Oprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak 'dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih', GLAS NARODA Naročnina na me? 12 Din. Za tujino ^aOlj' iU, Gajev« nli-M Telefon 38-55. rokopisov ne vračamo, m. 236. LJUBLJANA, torek, 81. decembra 1935. Leto I. Katastrofa za vso Slovenijo Čez 14 dni bo nad 60.000 delavcev brez kruha, ker 11. Januarja slovenska lesna industrija ustavi delo HemcUa zahteva kolonije Boksar Camera v Vzhodni Afriki Hudo in grenko je, da prav za Novo leto moramo objaviti za vse naše podeželje tako strašno vest. Samo vest seveda, saj ni nič novega, da naša lesna industrija navzlic največjim naporom in žrtvam ne more nikamor več. Izvoza lesa ni in tudi gotovine ni, ker so vse klirinške terjatve zamrznjene. Obratnega kapitala seveda tudi ni nikjer in od nikoder. Naša lesna industrija je poskusila prav povsod in povsod je narisala posledice preteče katastrofe, vendar tudi pomoči od nikoder ni. Za 11. januarja so odpovedale delo svojemu delavstvu že vse večje lesne industrije v banovini, druge bodo pa še odpovedale, da bo s koncem meseca januarja stalo vse. V Škofji Loki, ki je središče gorenjske lesne trgovine, so manjše tvrdke itak že morale ustaviti delo, sedaj sta bili pa prisiljeni za 11. januar odpovedati delo tudi obe vodilni tvrdki, ki sta odločilni v naši lesni industriji. Tudi v kočevskih gozdovih bodo 11. januarja utihnile sekire in žage, prav tako pa tudi po notranjskih in štajerskih gozdovih. Mnogo podjetij da obrtnice nazaj, ker pri sedanjih razmerah ni nobenega upanja na zboljšanje. Direktno bo ob zaslužek in kruh 60 do 65.000 delavcev v vsej banovini. Če računamo še družinske člane, bo meseca februarja stradalo 300.000 naših ljudi. Tudi voženj ne bo več in bo to strašno katastrofo občutilo vse naše kmetsko ljudstvo in vse podeželsko trgovstvo. Kaj bo z našim podeželjem, če so pitani voli na dolenjskih sejmih že sedaj po poldrugi dinar za kilo! Katastrofa lesne industrije je pač že sama tako silen apel merodajnim krogom, da drugega ni več treba! London, 30. decembra, n. Tukajšnji »News Chronicle« potrjuje v glavnem poročilo, ki ga je iz Berlina poslal posebni dopisnik lista »New York Times« o zahtevah, ki jih je državni kancelar Hitler postavil angleškemu poslaniku v Berlinu siru Eriču Phippsu 13. decembra t. L, ko je ta protestiral v imenu angleške vlade proti prenaglemu oboroževanju Nemčije. Hitler je angleški opomin vzel z velikim nezadovoljstvom na znanje in ko mu je angleški poslanik omenil, da bi zaskrbljenost Evrope glede Nemčije prenehala v tistem trenotku, ko bi Nemčija pristopila k letalskemu paktu, se Hitler ni mogel več vzdržati in je angleškemu diplomatu rezko vrgel v obraz, da ne more biti niti govora o kakem letalskem paktu, dokler ne bo Nemčija uslišana v vseh svojih zahtevah, to je, da se ji povrnejo kolonije in se iz versajske pogodbe črtajo vsi oni člani, ki govore o nemški odgovornosti za svetovno vojno. Prav tako je poudaril, da bo Nemčija slej ko prej zahtevala premoč nemških letalskih sil nad silami ostalih evropskih držav. Hitler je pripomnil nadalje še to, da se Nemčija ne bo mešala v nikaka nova pogajanj« vse dotlej, dokler se ne reši abesinska kriza. Laval - med dvema stoloma New York, 30. 