vanja konic porabe vodovodne vode. 3. Z izgradnjo optimalne prostornine zadr­ ževalnika in dočrpavanjem vode iz Re­ ke je na račun izravnalnih učinkov zadr­ ževalnika in samočistilne sposobnos­ ti akumulirane vode mogoče doseči ustrezno kakovost »surove» vodovod­ ne vode in karseda zmanjšati investi­ cijske in pogonske stroške načrtova­ nega sistema. Z uporabo sedaj neizkoriščenih akumu­ lacij Mola in Klivnik je mogoče dobiti več vodovodne vode in s tem zagotoviti dol­ goročnejšo rešitev preskrbe s pitno vodo. 6 . P R E S O J A R I Z I Č N O S T I Z A J E M A V O D E IZ R E K E Za uporabo vodnega vira za pitno vodo, nista potrebni le kakovost in količina, temveč tudi varnost vode pred onesnaženjem. Podzemni tokovi ponikalnic so sicer res bolj zaščiteni pred onesnaževanjem kot površinski. V podzemnih kotanjah se voda pri sušnih pretokih lahko dalj časa zadržuje in se pri tem tudi očisti na račun A lt er na ti va S li ka Z a h id ro loš ko le to prispevna pov rš ina zadrževaln i k a km 2 v (m 3) zad rževa ln ika O dvzem vode za vodvod iz P ovp rečno razm erje vode iz P adeža/R eke za Tekom celeg a le ta 4 m eseci m ax. odvzem a i 8 1983 42 .00 300 .000 Padeža in R eke 38 /62 20/80 2 9 1983 42 .00 5 ,380 .000 Padeža b rez Reke 100/0 100/0 3 10 1983 42 ,00 3 ,100 .000 P adeža + 200 l/s iz R eke 80/20 40/60 4 11 1983 22 ,70 5 ,012 .000 Padeža + 200 l/s iz R eke 87/13 22/78 5 12 1966 42 ,00 2 ,510 .000 P adeža brez Reke 100/0 100/0 Preglednica 6: P re g le d la s tn o s t i o b ra v n a v a n ih r e š ite v M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami sedimentacije in naravnih biokemičnih procesov. Vendar pa je na drugi strani onesnaženje, če do njega pride, mnogo težje odstraniti. Zato lahko traja onesnaženje tudi daljše obdobje. V huj­ ših primerih pa trajnejših negativnih po­ sledic za pitno vodo ni mogoče odpra­ viti. Glede tega imajo prednost površinske vode. Onesnaženje se lažje in hitreje ugo­ tovi, vzroke in posledice pa hitreje od­ pravi. Mnoga velika mesta v svetu se oskrbujejo z rečno vodo, kot na primer London, Rotterdam, Amsterdam, itd., ki je potencialno izpostavljena onesnaže­ vanju. Pojave nepredvidenih onesnaženj obvladujejo z dovolj velikimi varnostni­ mi rezervoarji, ki omogočajo nemoteno preskrbo s pitno vodo tudi ob hujših onesnaženjih reke. Glede posledic možnega onesnaženja ima Reka prednost pred kraškimi izviri Malni in Rižane. V preglednici 7 so po­ dani rezultati preliminarne ocene rizično­ sti reke Reke za preskrbo s pitno vodo v primerjavi s kraškim izvirom v Malnih.. Seveda pa je prvipogoj za uporabo Reke enak kot pri kraških ponikalnicah, t.j. da je na njihovih porečjih zagotovljeno čiščenje odpadnih voda skladno z že obstoječimi predpisi. Zaradi pitne vode pa bo potreben ustrezen nadzor nad de­ lovanjem čistilnih naprav, ki morajo za­ gotavljati visoko kakovost čiščenja. To velja posebno za načrtovano čistilno napravo v Ilirski Bistrici, ki naj bi zago­ tovila tudi dezinfekcijo očiščene vode z ultravijoličnimi žarki. Odstraniti bo potrebno tudi možnosti kontaminacije rečne vode iz ceste Divača - Ilirska Bistrica in iz nekaj objektov v neposredni bližini Reke. Potrebno bo za­ gotoviti izvajanje že obstoječih predpisov o uporabi gnojil in pesticidov na kme­ tijskih površinah neposredno ob Reki. Pri izpolnitvi teh pogojev, ki jih zahtevajo že obstoječi predpisi (z izjemo dezinfekcije očiščene vode na čistilni napravi Ilirske Bistrica), ima nedvomno prednost upo­ raba Reke. 6 . P R E S O J A U P O R A B E R E K E IZ N A R A V O V A R S T V E N E G A IN V O D N O G O S P O ­ D A R S K E G A V I D I K A 6.1 P O T R E B E P O P IT N I V O D I IN V O D N I V IR I Rižanski vodovod potrebuje takojšnje na­ domestilo za ca 200 l/s vode, ki jo dobiva sedaj iz Hrvaške, in za ca. 30 - letno per­ spektivo zagotovitev najmanj dodatnih ca. 600 l/s ali ca. 17,029.440 mio mVleto vode. To pomeni le 5,27 % od 323 mio mVleto vodnih količin Rižane in Reke v opazovanem najbolj sušnem letu 1983. Kljub temu pa so v poletnih mesecih, ko je poraba vodovodne vode največja, na­ ravni pretoki obeh rek (okoli 0,30 m3/s) manjši od porabe vodovodne vode. Za kmetijstvo pa vode sploh ni. Primanjkljaj preskrbe s pitno vodo se zaenkrat še lahko rešuje z uvozom vode iz Hrvaške, ki pa bo po letu 2008 po pogodbi prenehal. Predlagani sta bili dve oziroma teoretično tri alternativne rešitve: (a) Dovod vode iz sosednjega povodja Ljubljanice, konkret­ no iz kraškega izvira Unca MALNI na Pla­ ninskem polju s kratkoročno premostitvijo pomanjkanja vode z izgradnjo vodne aku­ mulacije KUBED na izviru reke RIŽANE. (b) Izkoriščanje reke Reke, najmočnejšega in najbližjega vodnega vira na lastnem po­ vodju. (c) Tretja možnost bi bila zajetje KRITERIJI ZA PRESOJO VARNOSTI VODNEGA VIRA PRED ONESNAŽENJEM REKA površinska voda MALNI kraški izvir 1 Sedanja kakovost surove vode za predelavo v pitno vodo - (manjša) + (boljša) 2 Možnost preprečevanja trajnega onesnaževanja vod. vira O (enaka) O (enaka) 3 Možnost hitre odprave posledic onesnaženja vod vira + (večja) - (manjša) 4 Možno trajanje nepredvidenega onesnaženja vod. vira + (krajše) - (daljše) 5 Samočistilna sposobnost po trajanju pretoka do odvzema (+0,5) (krajše) + (daljše) 6 Velikost vodozbimega območja vod. vira + (manjše) - (večje) 7 Morfološke in pedološke značilnosti območja O O 8 Poseljenost vodozbimega območja + (manjša) - (večja) 9 Gostota prometa na vodozbimem območju O (enaka) O (enaka) 10 Stopnja industrializacije na vodozbimem območju O (enaka) O (enaka) 11 Ekološke posledice odvzema vode iz vod. vira + (manše) - (večje) Vsota pozitivnih varnostnih pondeijev 5,5 (+ ) 2,0 (+) Vsota negativnih varnostnih ponderjev i,o (-) 4 ,0 (-) Seštevek pozitivnih in negativnih ponderjev 4 ,5 (+ ) 2,0 (-) Preglednica 7: P r im e r ja v a r iz ič n o s t i v o dn ih v iro v p re d o n e s n a ž e n je m . podzemnih kraških tokov. Vendar 30 let­ ne hidrogeološke raziskave doslej niso odkrile potrebnih količin vode. Akutno pomanjkanje vode pa ne dovoljuje na­ daljnjega čakanja na nezanesljive rezulta­ te raziskav. Obstaja še možnost dobave iz Italije. 6 .2 U P O R A B A R E K E Z A P IT N O V O D O NI V N A ­ S P R O T J U Z Z A K O N O M O Z A Š Č IT I Š K O C J A N ­ SK IH J A M IN Z O B V E Z ­ N O S T M I D O S O S E D N J E IT A L IJ E Uporaba Reke za pitno vodo ni v nasprotju z Mednarodno konvencijo o vodotokih. Po tej konvenciji, naj bi bilo potrebno prido­ biti soglasje sosednje države, če se iz mejne reke odvzame več kot 10 % letnega pretoka v mejnem profilu. Pri končni po­ rabi vode pa se bo iz porečja Reke odvze­ malo 600 l/s le okoli 3 mesece, preosta­ lih 9 mesecev pa po strategiji Rižanskega vodovoda 200 l/s ali skupaj okoli 6,8 % od letnega odtoka 132.451.200 m3/l (pri srednjem letnem pretoku Reke 4,2 m3/s) v sušnem letu 1983. Takšno stanje pa bo nastopilo šele ob koncu načrtovanega obdobja, to je čez 30 let - leta 2030. Mi­ nimalni pretoki Reke pa se bodo od nara­ vnih 180 l/s povečali na 500 l/s in več, odvisno od velikosti v tem elaboratu pre­ dvidenega zadrževalnika pred črpališčem pri Cerkvenikovem mlinu. Enako velja tudi za naravovarstveni inte­ res zaščite Rižane in Reke s Škocjanskimi jamami. 7 . E K O L O Š K E IN K R A J I N S K E P R E D N O S T I U P O R A B E R E K E Četudi je kakovost Reke pri Cerkveniko­ vem mlinu zaradi samočistilne sposob­ nosti že danes primerna za predelavo v pitno vodo (kakovostni razred »A«), je za njeno ekološko rehabilitacijo, tudi če se M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami Po stav k a 1 2 3 1 Zem ljišče 7 8 ,0 0 0 .0 0 0 6 1 ,6 8 2 .0 0 0 3 1 ,8 0 0 .0 0 0 1.1 O dkup i, odškodnine: R ek a - Rodik R o d ik - R ižana 3 8 .000 . 000 4 0 .0 0 0 . 000 29 .882 .000 31 .800 .000 31 ,800 .000 2 G rad b en a dela 1 ,2 2 3 .3 0 0 .0 0 0 1 ,1 6 0 .7 0 0 .0 0 0 9 5 3 ,0 0 0 .0 0 0 2.1 Z a je tje l 40 ,000 .000 40 ,000 .000 40 ,000 .000 2.2 Z a je tje 2 40 ,000 .000 40 ,000 .000 40 ,000 ,000 2.3 V arnostni zb ira ln ik (3 0 0 .0 0 0 m J) 300 ,000 .000 300 ,000 .000 300 ,000 .000 2.4 G rob i u seda ln ik (2000m '1) 50 ,000 .000 50,000 .000 50,000 .000 2.5 Č rp a lišče 1 (H č = 20m ) 2 0 ,000 .000 20 ,000 .000 20 ,000 .000 2.6 Č rp a lišče 2 (H č = 250m ) 4 4 ,000 .000 44 ,000 .000 44 ,000 .000 2.7 V odnogospodarske u red itve 6 0 ,000 .000 (60 ,000 .000) (60 ,000 .000) 2,8 C este , poti 2 5 ,000 .000 25 ,000 .000 25 ,000 .000 2.9 R eze rv o a r B arka (I0 0 m 3 ) (25,000 .000)* (25,000 .000)* (25,000 .000)* 2.10 Tl. c ev C erkv.m lin - R od ik (1 0 km ) 205 ,300 .000 205 ,300 .000 205 ,300 .000 2.11 P rik ljučn i ob jek t R od ik 30 ,000 .000 30 ,000 .000 30 ,000 .000 2,12 O b jek ti na cevovodu 14,000 .000 14,000.000 14,000.000 2.13 P rečkan ja 10,000.000 10,000.000 10,000.000 2 .14 V zprd . cev R od ik -R ižana (16 ,53km ) 270 ,000 .000 207 ,400 .000 2.15 N ad o m estn a cev R odik- P etr.