'decembra, k. Znani italijanski boksač Primo Camera je prejel vpoklic pod orožje. Sporočil je to telegrafsko svojemu manažerju v New York. Pred tednom se je namreč .vrnil v Furlanijo k svoji družini, kjer ga je že čakal poziv k vojakom. Služil bo v brdski artiljeriji v Vzhodni Afriki. ROMUNSKI PETROLEJ * ZA ITALIJO. London, 30. decembra, n. Reuter ima tole vest iz Bukarešte: Italijanska vlada je zaključila z romunsko petrolejsko družbo dogovor za nakup 500.000 ton petroleja. NOVE POLITIČNE AKCIJE $ V BOLGARIJI Sofija, 30. decembra, b. V zadnjem času je opažati čedalje živahnejše gibanje prvakov bivših političnih strank. Čeprav so še vedno v veljavi zakonske odredbe o prepovedi delovanja političnih strank, se vendar šefi bivših strank često sestajajo in razpravljajo o političnem položaju. Ta akcija prehaja izza kulis polagoma tudi v časopisje. »Utro« je že pisalo o potrebi sodelovanja predstavnikov vseh bivših političnih strank. V dobro informiranih političnih krogih smatrajo, da je vsa ta akcija v zvezi z bližnjimi spremembami v notranje-političnem kurzu Bolgarije, čeprav je notranji minister general Sapov v razgovoru z novinarji vse podobne govorice demantiral. Pred volitvami v Franciji Pariz, 30. decembra, r. Današnji »Figaro« trdi, da bodo z ozirom na sedanji notranjepolitični položaj v Franciji zelo verjetno razpisane volitve v francoski porlament, ki bi se vršite v aprilu 1936. London, 30. decembra, n. Ker izhajajo ob nedeljah samo posebni nedeljski listi, so dnevniki šele danes objavili daljše komentarje o Lavalovi zmagi v poslanski zbornici. Listi so zelo rezervirani. Sicer pozdravljajo Lavalovo namero, da bi še nadalje sodeloval z Veliko Britanijo in DN« Hkratn pa imajo r svojih člankih tudi neke aluzije, ki bi se mogle tolmačiti kot izraz nezaupanja. »Daily Telegraph« pravi med dragim, da je samo po sebi točno, kar je Laval dejal o tem, da bo Francija podpirala DN, da pa se francoski ministrski predsednik ni dovolj izrazil o tem, kaj bo Francija storila v primeru kakega napada na angleško vojno brodovje na Sredozemskem morju. Vse kaže, da hoče Laval še nadalje jahati hkratn dva konja. SEJA ITALIJANSKE VLADE Rim, 30. decembra, a. Danes ob 10. se sestane italijanski ministrski svet. Seja se bo vršila v palači Viminale pod vodstvom Mussolinija. Na dnevnem redu so pereča politična vprašanja in državni proračun za poslovno dobo 1936/37. PRED NOVO KRIZO V ŠPANIJI Madrid, 30. decemb. d. Kljub ponovnim demantijem ministrskega predsednika, prevladuje čedalje bolj mnenje, da obstoje v vladi močna nesoglasja o zadržanju vlade pri bodočih volitvah. Zelo verjetno je, da pride v kratkem do nove krize. Ministrski predsednik je mnenja, da se vladi pri volitvah ni treba izjavili niti za eno. niti za drugo stranko, kar pa bi posameznih strank vendarle ne oviralo, da sklepajo volilne sporazume, kjerkoli se jim zdi to potrebno. Nekateri ministri pa zahtevajo, da se vlada v tem pogledu popolnoma opredeli. Curih, 30. decembra. Beograd 7.01, Paris 20.2925, London 15.2050, New York 808, Bruselj 51.8750, Milan 24.75, Madrid 41.9750, 'Amsterdam 208.90, Berlin 123.65, Dunaj 57.80, Stockholm 78.3750, Oslo 76.3750, Kopenhagen 67.85, Praga 12.73. Varšava 57.85, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, HeUingfprg 6,9678, Bu«-nos-Atreg 0,8385, Koliko lih je šlo skozi Suez? Kratke politične vesti Organizacija JRZ. Po zadnjih navodilih Izvršnega odbora JRZ se bo v vseh onih krajih, kjer stranka doslej še ni organizirana, pospešilo delo za njeno organizacijo. Navodila dr. Mačka. Dr. Maček je odredil, da se v zimskih mesecih ne sme vršiti nobeno zborovanje hrvatske seljačke stranke. V zvezi s tem piše zagrebški »Obzor«: Nobeden, ki nima izrecnega pooblastila predsednika dr. Vladka Mačka, ne sme nastopiti v imenu bivše HSS, niti prodajati kakršnihkoli predmetov, niti zahtevati predplačila ali predujma za knjige, časopise itd. JRZ v Zagrebu. je sklicala občni zbor za volitve krajevnega odbora JRZ za mesto Zagreb na dan 5. januarja 1936. Konferenca JRZ pa je odložena. Zborovanje Združene opozicije