(9km ) 90 ,000 .000 90 ,000 .000 90 ,000 .000 3. O p rem a 1 ,5 6 5 .7 0 0 .0 0 0 1 ,4 1 2 .6 9 0 .0 0 0 8 4 5 ,3 0 0 .0 0 0 3.1 Č rp a lišče 1 60 ,000 .000 60 ,000 .000 60 ,000 .000 3.2 Č rp a lišče 2 (3+ lx2001 /s) 120,000.000 120,000.000 60 ,000 .000 3.3 R eze rv o a r B arka (10 ,000 .000)* (10 ,000 .000)* (10,000 .000)* 3.4 Tl. c ev C erkv.m lin - R od ik (10 km ) 454 ,300 .000** 454 ,300 .000** 454 ,300 .000** 3.5 P rik ljučn i ob jek t R od ik 2 2 ,000 .000 22 ,000 .000 22 ,000 .000 3.6 O b jek ti n a cevovodu -25,000.000 25 ,000 .000 25 ,000 .000 3.7 T elem etrija 16 ,000.000 16,000.000 16,000.000 3.8 K ato d n a zašč ita 18 ,000.000 18,000.000 18,000.000 3.9 V zp o red n a cev R odik - R ižana 660 .400 .000 507 ,390 .000 4 N ad o m estn a cev R odik-Petr, 180 ,000.000 180,000.000 180,000 .000 4.1 4,2 O stali stroški 2 4 0 ,0 0 0 .0 0 0 2 4 0 ,0 0 0 .0 0 0 1 6 0 ,0 0 0 .0 0 0 5 Invest. In projekt. S troški, raz isk av e P rispevk i, invest. Inženiring: R eka - R od ik R odik - R ižana 160,000 .000 80 ,000 .000 160,000.0000, 80 ,000 .000 160.000.000 N ep red v id en a dela (10% ) 345 ,222 .000 319 ,452 .400 221 ,122 .200 Skupaj investicijsk i stroški 3 ,4 5 2 .2 2 2 .0 0 0 3 ,1 9 4 .5 2 4 .4 0 0 2 ,2 1 1 .2 2 2 .0 0 0 * H id rav ličn a analiza v okv iru ide jnega p ro jek ta bo pok aza la up rav ičenost rezerv o arja B arka. ** P rem e r cevovoda 600 m m je do ločen z op tim izac ijo energetsk ih in in v estic ijsk ih stroškov. Preglednica 8: I n v e s t i c i j s k e v r e d n o s t i za dovod vode iz Reke v 3 e ta p a h ne uporabi za pitno vodo, potrebno zgra­ diti čistilno napravo za komunalne in in­ dustrijske odpadne vode Ilirske Bistrice, kot zahtevajo veljavni predpisi in zaščita Škocjanskih jam, kjer bodo minimalni pretoki 500 l/s do 1100 l/s večkrat pre­ segli na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin izmerjeni naravni minimum 180 I/ s. Zato je težko pritrditi mnenju nekate­ rih, da bodo povečane nizke vode v Škocjanski jami poslabšale naravne kli- matološke pogoje. S pripiranjem odtoka iz obeh akumulacij je te nizke pretoke vedno mogoče zmanjšati na naravnih 180 l/s. V Rižani pa bo sedaj dovoljeni mi­ nimalni pretok 100 l/s povečan na naj­ manj 200 do 400 l/s. 8 . I N V E S T I C I J S K I S T R O Š K I IN S T R O Š K I O B R A T O V A N J A V preglednici 8 je podana ocena investi­ cijskih stroškov za vodo iz Reke ob upo­ števanju možne etapne izgradnje načrtova­ nega sistema. V stolpcu 1 so povzeti inve­ sticijski stroški za dovod 600 l/s vode iz Reke, če se zgradi med Rodikom in Rižano novi cevovod 500 mm v celotni dolžini 16,3 km. V stolpcu 2 so podani stroški za dovod 600 l/s vode od Reke do Rižane tako, da se dogradi nov cevovod 500 mm le v dolžini 12,7 km, to je na odseku, kjer že položeni cevovod premera 500 mm za­ radi nezadostnega hidravličnega padca lahko prevaja le okoli 400 in ne 600 l/s. M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami V stolpcu 3 pa so podani investicijski stroški za dovod 600 l/s vode do Rodika in 400 l/s do Rižane, kolikor je zmoglji­ vost obstoječega cevovoda 500 mm med Rodikom in Rižano. Aproksimativna primerjava projektov v preglednici 9 za preskrbo s pitno vodo Obale in Krasa kaže na ekonomske pred­ nosti rešitve z uporabo vode iz Reke, ki ima na tem območju največ vode. V eko­ nomskem pogledu je značilno, da v pri­ merjavi z drugim projektom aktivira že pred leti vložena sredstva v izgradnjo obeh akumulacij Mola in Klivnik, zago­ tavlja več vode in s tem najdolgoročnej- šo rešitev. Obenem pa omogoča največjo etapnost (glej preglednico 2) in najkraj­ še roke izgradnje za pokritje izpada vode iz Hrvaške po letu 2008. Z izgradnjo večjega varnostnega zadrževalnika, na primer z dva milijona m3 prostornine, bi se investicijski stroški za Varianta Investicijska vrednost vriante N eizkoriščen kapital vložen v akum ulacdiji M ola in Klivnik Skupaj z neizkoriščeni m kapitalom M ožna zagotovitev dodatne vode do 2030 leta m io SIT (l/s) Malni 5.200 5.000 10.200 600 (celo leto) Velika akum ulacija Padež 7.000 5.000 12.000 600 (celo leto) Kubed 4.000 5.000 9.000 600 (3 m esece/ leto) Reka + (mali) Padež 3.500 3.500 600 (celo leto) Preglednica 9: A p r o k s im a t i v n a p r im e r ja v a in v e s t i c i j s k ih s t r o š k o v o b r a v ­ navane r e š i t v e z o b s to je č im i p r o je k t i za p i t n o vodo Obale in K rasa . D A T U M 27. 3. 17. 4. 12. 6. 2 4 ....7 3 ....9 . 9. 10. Č A S 9 .0 0 9 .10 9 .00 10.45 9 .45 10 .00 V O D O S T A J cm 134 129 123 131 137 124 T E M P E R A T U R A V O D E St. c 6 .4 4 .9 17.6 17.1 16.8 14.7 P H 8.4 8 .4 8 ,2 8.0 8.3 7.8 K IS IK mg/1 12.4 12.6 9.5 9,2 9.5 9.5 N A S IČ E N O S T S K IS IK O M % 103.8 101 .5 102 .6 9 8 .4 101.0 9 6 .7 S U S P E N D IR A N E - ! p o su še n ju mg/1 2.2 1.9 4 .9 8.6 3.2 1.2 S N O V I ! p o ž a re n ju mg/1 1.0 1.1 2 .5 5.6 2.1 0 .2 N IT R IT mg/1 0.03 0 .02 0 .06 0 .02 0.01 0.01 N IT R A T mg/1 3 .6 3.3 4.3 4 .9 4.1 2 ,4 A M O N IJ m g P 0 4’71 0 .17 0 .15 0 .08 0 .26 0.23 0 .12 O R T O F O S F A T I m g P O T /l /1 0 .01 0.01 0 .04 0 .02 0 .04 0 .02 F O S F A T I, sk upn i mg/1 0 .04 0 .05 0 .0 9 0.03 0 .05 0 .05 K L O R ID I mg/1 4.5 4 .4 4 .5 5.7 5.4 5 .2 S U L F A T I mg/1 13.9 13.4 13.9 16.8 13.9 9 .6 A L U M IN IJ mg/1 0 .02 0 .02 0 .02 0 .02 0.03 0 .0 2 Ž E L E Z O mg/1 0 .0 4 0 .03 0 .02 0.03 0.03 0 .03 F E N O L N E S N O V I, sk u p n e m gT B S/1 0 .0 0 6 0 .0 0 2 0 .0 0 5 0 .003 0 .008 0 .0 0 6 D E T E R G E N T I, a n io n k a t. m g 0 2/l 0 .02 0 .03 0 .03 0 .02 0.03 0 .0 2 K E M . P O T R E B A ! s K M n 0 4 m g 0 2/l 2.5 2 .5 3 .0 3 .6 3.7 3 .2 P O K IS IK U ! s K 2C r20 7 m g 0 2/l 4.5 3 .9 8.3 9.5 7.1 7.0 B P K 5 1.0 2.3 1.5 1.1 1.2 1.4 B A K T E R IJ E F E K A L N E G A IZ V O R A - - " - " " K O L IF O R M N E B A K E , sk u p n e M PN/1 2 .0 E 0 3 < 2 .0 E 03 7 .0 E 0 3 1.7E 0 4 4 .0 E 0 3 < 2 .0 E 03 V O N J 0 0 0 0 0 0 S T V A R N A B A R V A mgPt/1 5 5 7 2 7 6 T O C mgC/1 - - - - - - L IG N IN S U L F O N A TI mg/1 0 .5 9 0 .3 6 0 .8 9 1.30 1.32 0 .8 4 M IN E R A L N A O L JA mg/1 < 0 .0 0 5 - 0 .013 " < 0 .0 0 5 - F O R M A L D E H ID mg/1 - - - - - - Preglednica 10: P ov z e te k iz k a k o v o s tn e ana l ize H M Z Reke na v o d o m e rn i p o s ta j i C e rkven ikov m l in za le to 1 9 9 7 . uporabo Reke povečali za ca. 1,5 milijar­ de tolarjev na ca pet milijard, kar pa iz že povedanih razlogov ne zmanjšuje pred­ nosti te rešitve. Optimalno prostornino varnostnega zadrževalnika, tehnologijo predčiščenja rečne vode, optimizacijo tlačnih cevo­ vodov in znižanja energetskih stroškov z izkoriščanjem energije na cevovodu s 400 m padcem med Rodikom in vodar­ no ob Rižani bi bilo potrebno natančneje opredeliti na nivoju idejnega projekta, kot zahteva veljavna Uredba o enotni meto­ dologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja. 9 . P O P R I M E R N O S T I P O V R Š IN S K IH V O D A Z A P IT N O V O D O S O D I R E K A V P R V I K A K O V O S T N I R A Z R E D Za primernost vode iz Reke za predela­ vo v pitno vodo je mogoče uporabiti predpis (Arbeitsblatt DVGW W 151) iz Nemčije, kjer imajo z uporabo rečnih vod že veliko izkušenj (pitna voda iz reke Ren). Površinske vode so v tem predpisu po kakovosti razdeljene v dve skupini »A« in skupino »B«. Če sodi rečna voda (površinske vode) v skupi­ no »A«, je mogoče iz »surove« povr­ šinske vode pridobiti zdravo pitno vodo s koagulacijo fiokulacijo, sedimenta­ cijo in filtrac ijo vode na hitrih filtrih ter dezinfekcijo, to je s »konvencional­ nim« čiščenjem. Površinske vode, ki sodijo v razred »B« pa potrebujejo do­ datne in zahtevnejše postopke č iš­ čenja, kot je uporaba aktivnega oglja, ozoniranje vode, dvojna zaporedna f i l­ tracija, itd. V zadnjem obdobju 15 do 20 let se pri čiščenju pitnih vod uveljavlja tudi membranska filtracija vode, ki je za reverzno osmozo in elek­ trično dializo najbolj učinkovit način za čiščenje pitne vode. Ker sodi voda Reke v kakovostni razred »A«, so torej glede čiščenja z zgrajeno čistilno napravo na Rižani in ostalimi p re to ki (m 3/ s) P re to ki < m 3/ s) M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami načrtovanimi barierami, zagotovljeni potrebni pogoji za pridobivanje zdrave in pred onesnaženjem varne pitne vode. Po biološko-kemičnih analizah HMZ sodi Reka v drugi kakovostni razred. Glede primernosti za predelavo v pitno vodo po nemških predpisih DVGW pa sodi Reka v skupino »A«. Za primerjavo so v preglednici 10 nave­ dene kemične in bakteriološke analize Reke 1997. Tudi rezultati drugih analiz, ki so bile izvršene po letu 1992, od priloženih analiz ne odstopajo. 1 0 . S K L E P N E U G O T O V I T V E Vključitev Reke v vodovodni sistem Rižanskega in Kraškega vodovoda omo- Dnevi Slika 5: K rivu l ja t r a j a n ja in p r e to k o v P adeža t e r odvzema vode za s u š n o le to 1 9 8 3 , F = 4 2 k m 2 Slika B: T r a ja n je p r e to k o v P adeža in odvzem a vode za le t o 1 9 B B , F = 4 2 km 2 Dnevi Slika 7: K r iv u l ja t r a ja n ja p r e to k o v P adeža in odv ze ­ ma vode Reke za s u š n o le to 1 9 8 3 , F = 2 2 , 7 k m 2 Slika 8: V s o t n i č r t i Padeža in o dv zem a vode za s u š ­ no le t o 1 9 8 3 , F = 4 2 , 0 0 km; V = 3 0 0 . 0 0 0 m 3 , Pov­ p r e č n o le t n o r a z m e r je v odvzem u P adež /R eka = 3 8 % , p r i m a k s im a ln e m o dv zem u je r a z m e r je P adež /Reka = 2 0 % . V (m 3 ) V (m 3) M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami goča v primerjavi z drugimi načrti za dovod vode iz Malnov za izgradnjo ve­ like akumulacije na Padežu in za akumu­ lacijo Kubed v dolini Rižane cenejšo, vendar kakovostno enakovredno rešitev. Zaradi vsebine in obsega del ter izteka pogodbe za vodo iz Hrvaške Istre omo­ goča tudi hitrejše dokončanje prve etape povečanja načrtovane zmogljivosti vo­ dovoda. Rešitev zadrževalnika na Padežu pod dotokom Šmogurke in z dočrpa- Slika 9: V s o t n a č r t a Padeža b rez d o č rp a v a n ja iz Reke za s u š n o le t o 1 9 8 3 , CF= 4 2 k m 2 ) ; V = 5 , 3 8 mio (m 3), Padež pok r iva 100°/o odvzem vode. Slika 11: V s o t n a č r t a Padeža + 2 0 0 ( l/s ) iz Reke za s u š n o le to 1 9 8 3 , F = 2 2 , 7 k m 2 ; V = 5 , 0 1 2 mio m 3 P ovp rečn i le tn i de lež P adeža v o dv zem u 8 7 % , p r i m a x im a ln e m o dv zem u 2 2 % . Slika 10: V s o t n e č r t e Padeža + 2 0 0 ( l/s ) iz Reke za s u š n o le to 1 9 8 3 , F = 4 2 k m 2; V = 3 .1 m io m 3, Pov­ p re čn i le tn i de lež Padeža v o dv zem u vode 8 0 % pr i p o ­ v p re č n e m m a k s im a ln e m o dv zem u vode 4 0 % . Slika 12: V s o t n a č r t a Padeža in o d v ze m a vode za le to 1 9 9 6 F = 4 2 k m 2 ; V = 2 . 5 1 m io m 3 , Padež p ok r iv a 1 0 0 % o dv zem vode M. RISMAL: Pitna voda iz reke Reke za slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami vanjem iz Reke omogoča v primeri z zadrževalnikom na Šmogurki ali na Padežu več vode, večjo fleksibilnost v pokrivanju večjih nihanj porabe vode preko celega leta. Načrt akumulacije Kubed pokriva maksimalno dnevno po­ rabo vode 840 l/s le tri do štiri mesece na leto. Poleg tega pa se akumulacija v tem primeru polni z vodo iz Rižane, ki tako ostaja v primerjavi s projektom iz Reke in z drugimi projekti edini vodni vir Rižanskega vodovoda. Vključitev Reke v enotno preskrbo s pitno vodo pomeni vodnogospodarsko in ekolo­ ško podprto rešitev gospodarjenja in upravljanja s površinskimi in podzem­ nimi vodami na obravnavanem ob­ močju. V Sloveniji bi pomenila prvo realizacijo integralnega upravljanja z vodnim bogastvom na zaključenem porečju. Takšen način upravljanja z vodami ne potrebuje le investicijska sredstva in pokrivanje pogonskih stroškov. Vo­ denje takšnega sistema potrebuje orga­ nizacijo, ki je v strokovnem pogledu za obvladovanje zahtevnih naravovarstve­ nih, hidrotehničnih, tehnoloških in ekonomskih nalog pri vodenju sistema interdisciplinarno zasnovana. Osnove za takšno organizacijo so že prisotne v Rižanskem in Kraškem vodovodu. L IT E R A T U R A FGG-IZH, Hidrološka analiza Reke in Rižane z bogatenjem nizkih pretokov iz akumulacij Mola in Klivnik, 1994. Z v e za d ru š te v gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije vabi za 4 le ta k sodelovanju glavnega in odgovornega urednika revije G radbeni ve stn ik K andidati m ora jo biti na jm anj diplomirani inženirji g radben iš tva . Poleg prijave m ora vloga vsebovati še (1 ] vizijo vloge in vsebinske zasnove revije, C2] življenjepis kand idata , C3D izpis bibliografije iz s is te m a C O B IS S t e r [4] pogoje sodelovanja. Sodelovanje urednika bo ure jeno po pogodbi z dogovorjeno b r u t to v re d n o s tjo za ure jan je 1 a v to rs k e pole revije. V loge v z a p r t i ovojnici z oznako » vloga na razp is za urednika« m ora jo p r is p e t i na naslov Z D G IT S , Karlovška 3 , 1 0 0 0 Ljubljana, najkasne je en m e s ec po objavi razp isa v G ra d b e n e m vestniku! A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani OBVOZNA ŽELEZNIŠKA PROGA V LJUBLJANI BV-PASS RAILWAY IN LJUBLJANA STROKOVNI ČLANEK UDK 656.2 : 625.4 : 629.46 ALOJZ JUVANC P O V Z E T E K O bvozna to vo rn a že lezniška proga v Ljubljani je že dolga le ta za r is a n a v p ro s to rs k e m n a č r tu m e s ta . P redvsem njen zahodni del bo za rad i izredno občutljivega okolja, skozi k a te re g a po teka , izjemno težko izvedljiv. To te m b o lj , ker naj bi po te j progi potekali tu d i daljinski tokovi v evropskem koridorju 5. V m e s tn e m planu za r is a n a t r a s a je z a s ta r e la pa tudi okoljsko ni bila nikoli pre izkušen a. G eneralno je pokazan po te k obeh evropskih koridorjev 5 in 1 0 , ki se s t ik a ta pri Ljubljani, p ro m e tn a pričakovanja na njih in pokazane p redno sti vodenja obvozne p rog e po vzhodni n a m e s to po zahodni s t ra n i m e s ta . S U M M A R Y The by-p ass railway fo r f re ig h t t ra f f ic has been included in t h e spa t ia l plan of Ljubljana m any y e a rs ago. Because of n ear ly in s u p e ra b le e n v iro n m e n ta l p ro b le m s t h e a c c o m p l is h m e n t of th is b y -p ass re m a in s p ra c t ic a l ly unw orkable , especia lly when used as a p a r t of t h e ra ilw ay in th e European C o rr id o r 5. In t h e plan included t r a c e is o b s o le te and has been never s tud ied fro m th e env iro n m e n ta l point of view. The p ap er show s th e c o u rs e s of t h e tw o European ra i lw ay c o r r id o rs 5 and 1 0 t h a t joined ju s t n e a r L jubljana to w n , d e s c r ib e s th e i r s t r a f f ic and t r a n s p o r t e x p e c ta t io n s and s u g g e s ts t h a t a t r a c e of t h e b y -p ass along th e e a s t e r n side of th e to w n as an a l te r n a t iv e to th e w e s te r n one should be stud ied . A v to r: doc.d r.A lo jz J U V A N C , univ. dipl. inž. g ra d ., U n iverza v Ljubljani, F a k u lte ta za g ra d b e n iš tv o in geodezijo , P ro m e tn o te h n iš k i in š t i tu t , Jam o va 2 , 1 0 0 0 Ljubljana U V O D V eni od prejšnjih števik GV sta avtorja Drusany in Muhič predstavila svoj po­ gled na urejanje preslabo izkoriščenega dragocenega mestnega prostora v Lju­ bljani, na lokaciji, ki ga sedaj pre­ grajujejo ali omejujejo tri železniške proge - postojnska, gorenjska in kam­ niška. Idejo o konceptu izrabe tega pro­ stora gradita na ukinitvi navedenih železniških prog in na preureditvi se­ danje prehodne železniške postaje v čelno, ki bi po njunem mnenju postala veliko bolj atraktivna in uporabna kot je sedanja pa še prostor bi pridobili. Čelna postaja naj bi bila priključena na železniško mrežo iz vzhodne smeri. Za to preureditev izkoristita obvozno železniško progo med Zalogom na vzho­ du in Brezovico na jugozahodu. Tako, kot je že mnoga desetletja vključena v prostorske plane mesta Ljubljana kot obvozna proga za tovorni promet. Na njo A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani naj bi se preselil ves promet z ukinjenih prog. Avtorja se torej odločita, naj bi ta proga ne bila samo obvozna za tovorni promet, ampak edina proga skozi Ljubljano, po kateri naj bi potekal ves promet; tudi potniški. Zamisel je zanimiva, izhaja pa iz ozko arhitekturno obarvanega stališča o izrabi kvalitetnega mestnega zemljišča, ki ostaja danes neizkoriščeno, prav malo pa se dotakne problemov, ki pri tem na­ stanejo ali pa so že nastali v zvezi z ure­ ditvijo obvozne proge. Žal je ekonomska plat medalje v prispe­ vku popolnoma odrinjena ob stran. In (pre)močno poenostavljena, da bi lahko podpirala idejo samo. Sklepanje o stro­ ških in koristih na pamet, brez preveri­ tve, je prenagljeno in bolj škodi kot ko­ risti. V realnem življenju ima skoraj vsaka stvar svojo ceno; samo ugotoviti jo je treba. Za take namene stroka pozna po­ stopke in jih tudi redno izvaja (študija upravičenosti). Nekaj kilometrov in nekaj zamujenih minut, pomnoženo s številom vlakov in potnikov in to še pomnoženo z dnevi, leti in desetletji da ogromno šte­ vilko. Zlasti še, če je eden izmed ciljev prometne politike države povečanje šte­ vila uporabnikov vlakov. Zato ni vseeno, če potniški vlak iz smeri Postojne, ki ima svoj cilj v Ljubljani, pripelje tja po najkrajši poti ali pa po več kot 10 km dolgem obvozu. Pristop avtorjev do rabe prostora v me­ stu je izrazito pristranski. Po eni strani visoko vrednotita tisti prostor, ki naj bi ga sprostile opuščene tri proge v centru mesta (kar je sicer prav), po drugi strani pa ju ne moti, da breme železniške pro­ ge in transportov po njej naprtita narav­ nemu prostoru zahodnega dela Rožnika in gosti stanovanjski zazidavi v Kosezah in Dravljah. Tudi to je mestni prostor. Vre­ dnosti neokrnjene narave