v Banja luki. Včeraj dopoldne je priredila združena opozicija veliko zborovanje v Banjaluki, katerega so se udeležili predstavniki vseh strank združene opozicije. Zanimivo pa je, da se v skladu z navodili dr. Mačka predstavniki HSS niso udeležili zborovanja kot oficielni zastopniki, marveč samo kot poslušalci. Tudi ni nihče govoril v imenu bivše HSS. Glavni govornik na shodu je bil prota Dušan Kecmanovič. Govorila pa sta še zastopnik zemljoradniške. stranke Čeda Kokanović in predsednik shoda dr. Branko Čubrilović, ki je svoj govor zaključil z vzkliki dr. Mačku, Ljubi Davidoviču, Joči Jovanoviču in Aci Stanojeviču (!). Ljuba Davidović je imel včeraj v Skoplju konferenco s pristaši bivše demokratske stranke, na kateri je tudi sam spregovoril in dejal med drugim: Prišel sem med vas s posebno nalogo, da vidim, kdo je za demokracijo, ker je demokracija edini politični sistem, ki lahko uredi naše notranje politične prilike in stvori tako stanje v državi, kakršno si vsi želimo. Pri nas ni več delitve na plavo in rdečo kri. Vsi smo enaki, vsi smo ljudje. Moram priznati, da je bil najboljši režim pod vladavino pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja, in to vsled tega, ker je kralj Peter videl v vsakem človeku najprej človeka, potem šele državljana. Tudi ni bilo večjih jamstev za državljanske svoboščine, kakor pod njegovo vladavino, Veliki kralj Peter je bil prvi borec za državljansko svobodo in pozneje prvi borec za politično svobodo našega naroda. Minister Cvetkovič je v svojem niškem govoru na kratko označil program in načela vlade dr. Stojadinoviča. Osnovna načela, na katerih bazira program JRZ, so po izjavi gospoda ministra: Popolna državljanska svoboda in popolna demokracija. Minister se je dotaknil London, 30. decembra. DNB poroča: Po vesteb iz Port Saida so se pomnožili prevozi italijanskih čet skozi Sueški prekop. Od 22. do 28. decembra so italijanske ladje po uradnih podatkih plule skozi prekop s 10.346 oficirji in vojaki in s 17.416 tonami vojnega gradiva, 288 tonami bencina, 5.750 tonami cementa in 299 mezgov. Današnji »Daily Telegraph« objavlja poročilo iz Port Saida, Ljubljana, 30. dec. Da se lepotice ne zastrupijo, ali pravzaprav, da se ne zastrupijo tiste, ki se znajo z mažami in barvami napraviti lepe, je ljubljanski mestni tržni urad v zvezi z mestnim fizikatom in drž. higijenskim zavodom še pred pravo plesno sezono pokazal največjo skrb. Kaj bi vendar bilo, če bi bila lička nakažena z lišaji, bakrenordeči laski pa postali marogasti. Strahota, če bi ustnice postale hrapave ter razpokane in zobki vsi črni. Grozno bi bilo, če bi se pokazale na dekolteju morda prav tam zadaj doli na hrbtu rdeče lise. In strogi gospodje so pregledali vse drogerije, brivnice in česalne salone ter vestno in službeno vtaknili v vse lončke svoj nos. Preiskali in analizirali so vsa sredstva za barvanje las in listnic, ličk in nohtov. Preizkusili so tudi vse kreme, maže in pudre, če morda ne škodujejo nežni kožici, a poskusili so tudi vsa dišavna mila, zobne vode in paste, če ne ogrožajo zobkov, ustec in želodčkov. Prav vse so prevohali in preiskali ter sp res našli precej kozmetičnih sredstev, ki so jih morali tudi razmerja med JRZ in bivšimi strankami, ki to zajednico sestavljajo. Minister je poudaril, da so se vse stranke, ki tvorijo sedaj JRZ, prostovoljno odrekle svojim strankarskim forumom in so se sporazumele glede likvidacije, svoj ih starih političnih programov. Prenehal je torej funkcionirati tudi bivši glavni izvršni odbor radikalne stranke. Toda našli so se ljudje v onem delu tega odbora, ki so smatrali, da mora obstojati še glavni odbo* radikalne stranke v