za Rožnikom seveda ne moremo meriti z enakim va­ tlom kot prostor na opuščenih progah v centru mesta. Upam si trditi, da je pro­ stor za Rožnikom za mesto še dragoce­ nejši, ker nadomestila zanj ni. Res je, da si trase obvozne proge nista izmislila avtorja članka. Zamerim pa jima, da nista opozorila na neustreznost in nesprejemljivost njenega poteka v pro­ storu. Tudi nista razmišljala o tem, da ni vseeno, ali je neka proga namenjena pre­ dvsem bližnjemu mestnemu prometu ali pa daljinskemu v dimenzijah Evrope. Namesto avtorjev Drusanyja in Muhiča trdim, da je v mestnem planu začrtana obvozna tovorna proga za Rožnikom in skozi Koseze in Dravlje za mesto popol­ noma zgrešena rešitev. Močno obre­ menjuje nov prostor, v prometnem smi­ slu pa nima nobene praktične vrednosti. Zlasti še, če jo vidimo v konceptu evrop­ skega koridorja 5. Trdim še, da je vključitev tako škodljive­ ga in prometno nekoristnega poteka obvozne železniške proge trase v razvojni prostorski načrt mesta Ljubljane brez njegovega ponovnega ovrednotenja težka urbanistična napaka. Obstaja vrsta razlo­ gov, ki brez zapletenih študij pokažejo, da je temu zares tako. Trenutek resnice bo nastopil takrat, ko bo traso treba zgraditi. Kaj pa, če je taka trasa vključena v plan zato, da ne bi bila nikoli zgrajena? Upam, da ne. Ljubljana je namreč tako pomem­ ben urbani in gospodarski center, da ga evropski prometni tokovi tudi po železnici ne smejo na daleč obiti. ideja je pač ideja. Tudi kadar je nekoliko nenavadna, je koristna. Zlasti v Ljublja­ ni, kjer se urbanistični načrtovalci pro­ meta leta in leta vrtijo v začaranem kro­ gu, iz katerega, kakor kaže, ne znajo ali pa ne morejo priti. Znova in znova rišejo prometne poti po istih trasah, čeprav je že na prvi pogled (na zemljevid mesta) jasno, da bi se bilo treba končno odločiti in kakšne prometne poti začrtati tudi malo bolj oddaljene od strogega mestne­ ga centra. Predvsem pa take in tam, da bodo prinašale koristi in ne samo obre­ menitve. Pobuda o čelni postaji Ljubljana je na prvi pogled nekoliko presenetljiva. Če ne drugega je pokazala, da je treba na tem področju hitro in odločno ukrepati in mu nameniti bistveno več pozornosti kot do sedaj. E V R O P S K I P R O M E T N I K O R I D O R J I N A V O Z L I Š Č U L J U B L J A N A V teh časih, ko železnico pestijo velike stiske in se njena posodobitev ne pre­ makne in ne premakne z mrtve točke, se bo marsikomu zdelo razmišljanje o no­ vih železniških povezavah v okolici Lju­ bljane nesmiselno in času neprimerno. Je pa dejstvo, da take nove trase v plan­ skih dokumentih mesta obstajajo, pri čemer pravzaprav ne vemo prav dobro (vsaj jaz ne), na kakšen način so posta­ le stalnica vseh mestnih planov. Medtem ko se pri avtocestah ukvarjamo z varian­ tami in detajli, da bi uspeli neko traso umestiti v prostor čimbolj korektno in s čim več pozitivnih učinkov, pri železniških progah tega očitno ni treba. Trasa je bila začrtana in pika. Kaj pa, če ne poteka po pravem kori­ dorju? Danes je bila Slovenija sprejeta v Evropsko Zvezo, jutri bomo njeni »nor­ malni« člani in že včeraj smo večino naše dejavnosti usmerili k ciljem, ki jih je za območje Evrope postavila ta zve­ za. Infrastrukturni koridorji (avtoceste, železnice in še kaj) so evropska stvar­ nost, ki smo jih tudi v Sloveniji vključili v svoje prostorske načrte. Pa tudi gra­ dimo v teh smereh. Kar pač gradimo. Železnice se še dotaknili nismo. Morda je to celo koristno, saj pravzaprav niti ne vemo kje in kaj graditi. Se pa lahko zgodi, kar se nam je že zgodilo, da bomo nekega dne začeli graditi tudi proge in pri tem uporabili vse, kar nam bo prišlo že narisanega pod roko (ali ni bilo z lju­ bljanskima podvozoma podobno?). In ne bo časa, da bi zadeve dodobra pre­ tehtali in zgradili tisto od česar bi lahko pričakovali največ koristi in bi bilo zgrajeno tam, kjer bo narejeno najmanj škode v prostoru. A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani Ljubljanska obvozna železniška proga zagotovo sodi v to kategorijo. Slovenskim železnicam pa tudi Ministrstvu za promet RS ne gre zameriti, da niso posebej zain­ teresirani za ta detajl, saj se morajo ukvarjati z mnogimi drugimi pomemb­ nejšimi problemi. Za mesto Ljubljano pa to ni nepomemben detajl ampak zelo pomembna zadeva. Obračamo lahko tako ali drugače; železnica bo vedno ostala hrbtenica prometnega sistema, okoli ka­ tere se »dogaja« nastajanje urbanega prostora. Avtoceste ta sistem samo do­ polnjujejo. Zato mestu ne bi smelo biti vseeno, kje naj obvozna železniška pro­ ga v Ljubljani poteka. Tam, kjer je zari­ sana danes, ni perspektivna. Vprašljiv ni toliko njen severni del ampak predvsem tisti zahodni. Zakaj? Odgovor je preprost: ker je del trase hitre železnice v evrop­ skem koridorju 5, ki poteka od jugozahoda mimo Ljubljane proti vzhodu. Shema poteka evropskih železniških ko­ ridorjev 5 in 10 preko slovenskega ozem­ lja je pokazana na sliki 1 [Ministrstvo, 2003], Na relaciji med Ljubljano in Zidanim mostom oba železniška koridorja združena. Ko bodo trase dokončno do­ ločene, bo njihov potek seveda lahko pomembno drugačen, kot je to videti iz sheme. Trasne spremembe bodo posle­ dica prostorskih možnosti in racionalno­ sti poteka. Vendar to za ta prispevek ni pomembno. Ljubljana je na teh koridorjih pomemb­ no železniško križišče. Da bi ostala pov­ sem izven in bi se v bodoče ukvarjala le z lastnim regionalnim in mestnim pro­ metom skoraj ne gre verjeti. Torej: hitra železnica bo potekala nekje v bližini me­ sta. Vprašanje je le, kje? Znano je, da promet v smeri teh koridorjev ne bo samo simboličen ampak kar zajeten. To se tudi spodobi, ker bi bila sicer gradnja novih prog ekonomsko neupravičena. Slika 1 kaže, da je mesto Ljubljana na zahodni strani združenega odseka obeh koridorjev. Zaradi velikih količin prevoženega blaga in s tem velikega šte­ vila vlakov ter temu primernega obre­ menjevanja okolja si Ljubljana kot veliko mesto ne more in ne sme privoščiti, da bi te proge potekale preblizu urbanih sre­ din. Posebej pomembno pa je, da mora biti potek skozi mestni prostor čim kraj­ ši. To pomeni, da morata trasi mimo Lju­ bljane potekati skozi severni in vzhodni mestni prostor In ga čim manj obre­ menjevati. Čim bolj direktni potek po­ meni manjše število prevožene poti, kar je ugodno tako iz vidika obremenjevanja Gradec Salzburg Pragersko . LJU BLJANA, Zidani Mosi SolunDobova Novo Mesto O V. IN X. VSE-EVR O PSKI PRO M ETN I KO R ID O R V R E P U B LIK I S LO V E N IJI mmmmmmmmmm x . ko rido r V. ko rido r p nadaljevanje v sm eri { 'O '' Term inal Sežana okolja kot tudi iz vidika poslovnega in­ teresa v transportu. S to preprosto načrtovalsko logiko lahko ugotovimo, da bo koridor 10 najverjet­ neje potekal bolj ali manj v trasi že začr­ tanega severnega dela obvozne proge, ker je to njegova najkrajša pot mimo ozi­ roma skozi Ljubljano. Drugače pa je s koridorjem 5. Možnost, da bi za del tega koridorja izrabili že začrtani zahodni del obvozne proge, je slaba. Razlogi so vsaj štirje: - popolna degradacija zelo dobro ohran­ jenega okolja zahodno od Rožnika, - prostorsko skoraj nemogoč prehod 6 km dolge proge skozi naselje Brdo ter izza Rožnika proti severnemu delu ob­ vozne proge skozi Koseze in Dravlje, - posebej zahtevne geološke razmere na celotni trasi in - zelo dolga transportna pot okoli mes­ ta (več kot 30 km). Ne verjamem, da bo komu uspelo ta projekt umestiti v prostor. Če prej ne bo »padel« pri presoji vplivov na okolje, ki je z zakonom predpisan korak v postopku umeščanja pomembnih infrastrukturnih objektov v prostor. Vsaka gradnja železniške proge je tehnič­ no in prostorsko zahteven in drag inve­ sticijski poseg. Še posebej v območju urbanih con. Zgolj zaradi sprostitve nekaj kvadratnih metrov sicer zares dragocene­ ga mestnega prostora si mesto Ljubljana take investicije zagotovo ne more privo­ ščiti. Obstojati morajo še kakšni višji cilji. V obravnavanem primeru so to hitre proge v koridorjih, ki jih je zato treba smiselno vključiti v »mestni« program. Sicer z obvozno progo še zelo dolgo ne bo nič. Povezava med novima hitrima progama in ljubljansko obvozno progo je torej zelo močno izkazana in za izvedbo obvoznice edina realnost. Spet se vračam k ugoto­ vitvi, kako zelo bi morala biti Ljubljana zainteresirana za načrtovanje hitrih prog v obeh koridorjih. Pa očitno ni.Slika 1: Evropska koridorja 5 in 10 v Sloveniji A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani K J E V O D I T I P R O G I V O B E H K O R I D O R J I H ? Možnosti za vodenje prog v obeh koridorjih so različne. Za 10,koridor skoraj ni alter­ native. Pravim skoraj, ker se potek po obstoječi progi od Jesenic do Vižmarij in potem po trasi začrtane obvoznice po se­ verni strani mesta nudi kar sam od sebe. Seveda obstajajo tudi druge možnosti. Tista, na primer, ki bi med Kranjem in Lju­ bljano potekala mimo letališča Brnik. Za­ nimivo bi bilo to preizkusiti Znano je, da je bilo nekaj idejnih študij poteka trase železniške obvozne proge v preteklosti že narejenih. Tedaj se je še govorilo o t.i. »hitri progi« skozi Slove­ nijo, saj evropskih koridorjev še ni bilo. Prve »nove« študije so bile izdelane v 70- ih letih in so vse poskušale najti le za­ menjavo za potek sedanje železniške pro­ ge med Ljubljano in Zidanim mostom ter naprej proti Zagrebu. Slovenija je bila pač del Jugoslavije. V novejšem času pa so bile delane predvsem študije poteka hitre proge v koridorju 5 med Trstom (Koprom) in Zidanim mostom. Usmerjene so bile predvsem v to, da bi dokazali, da mora ta proga potekati v bližini Ljubljane in ne mimo Rijeke proti Zagrebu, po hrvaških tleh. Danes o tem ni več govora. Proga bo potekala mimo Ljubljane. So pa okoli možnih tras v 5.koridorju med Trstom/Koprom in Ljubljano mnenja in videnja zelo različna. Kljub različnosti poteka tras je najbolj verjetno, da bodo vse dosegle ljubljansko Barje nekje v širšem območju Vrhnike. Ker drugih potekov v območju Ljubljane ni, se vse »vežejo« na obvozno progo, ki je zarisana v prostor­ skem načrtu mesta. Kako zelo zgrešeno je to pa je že bilo povedano. Realnejše in bolj perspektivno je na­ daljevanje hitre proge po vzhodni strani Barja proti Škofljici in potem v predoru skozi Golovec do reke Save, kjer naj bi bil stik obeh koridorjev. Dolžina poti po kori­ dorju 5 je tu najkrajša pa tudi prostorsko je najbrž še vedno sprejemljiva in izvedlji­ va. Zahodna spojna točka obeh koridorjev se torej nahaja na vzhodni strani mesta na lokaciji nekdaj že določenega cepišča prog. Ne spuščam se v razpravo o mikro­ lokaciji tega cepišča. Potrebno jo je pač čimprej poiskati. Po vzhodni strani mesta preurejen potek obvozne proge je poleg sprejemljivosti za mesto samo tudi skladen z glavnimi smer­ mi transportov po obeh koridorjih. Če želimo ugotoviti, kje bodo potekali ti tran­ sporti in kakšni bodo, si je treba dodatno ogledati še karto z vrisanimi »glavnimi« evropskimi progami v naši soseščini. V sliki 2 [Meyer, 1999] so vrisane trase železniških prog v evropskem koridorju 5 A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani Repnji Slika 3: Shema poteka vzhodne železniške proge mimo Ljubljane in njihove veje (branches) od Kopra, Rijeke (Hrvaška) in Ploč (Bosna in Her­ cegovina). Vzporedno s tem koridorjem poteka železniška proga od Trsta preko Pontebbe (Italija) do Beljaka in naprej proti Gradcu in Dunaju (Avstrija), ki je ena od glavnih železniških prog v siste­ mu TEN (Trans European Network). Njen prvi del, od Trsta do Beljaka, predstavlja vzporednico naši progi Koper/Trst — Lju­ bljana - Beljak. Svojega poslovnega in­ teresa si tudi v prihodnosti ta proga za­ gotovo ne bo dovolila izgubiti. Zato ne gre pričakovati, da bi se od Trsta prevažale ogromne količine tovorov mimo Ljubljane po gorenjski progi proti srednji Evropi. Ta proga je torej pomem­ bna predvsem za pristanišči v Kopru in na Reki za transporte v srednjo in zahod­ no Evropo, na katero sta ti dve pristanišči vezani ekonomsko, geografsko in geopo­ litično. Ugotovim lahko, da bodo pravi daljinski tranzitni železniški tokovi v območju Lju­ bljane potekali predvsem po smereh obeh koridorjev, v smeri jug-sever pa le »re­ gionalni« tok. Njegova pot po vzhodni strani Ljubljane bo nekaj kilometrov dalj­ ša od tiste po zahodni strani mesta. Za­ radi tega bo prometno delo (prevoženi tonski kilometri) pri tem transportu po­ večano. Brez posebnih študij se da ugo­ toviti, da tega povečanja ni mogoče pri­ merjati s tistim, ki bi ga bili »deležni« transporti v direktni smeri po koridorju 5, če bi le-tega vodili po zahodni in sever­ ni obvoznici. Tam bi ti transporti naredi­ li okoli 20 km daljšo pot kot po vzhodni strani mesta. Potek obvozne proge po vzhodni strani Ljubljane je torej upra­ vičen tudi v pogledu ekonomičnosti tran­ sportov po koridorjih. Sistem transportov se vedno bolj usme­ rja h kombiniranemu transportu. »Pre­ stopne« točke tega transporta so promet- no-logistični terminali. Tak terminal je, preprosto povedano, velika nakladalno- razkladalna postaja, ki ima priključeno še veliko ekonomska cono. Zato je pomem­ bno, da se nahaja čim bližje glavnih pro­ metnih poti. Ni naključje, da se ljubljan­ ski terminal nahaja nekje pri Zalogu, to­ rej na vzhodni strani mesta, saj je tam del železniške infrastrukture (ranžirna po­ staja), ki jo tak terminal potrebuje, že zgrajen. Iz tega sledi, da je treba iskati potek A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani obvozne proge po vzhodni in severni stra­ ni mesta, Rožnik pa pustiti lepo pri miru. O B V O Z N A Ž E L E Z N I Š K A P R O G A - Š T U D I J E IN D E J S T V A Spoznanje, da je treba tovorni promet voditi izven ožjega mestnega območja, je pomemben znak, da ovira za urbane sredine niso samo tiri ampak predvsem promet na njih. Načrtovanje, da bodo skozi (obstoječo) postajo Ljubljana v tranzitu vozili tudi vsi hitri (potniški) vlaki v koridorjih 5 in 10, je korak, ki vodi prav v nasprotno smer. Odločitev, da naj bi bila postaja Ljubljana prehodna postaja, že sama po sebi narekuje način izpeljave trase proge v koridorju 5, ki v tem pri­ meru ne more potekati drugje kot po zahodni strani mesta. Tako kot je začrta­ no v mestnih planih. Trdim, da bo odloči­ tev usodna za mesto. Namesto, da bi transporti, predvsem tisti v koridorju 5, mesto tangirali (se ga le dotaknili), bodo mesto uklenili v jeklen obroč in ga še dodatno razrezali. To, da se bodo poti tovornih vlakov v tem koridorju s tem podaljšale za kakšnih 20 kilometrov, bi bilo za nas manj pomembno, če se s tem ne bi močno povečevalo tudi onesnaževanje okolja. Že povedanemu je treba dodati, da je vstop na prehodno postajo Ljubljana za vse potniške vlake od severozahoda in jugozahoda po teh načrtih predviden ravno po zahodnem delu obvozne proge in skozi predore pod Rožnikom in pod Tivolijem. Cepišče pod Koseškim borštom bo naredilo pravo razdejanje v tisti mirni okolici. Rešitev, kakršna je začrtana, je milo rečeno hudo nesprejemljiva. Eden izmed ciljev gradnje obvozne tovor­ ne proge je, da se z njo železniška infra­ struktura čimbolj približa velikim indu­ strijskim kompleksom. Na severnem delu začrtana obvozna proga dosega ta cilj (Črnuče, Trzin). Kako zelo težavno je umeščanje neke nove proge v prostor dokazuje varianta tega dela obvoznice [Žerak, 1996], ki poteka poglobljena v trasi obstoječe mestne hitre ceste (sever­ ne obvoznice). In to samo zato, da bi oba infrastrukturna objekta potekala v istem mikrokoridorju. Koliko je ta varianta pri­ mernejša od osnovne, ni poznano. Druge možnosti do sedaj sploh še niso bile študirane. Zlasti ne tista, ki sem jo predstavil v prejšnjem poglavju in poteka po vzhodni strani Ljubljane po obrobju Barja in skozi Golovec. Čeprav je grad­ beno nekaj daljša od zahodne, je veliko bolj perspektivna in povsem sledi smeri evropskega koridorja 5. Zlasti pa v pro­ storu ne naredi takega razdejanja kot ti­ sta na zahodni strani. Približen potek te trase je pokazan na sliki 3. Njen zelo po­ memben del je predor skozi Golovec, ki povezuje Barje in dolino Save. Na širšem območju Podgrada je bilo v preteklosti cepišče prog že začrtano. Na tistem mestu naj bi se križali in cepili proga Ljubljana - Zidani most in do­ lenjska proga, ki bi se nadaljevala v obvozno progo (daljša izvedba). Mar­ sikoga bo začudilo, da tu in v tej kombi­ naciji omenjam dolenjsko progo. Da. Zanjo je bila že davno tega predvidena preložitev »mestnega« dela v predor pod Golovcem in opustitev sedanje proge med Škofljico in Ljubljano. Nobenega razloga ne vidim, da se ta ista stara za­ misel ne bi mogla uporabiti za sodoben promet - za hitro progo. Ali bi dolenjsko progo ob tem »skrajšali« in priključili na hitro progo je stvar dejanskih prometnih potreb in tehničnih rešitev. Za mesto bi bila taka rešitev vsekakor zelo ugodna. Na prvi pogled potek železniške proge po vzhodni strani mesta izgleda kot orjak, ki ga bo le težko premagati. Perspektivno gledano pa omogoča mestu »normalen« razvoj in vodi glavne tranzitne tokove zunaj najbolj poseljenih predelov. Sko­ raj sem prepričan, da bo proga s primor­ ske strani »prišla« v območje Ljubljane s predorom med Preserji in Tomišljem (na sliki 3 označeno črtkano). Kilometer predora več ali manj danes tehnično pa tudi stroškovno ni več tisto, kar je še nedavno bilo. Razmere se spreminjajo, prostora za umeščanje zahtevnih promet­ nic pa je vse manj. K A M Z O B S T O J E Č I M I T IR I S K O Z I M E S T O ? Obstoječi železniški tiri na območju me­ sta Ljubljana, ki na prvi pogled nudijo odlično razvejeno in močno uporabno železniško infrastrukturo, očitno zelo omejujejo razvoj mesta zlasti na po­ dročju stopnjevanja njegove organizira­ nosti in notranje povezanosti ožjih me­ stnih območij ter boljše izkoriščenosti mestnega prostora. Ker mestu samemu služijo vse manj, mu postajajo vedno bolj v nadlego. Namera, da bi obstoječe pro­ ge v čimvečji meri izrabili za ureditev mestnega tirnega prometa (tramvaj »dvoživka«), se tudi meni, tako kot Dru- sanyju in Muhiču, zdi vse bolj vprašlji­ va. Gosta naselitev se je namreč železniškim tirom umaknila in jim s tem odvzela pomembno lastnost - hitro do­ segljivost (bližino). So pa proge primer­ ne za ureditev kvalitetnega primestnega prometa. Vprašanje je le, če vse. Najbrž bi bilo treba nekatere ukiniti, spet druge pa spojiti, da bi dobili čimboljše promet­ ne učinke. Ideja o čelni železniški postaji v Ljublja­ ni dobi s potekom obvozne proge po vzhodni strani mesta namesto po zahod­ ni dodaten pozitiven impulz. Vlaki s pri­ morske proge ne potujejo več daleč na­ okrog mesta, ampak v mesto prihajajo po vzhodni strani. Ostali pa tako, kot sta za­ pisala že Drusany in Muhič - od vzhoda pač. Ko poudarjeno izražamo potrebo po uve­ dbi mestnega tirnega prometa, ki naj bi potekal tudi po (obstoječih ?) železniških tirih, pozabljamo, da mora biti ta v vsakem primeru močno povezan z glav­ no železniško postajo v mestu. Zato bi veljalo o zasnovi postaje Ljubljana še malo razmisliti. Najbrž bi morala postati A. JUVANC: Obvozna železniška proga v Ljubljani »dvoživka«. Kot čelna za daljinske in izvenregionalne vlake in kot tranzitna za regionalni in mestni promet, če bodo obstoječe proge vsaj v večini ostale tam, kjer so zdaj. Najbrž bodo. Le promet na njih bo drugačen. Bolj mestni. S K L E P N A M I S E L Ideja o čelni železniški postaji Ljubljana me je pripravila do razmišljanja o še drugih preureditvah poteka železniških prog na območju Ljubljane, ki bi ob »prihajajočih« progah v koridorjih 5 in 10 na drugačen, sicer precej drzen, a po moji oceni boljši način reševale problematiko razvoja železnice v glavnem mestu ene izmed evropskih držav. Veliki prednosti prestolni­ ce, da leži na križišču dveh pomembnih evropskih koridorjev, in njenemu strahu, da bi jo promet na njih dodatno obremenil, pa mestni urbanisti očitno ne posvečajo do­ volj pozornosti. Čas hitro teče, realizacija takih projektov pa je draga in zamudna. Zlasti takrat, ko se projekt »zgodi«, in po­ tem ne vemo kaj z njim. Bojim se, da se bo to v Ljubljani pri urejanju železniških tirov zgodilo. Zlasti pa bo zmanjkalo prostora, ker tistega, ki bi ga rabili za železnico, na­ menjamo za gradnjo takih in drugačnih objektov, tisti, ki ga pa »čuvamo«, pa ne bo uporaben, ko bo čas za to. L IT E R A T U R A Drusany, V., Muhič, A., Čelna železniška postaja v Ljubljani, Gradbeni vestnik, letnik 52, str. 136-143, Ljubljana, 2003. Meyer-Ruehle, 0., Juvane, A., et all. Development of Branches on Corridor V, Interim Report No.1, European Commission, Phare Multi-Country Transport Programme, Basel, 1999. Ministrstvo za promet in zveze RS, www.siaov.si/mpz. 2003. Žerak., L., Ljubljansko vozlišče - študije tras, proj. št. 3272, Pregledna situacija, list 1 in 2, Slovenske železnice, Ljub­ ljana, 1994. ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE vabi člane na REDNO SKUPŠČINO, ki bo v petek, 14. novembra 2003, s pričetkom ob 11.00 uri, v dvorani Celjanka , vhodni objekt Celjskega sejma d.d., na Dečkovi cesti 1, v Celju. Predsednik ZDGITS Marjan Vengust, inž.grad. M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca GEOTEHNIČNA IN MIKROSEIZMIČNA KARTA OBMOČJA BOVCA GEOTECHNICAL ANO SEISMIC MICROZONATION MAP OF BOVEC REGION STROKOVNI ČLANEK UDK 550,343.4 "BOVEC” + 681.3.0B MIHAEL RIBIČIČ P O V Z E T E K Po P°t r e s u le ta 1 9 9 8 v G orn jem Posočju je bilo po treb n o n a m e s to močno poškodovanih zg ra d b z g ra d it i nove. Za načrtovan je , izbor lokacij in do ločitev pogojev te m e l je n ja je bila izdelana ge o teh n ičn a k a r ta š i rš e g a o bm očja m e s ta Bovec. G e o te h n ič n a k a r ta je bila izdelana na podlagi o b s to je č e geološke k a r te , ki je bila na te r e n u d o d a tn o p re v e r je n a in dopolnjena. H geotehn ičn i k a r t i so bile v GIS obliki p r id ru ž e n e š e b a ze p od atko v o poškodbah na objektih in v naravi. Za zg ra d b e , za k a te re so bili v č a su sanacije opredeljen i pogoji tem e ljen ja , je bila dod atn o izdelana še posebna baza podatkov. Zbran i podatki pa so bili podlaga za izde lavo k a r te s e iz m ič n e m ik ro ra jo n iz a c i je , ki je rab ila k o t p o d laga pri pro jek tiran ju . S U M M A R Y In 1 9 9 8 , th e a re a of U p p e r Posočje in th e n o r t h - w e s t of Slovenia experienced t h e s t r o n g e s t e a r th q u a k e in t h e 2 0 th c e n tu ry in th e Slovenian te r r i to ry . T h e re w e re no c a s u a lt ie s , bu t , 4 2 0 0 hou ses and o th e r building w e r e dam aged. The Slovenian G o v e rn m e n t a d o p ted an e x te n s iv e plan of p o s t -e a r th q u a k e r e s to r a t io n , w hich has been a lm o s t fully c o m p le te d by 2 0 0 3 . N e w buildings w e r e c o n s t r u c t e d in place of 1 6 0 buildings t h a t w e r e to o severe ly dam aged to be repa ired . A geo techn ica l m ap of th e w id e r Bovec a re a w a s produced to be used fo r planning, location se le c t io n and t h e d e te rm in a t io n of fo u n d atio n cond it ions . The geotechnica l m ap w a s p re p a re d on t h e basis of th e ex is t ing geological m ap, w hich w a s additionally re v iew ed and s u p p le m e n te d on th e field. B es ides , t h e g e o te c h n ic a l field r e s e a rc h d a ta w a s m ade , including an overv iew of t h e e x is t in g d o c u m e n ts on t h e foundation c o n s t r u c t io n in t h e a r e a c o n c e rn e d , en g in eer in g geological m apping and drilling of 2 0 boreho les in a re a s , w h e re th e d a ta on ground com posit io n w a s insufficient. The geo techn ica l m ap w a s s u p p le m e n te d w ith G IS d a ta b a s e s of th e d a m a g e to buildings and th e n a tu re . For buildings, t h e fo u ndation con d it io n s of w hich w e r e d e te rm in e d during r e s to r a t io n , a special d a ta b a s e w a s additionally c r e a te d . The d a ta co l le c ted w as also used fo r t h e p re p a ra t io n of t h e se ism ic m ic ro zo n a t io n map, t h a t s e rve d as th e basis fo r th e design of e a r th q u a k e r e s is t a n t s t r u c t u r e s . A v to r : □oc. dr. M ihae l R ib ič ič , univ. dipl. inž. geo l., G radben i in š t i tu t Z R M K d .o .o . , C e n te r za g e o te h n ik o in p ro m e tn ic e , D im ičeva 1 2 , m ih a e l.r ib ic ic @ g i-z rm k .s i U V O D Leta 1998 je bil v Gornjem Posočju naj­ močnejši potres v dvajsetem stoletju na območju Slovenije. Smrtnih žrtev ni bilo, bilo pa je poškodovano 4200 hiš in drugih objektov. Vlada Slovenije je sprejela obsežen plan popotresne sana­ cije, ki je bil do leta 2003 skoraj v po­ polnosti končan. Namesto 160 objektov, ki so bili preveč poškodovani, da bi jih bilo mogoče popraviti, je bilo potrebno zgraditi nove. Za načrtovanje, izbor lo­ kacij in določitev pogojev temeljenja je bila izdelana geotehnična karta širšega M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca Slika 1: Namen zbiranja podatkov območja mesta Bovec. Geotehnična karta je bila izdelana na podlagi obstoječe geološke karte, ki je bila na terenu do­ datno preverjena in dopolnjena. Zbrani so bili podatki geotehničnih raziskav na terenu, ki so zajemali pregled obstoječe dokumentacije o izvajanju temeljenja na obravnavanem območju, inženirsko- geološko kartiranje in vrtanje 20 vrtin na območjih, kjer je primanjkovalo podatkov o sestavi tal. H geotehnični karti so bile v GIS obliki pridružene še baze podatkov o poškodbah na zgradbah in v naravi. Za objekte, za katere so bili v času sanacije opredeljeni pogoji temeljenja, je bila do­ datno izdelana še posebna baza podatkov. Zbrani podatki pa so bili hkrati podlaga za izdelavo karte seizmične mikrorajonizacije, ki je rabila kot podlaga pri projektiranju. Za predstavitev in obdelavo vseh poda­ tkov smo med drugim uporabili GIS teh­ nologijo. Zbrani interdisciplinarni podatki so ra­ bili za (1) analizo posledic potresa, (2) izdelavo podlag za sanacijska dela in (3) spremljanje sanacijskih dei (slika 1). Analize posledic potresa so bile izvede­ ne za seizmološke in geotehnične potre­ be. Seizmologi so zbrane podatke uporabili za opredelitev seizmičnih parametrov potresa (globina potresa, tip potresa, definiranje tektonske strukture, na katero je vezan potres, intenziteta potresa, ipd.). Slika 2: Uporabljene in izdelane karte Analiza geološko-geotehničnih poda­ tkov je omogočila povezavo posledic poškodb v naravi in na zgradbah skupaj z lokalnimi geološkimi pogoji in geo­ mehanskimi lastnostmi tal. Seizmična in geotehnična analiza skupaj sta omogočili izdelavo nove karte seizmične mikrorajo­ nizacije. K A R T E IN B A Z E P O D A T K O V Podatki so bili organizirani v tri skupine: - naravne danosti oziroma naravni po­ goji, - podatki o posledicah potresa, - podatki o obnovi (geotehnični del). Prostorski podatki so bili prikazani na digitalnih kartah (slika 2), opisni poda­ tki pa v bazah podatkov. Povezave med grafičnimi prikazi in bazami podatkov so bile izvedene preko zaporednih številk oziroma indentifikatorjev. Za določitev naravnavnih danosti je bila novelirana obstoječa geološka karta Bo­ vške kotline v merilu 1:10.000, uporab­ ljena pa je bila tudi bolj splošna karta širšega območja v merilu 1: 25.000, h kateri so bili pridani podatki o sondažnih vrtinah in izkopih. Postopek izdelave geotehnične karte in karte seizmične rajonizacije je potekal kot sledi. Najprej je bila digitalizirana geo- Gradbeni vestnik • letnik 52, oktober, 2003 M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca Slika 3: Inženirskogeološka karta Posočja v merilu 1: 25.000 kot izvedenka iz Geološke karte GEOTEHNIČNA KARTA BOVŠKE KOTLINE GEOTECHNICAL MAP OF BOVEC BASIN AvJotfAuShor M. R I O « LEGENDA LEGEND DOLINSKi NANOS! RIVER ALUV1AL SiEHM iNTS POBOČNI NANOS! SLOPE (MORAINE AND SCREE) SEDIMENTS JO 5 SREDNJE TRDNE HRIBINE | t / - , | 6 MIDDLE HARD ROCKS TRDNE HRIBINE HARD ROCKS meja mad kamninami boder between «8f(. rooks plaz fifi podor tendelde or rockfal vrtina bartoie bajpah« izopact? 3TOPNJA POŠKODB ZGRADB GRADE OF DAMAGE TO BUHJ>NGS 1 .2 . 3 4 * 5 • Slika 4: Geotehnična karta Bovške kotline v merilu 1:10.000 M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca STORMJA POŠKODB ZGRADB GRADE OF DAMAGE TO BUlLDiNGS Slika 5: Karta seizmične mikrorajonizacije 1 :1 0 .OOO KARTA SEIZMIČNE MUKRORAJONIZACUE BOVŠKE KOTLIN1 SEISMIC MICROZONATION MAP OF BOVEC BASIN Avtoija/Authmre: M. R ibi«, R. Vidrih LEGENDA LEGEND KATEGORIJA TAL: CATEGORY OF SOIL i H stopnja maksimalne intenzitete potresa m povratno dobo 500 let She cfegrea of majdrnum InSsnsT,- for 500 years of retam period mejg mad seizmičnimi cenami razWSM Intenzitete p o tm i ■Sie berdter between different mtensläes of earthquake SeošoiSa osnova: M. Pdjkk, M. Taman, M. Bavec, 1998; Digitalna osnova: M. (Komac, M. [Mahne Geological fcasis: M. Popte, M. Tomen, M. &av®o, 1338; Digital basis; M. Komac, M. Mdhm loška karta. Geološke enote na karti so bile nato združene ali deljene v inženirskogeološke enote glede na geomehanske in seizmične lastnosti tal. Drugi pomembni vhodni po­ datki za izdelavo obeh kart so bili podatki o poškodbah zgradb zaradi potresa. V alpskem svetu, kjer zgradb ni, so bile uporabljene ugotovljene poškodbe, ki so nastale zaradi potresa v naravi. Pri izdelavi obeh kart je bila kot pripomoček uporabljena karta poškodb objektov, ki je združevala lokacije poškodovanih objektov z bazo popisa poškodb. Narejena je bila ana­ liza velikosti poškodb v odvisnosti od se­ stave tal. Na podlagi korelacije med stopnjo velikosti poškodb in sestavo tal so bile za inženirskogeološke enote dodatno opre­ deljene geomehanske in seizmične lastno­ sti tal. Pri tem so bili posebno pomembni podatki o območjih, kjer so nosilna tla sla­ ba in so se ob potresu prikazala kot območja z najtežjimi poškodbami na stavbah [Vidrih, 2001], Končno so bile inženirskogeološke enote s sorodnimi lastnostmi združene v nov sloj glede na podobne geomehanske ali seizmične lastnosti. Za vsako tako dobljeno združeno inženirskogeološko enoto posebej so bili določeni pogoji temeljenja in prira­ stek seizmične stopnje zaradi sestave tal. K vsaki karti je bila pridružena baza, ki je opisovala zajete podatke. BAZE H KARTAM______________ baza h geološki karti______________ baza k inženirskogeološki karti_____ baza h karti mikroseizmične rajonizacije_____________________ baza h geotehnični karti___________ Kot primera prikazujemo atribute baze geološke karte in atribute legende geo- tehnične karte: Baza opisnih podatkov h geološki karti ima naslednjo vsebino: G eološke enote (poligon)_______________________ indentifikator geološke enote________________ - opis karti rane geološke enote_______________ - starost kam nine____________________________ vrsta kam nine______________________________ V pad plasti (točka)_____________________________ - indentifikator vpada plasti__________________ - vrsta vpada plasti___________________________ - kot vpada__________________________________ - sm er vpada________________________________ Geološke m eje (linije)__________________________ - indentifikator geološke meje________________ - tip geološke m eje___________________________ Strukturne enote (linije)________________________ - indentifikator strukturne enote______________ - tip strukturne enote_________________________ ___________ o os norm alne večje gube__________ ___________ o os prevrnjene gube______________ ___________ o os m etrske gube_________________ ___________ o os prekrite gube_________________ ___________ o os toneče gube__________________ ___________ o prelom __________________________ ___________ o nariv____________________________ ___________ o razpoke_________________________ Večji plaz (poligon)____________________________ Skalni podor - starejši (točka)__________________ Skalni podor nastal ob potresu (točka)___________ Izolinije enakih debelin kvartarnih sedim entov (linija)_________________________________________ 2 B 3 Gradbeni vestnik • letnik 52, oktober, 2003 M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca A tribu t P r im e r D E L IT E V K A M N IN nevezane-nesprijete zemljine; pobočni nanos N A S T A N E K K A M N IN ledeniški nanosi in kratek transport po pobočju O P IS K A M N IN til (nesprijeta morena) nastopa kot pobočni grušč iz slabo zaobljenih prodnikov apnenca M O R F O L O Š K A O B L IK O V A N O S T položno do srednje nagnjena pobočja F IZ IK A L N O G E O L O Š K I PO JA V I podvrženi močni pobočni eroziji; plazovi na strmejše nagnjenih pobočjih P R E P E R IN A d e b e lin a 0.5 do 1.5 m v rs ta glinast grušč do glina s prodniki uses G C -C L K A T E G O R IJA IZ K O P A p reperi na II k a m n in a III O C E N A P O G O J E V T E M E L JE N JA IN G R A D N J E o p is srednje nosilna tla; zahtevajo pazljivost pri izbiri lokacije in izvedbi temeljenja d o p u s tn a n o s iln o s t 200 do 250 kN/m2 o c e n a p r im e rn o s ti manj primemo; kjer je možno, pa na večji površini p o d ta ln a v o d a prepustni za vodo: začasna podtalnica nad neprepustnimi plastmi v k o p i (n a g ib ) 1 : 2 u p o ra b n o s t z a v g ra d n jo pogojno primeren Preglednica 1: A T R IB U T P rim e r ZA P. Š T E V 1745 V R S T A sta n o v a n js k i o b je k ti N A S L O V B O V E C , T R E N T A , T R E N T A ** L A S T N IK % H5 H« 4s H« % L E T O IZ G R 1941 L E T O O B N V . 1987 E T A Ž N O S T _E±1__________________________________ T E M E L J b re z tem . Z ID O V I k am n iti S T R O P le se n O S T R E Š JE le se n o K R IT IN A d ru g o O P IS P O Š K O D B E z g ra d b a j e k o n s tru k c ijs k o z e lo p r iz a d e ta , d e ln o z a rad i p o tre sa , d e ln o za rad i s la b e g a s ta n ja in n a č in a g rad n je . K A T E G O R IJA J ___ S T O P N JA P O Š K O D B 6 5 .0 Y 4 0 3 8 6 0 X 1 39619 Preglednica 2: Baza p o š ko d b o b je k to v Baza geotehnične legende je vsebovala naslednje atribute. Kot primer za podatke v bazi je v desni koloni podan opis za izbrano geotehnično enoto (preglednica D: H kartam so bile priključene posebne baze, ki so bile narejene v okviru teren­ skega zajema podatkov: ~ B A Z E T E R E N S K I H D E L b a z a p o š k o d b n a z g r a d b a h _________________ b a z a p o š k o d b v n a r a v i_____________________ b a z a v r t in ____________________________________ b a z a s o n d a ž n ih ja š k o v _____________________ b a z a g e o te h n ič n ih p o g o je v t e m e l j e n j a Prva baza podatkov (preglednica 2) je zajemala popis škode na zgradbah in druga popis škode v naravi. Za povezavo baze o popisu škode na zgradbah z na­ vedenimi kartami je bila uporabljena državna evidenca o hišah (E-hiš), kjer so navedeni osnovni podatki o objektih, še posebej prostorske koordinate. Baza poškodb v naravi (preglednica 3) je zajela po potresu ugotovljene poškodbe, za katere so bili podatki pridobljeni s te­ renskim kartiranjem [Vidrih, 1998], [Ri­ bičič, 1998]: ATRIBU T Prim er Zap. št. pojava 3 Ime Mali Lemež- Šija Č as sprožitve 12.4.1998 Kraj LEPENA O bčina BOVEC Y koordinata 398130 X koordinata 128020 O gled opravil Beguš, Kočevar O pis in velikost pojava velik hribinski podor Preglednica 3: B aza poškodb v n a ra v i Pri terenskih preiskavah je bilo izvedeno večje število vrtin in sondažnih jaškov ob objektih. Navedena sta izpisa primerov zapisov iz baze vrtin in jaškov (pregled­ nica 4). Med potekom sanacije so bili za vse no­ vogradnje ugotovljeni geomehanski po­ goji izvedbe temeljenja. Za shranjevanje podatkov o pogojih temeljenja na posa­ mezni lokaciji je bila uporabljena zgoraj prikazana baza jaškov (preglednica 5). S K L E P Rezultati zbranih podatkov o geološki zgradbi ter seizmičnih in geotehničnih pogojev, izdelani z GIS tehnologijo (pro­ gramska oprema Arclnfo), so koristili med celotnim časom poteka obnove, tako za planiranje gradnje kot tudi pri sanaciji ali gradnji novih nadomestnih objektov. S pomočjo geotehnične karte so bili pre­ dvideni pogoji temeljenja za zgradbe. Karta seizmične mikrorajonizacije je med obnovo rabila za določitev osnovne seiz­ mične stopnje in vpliva sestave tal na njen prirastek ali znižanje, kar je osnova za potresno varno projektiranje kon­ strukcij. Izdelana je bila tudi GIS aplikacija, ki je izvedla izris geotehnične in seizmične karte za območje določenega izbranega objekta v poljubnem merilu oziroma za lokacijo, določeno s koordinatami Y, X. Za izbrano koordinato so bili poleg izrisa M. RIBIČIČ: Geotehnična in mikroseizmična karta območja Bovca izpisani pogoji temeljenja in seizmične karakteristike tal. Poleg tega je bilo mogoče s pomočjo GlS-a izvesti številne koristne analize. Izmed številnih naj prikažemo le eno iz­ med njih. Na sliki 6 je prikazano število poškodovanih objektov v odvisnosti od sestave tal. Razvidno je, da je odstotek poškodovanih zgradb največji na tleh z najnižjimi geotehničnimi lastnostmi [Godec, 1999], Na koncu lahko sklenemo, da se je si­ stematična ureditev podatkov in njihova interpretacija za gradbene in seizmične namene ter uporabo za dela pri obnovi posledic potresa pokazala kot uspešna. Že na začetku je zahtevala jasen in dol­ goročen koncept pristopa, med delom pa omogočala hitro pridobivanje informa­ cij. A TR IB U T P rim er Z ap. št. vrtine 9 G L O B IN A 20 m V R T IN A G-3 K R A I Žičnica D A TU M avgust 1998 O B D E L A L np s u b re p o r t - pop is v r t in e : g lob ina AC O pis zem ljine 0.2 hum us 1.8 C I-C H rjava pusta do m astna g lina sredniegnetne konsistence 2.1 GC rjav g linast grušč 9.1 dobro sprijeta apnenčasta b reča 10.5 sam ica apnenca 10.6 sam ica peščenjaka 14 siv lapor (fliš) Preglednica 4: Baza p oškodb v n a ra v i Slika 6: D ia g ra m o d v is n o s t i s e s ­ ta v e ta l in s to p n je p o š k o d o v a n o s ti z g ra d b Š te v ilk a o b je k ta 17 K ra j BOVEC U lic a TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV H iš n a š te v i lk a 16 L a s tn ik Lilič L., Sivec F. G lo b in a - - 0.60 umetni nasip GP, CL 0 .6 -1 .0 0 slabo granuliran prod GP N o s i ln o s t 200 T e m lje n je objekt je temeljen plitvo, na pasovnih temeljih 0,6 m pod koto terena v nekoherentnih zemljinah K o n s tru k c i ja temeljna konstrukcija je iz 0,6 m visokega pasovnega temelja, zgrajenega iz zložbe velih samic skale, slabo vezanih s pustim betonom ali drobnim peskom O c e n a objekt je temeljen plitvo, globina ustreza proti zmrzovaln emu kriteriju, kakovost temeljne konstrukcije je slaba Preglednica 5: Baza ja š ko v L I T E R A T U R A Godec, M., Vidrih, R., Ribičič, M., Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju, Inženirsko-geološka zgradba tal in poškod­ be objektov, Potresi, str. 145-168, Ljubljana, 1999. Ribičič, M., Vidrih, R., Plazovi in podori kot posledica potresov, Ujma, 12, str. 95-105, 1998. Vidrih, R., Ribičič, M., Porušitve naravnega ravnotežja v hribinah ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 in Evropska makro- seizmična lestvica (EMS-98) Geologija 1998, knj. 41, str. 365-410,1999. Vidrih, R., Ribičič, M., Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju, Posledice v naravi, Potresi, str. 121-144., 1998. Vidrih, R., Ribičič, M., Suhadolc, P, Seismogeological effects on rocks during the 12 April 1998 upper Soča Territory earth­ quake (NW Slovenia), Tectonophysics, tiskana izdaja, vol. 330, no. 3/4, str. 153-175, 2001. Novi diplomanti NOVI DIPLOMANTI 5 PODROČJA GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO P o p r a v e k in o p r a v i č i l o V julijski številki Gradbenega vestnika je bilo objavljeno, da so v mesecu maju Igor Kodre, Tomaž Pazlar in Petar Žeželj diplomirali na visokošolskem strokovnem študiju gradbeništva, kar ne drži, V resnici so diplom irali na univerzitetnem štu­ diju gradbeništva. Za storjeno napako se vam kot urednik rub­ rike opravičujem. V I S O K O Š O L S K I S T R O K O V N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Marko Umek, Primerjalna študija uporabe suhomontažnih si­ stemov za obdelavo notranjih površin, Mentor doc. dr. Živa Kristl. Jaka Grošelj, Idejni projekt kanalizacijskega sistema na območju Kranja - Britot, Predoslje in Orehovlje, mentor doc. dr. Jože Panjan. Gregor Hočevar, Obdelava rešitve izvedbe izvoznih kretnic na tovorni postaji Celje, mentor prof. dr. Bogdan Zgonc, somentor dr. Peter Verlič. U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Tina Gruden, Analiza obnašanja nasipa na gruščnatih kolih, mentor doc. dr. Janko Logar, somentor asist. dr. Boštjan Pulko. Vanja Tomc, Večkratna geotehnična sidra, mentor doc. dr. Janko Logar. Peter Švagelj, Zasnova in idejni projekt rekonstrukcije in razši­ ritve kanalizacijskega sistema vključno s čistilno napravo za naselje Štanjel, mentor doc. dr. Jože Panjan. Tanja Blažeka, Zaščita centra za ravnanje z odpadki Koroške pred visokimi vodami, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentorja izr. prof. dr. Matjaž Cetina in viš. pred. mag. Anica Petkovšek. Klavdija Lampret, Primerjava karakteristik samozgoščevalnih betonov iz različnih konstitutivnih materialov, mentor doc. dr. Vio­ leta Bokan Bosiljkov. Matej Petelin, Program za analizo nosilnosti in trdnosti kompo- zitno laminatnih plošč, mentor doc. dr. Boštjan Brank. Andrej Selan, Uporaba nevronskih mrež pri ocenjevanju vred­ nosti nepremičnin, mentor doc. dr. Frančišek Iztok Kovačič, somentor Janez Kratnar. Barbara Bukvič, Ocena potresne odpornosti štirietažne stavbe, mentor prof. dr. Peter Fajfar, somentor dr. Matjaž Dolšek. Nana Krauberger, Termomehanska analiza jeklenih linijskih konstrukcij pri požarni obtežbi, mentor izr. prof. dr. Stanislav Srpčič, somentor asist. dr. Sebastjan Bratina. Primož Može, Statična in dinamična analiza cilindričnega AB antenskega stolpa, mentor izr. prof. dr. Stanislav Srpčič, somentor doc. dr. Igor Planinc. M A G I S T R S K I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Martin Poljanšek, Eksperimentalno podprta analiza obnašanja sandwich plošč, izr. prof. dr. Roko Žarnič, somentor doc. dr. Bruno Dujič. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO V I S O K O Š O L S K I S T R O K O V N I S T U D U G R A D B E N I Š T V A Denis Jošt, Statična in trdnostna analiza lesene hiše po klasič­ nem okvirnem sistemu iz masivnega lesa, mentor doc. dr. Miroslav Premrov. Martin Jurše, Računalniška analiza razglednega stolpa Boltenk na Pohorju, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Milan Kuhta. U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A A le k s a n d e r P otočn ik , Prenos toplote in vlage v kon­ strukcijah, mentor doc. dr. Dean Korošak, somentorja pred. Samo Lubej, pred. doc. dr. Renata Ječi. J a n ja K ram er, Raziskava možne soodvisnosti nekaterih mehanskih (nedrenirane strižne trdnosti v območju plastično­ sti) in dielektričnih svojstev izbranih vezljivih zemljin, men­ torja prof. dr. Bruno Cvikl, prof. dr. Ludvik Trauner, somentor doc. dr. Dean Korošak. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G O S P O D A R S K E G A I N Ž E N I R S T V A R o m an a Š kre b lin , Mehanske in ekonomske značilnosti betonov visokih trdnosti, mentorja prof. dr. Radomir Ilič, doc. dr. Jožica Knez Riedl, somentor mag. Barbara Treppo Mekiš Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Celovit program za analizo in dimenzioniranje konstrukcij: a Ravninski in prostorski okviri ■ Paličje in prostorski okviri Arm irano-betonski okviri Plošče, stene in lupine Zgradbe Stolpi Mostovi in predori Posode - Strojne konstrukcije Jaši uporabniki širom po svetu so: ■ W ag n er Biro, Voest, Siemens, Willems, Porr AG, Zem an, Haslinger, Astron B u ild in g ,. Slovenski uporabniki so: ■ IBE, IMK, Fakulteta za strojništvo v M ariboru (prof A n to n Pristavec), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubjjani (prof. Darko Beg), RPT-Project, SPIT N ova Gorica, V o& V o Obiščete nas lahko na 25. zborovanju gradbenih konstruktorjev v Rogaški Slatini od 23. do 24. oktobra 2003. Kontaktna oseba v Sloveniji: FEM Consulting d.o.o. mag. A nton Pristavec, dipl. ing. str. Za tremi ribniki 18 (sedeD podjetja) - Za trem i ribniki 32 (biro) 2 0 0 0 Maribor Tel.: 02 2 5 1 44 22 - Fax.: 0 2 2 5 1 44 22 e-rnail: anton.pristavec@ kksonline.com www.scia-online.com <50 JS) m ESA- . Prima