Beogradu, pa čeprav so bili v tem glavnem odboru ljudje, ki pravi med drugim: Med italijanskimi četami, ki so zadnje dni odhajale skozi Sueški prekop v Vzhodno Afriko, so tudi čete, ki so se doslej nahajale v Bengaziju. Iz tega izhaja, da so Italijani odstranili del svojih čet, ki so jih svojčas poslali v Libijo na egiptsko mejo. Podrobnejših podatkov o številčnem stanju čet, ki jih je Italija odstranila iz Libije, pa ni mogoče zbrati. zapleniti, da bi pred pustom ne trpela slovita, a občutljiva lepota Ljubljančank. Stvari pač ne odgovarjajo zakonom, vendar pa ljubljanski uradi še niso mogli izreči končne besede in bo o tem prevažnom vprašanju odločalo še ministrstvo za narodno zdravje. Vesti iz Maribora m— Narodno gledališče. Na Silvestrovo v torek 31. decembra ob 21. Fallova opereta »Veseli kmetič«. Prvič. — Ob polnoči bo žrebanje listkov, ki jih prejmejo vsi, ki se bodo udeležili predstave. Kdor bo izžreban, ga čaka prijetno novoletno presenečenje. m— S Putnikom v Indokino! Ob priliki velikih svečanosti »Nam Giao« na dvoru v Anamu priredi društvo Mcssageries Maritimes iz Pariza ekskurzijo v Indokino, in sicer od 29. januarja do 16. aprila 1936. m— Najlepše Silvestrovo bo letos vsekakor pri naših Sokolih. Sokol Maribor-matica priredi Silvestrov večer v velikem obsegu v vseh prostorih Narodnega doma. — V inž. ki niso bili nikdar in od nikogar izvoljeni. Ti člani so tudi pripravili Aco Stanojeviča, da je podpisal znano pismo, vendar pa on do danes ni še z nobeno izjavo izstopil iz izvršnega odbora JRZ. Bivši demokrati so imeli včeraj večje zborovanje tudi v Beogradu, na katerem je kot glavni govornik nastopil eden izmed voditeljev Združene opozicije Milan Grol, ki je ponovno poudari!, da se mora hrvatsko vprašanje reševati samo v okviru in ne izven ali pa v škodo države . podčastniški šoli (kadetnici) pa bo Silvestrov večer Sokola I. m— Novoletni trg. Bil je tokrat že preteklo soboto in je bil tudi primemo založen. Izmed mnogih dobrot naj omenimo, da so naši »Špeharji« z Dravskega polja pripeljali 37 voz svinjskega mesa in slanine, kmetje pa 7 voz krompirja, čebule in zeljnatih glav, 6 voz jabolk in 2 voza lesene in lončene robe. Bolj malo je bilo na prodaj perutnine, zato je imela izredno visoko ceno: piščanci par 25 do 50 Din, kokoši kljun 20 do 30 Din, purani 35 do 56 Din in race 18 do 25 Din komad. m— Grajski kino. Velefilm »Devica Ivana Orleanska«. V glavnih vlogah Slovenka Angela Zalokar in Henrich George. m— Kino Union. Novoletni spored! Veseli dunajski film »Zmaga mladosti« s Herman Thimingom, Liano Haid, Hans Moserjem in Leo Slezakom. m— S prerezanimi žilami na rokah so pripeljali mariborski reševalci v bolnico 35-letno zasebno uradnico Elizabeto F. Iz nepojasnjenega vzroka je hotela v smrt in si je zato z britvijo prerezala žile na levi roki. Poškodba ni nevarna. m— Fotoklub se snuje! 10. januarja bo ob 20. v kavarni »Jadran« ustanovni sestanek mariborskih fotoamaterjev, ki se bodo združili v Foto-klub, Maribor. m— Novinarska vest. Dosedanji šef mariborskega uredništva »Slo« venca« g. inž. Muri je imenovan za referenta pri kmetijskem oddelku bansko uprasro v. T Za fanta je dal?. iivlienie V neki gostilni na Sladkem vrhu so se pred dnevi stepli fantje. V splošnem tepežu je hotela 19 letna delavka Ana Reiter jeva ubraniti svojega fanta, pri tem pa jo je nekdo udaril z ročico po glavi, da se je takoj onesvestila. Reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je kmalu za tem umrla. Nesrečnici je divjaški ubijalec prebil lobanjo, da so izstopili možgani. POPLAVE V FRANCIJI Pariz, 30. decembra, r. Ker se je pričel sneg naglo topiti, je mnogo rek hudo naraslo. Veliko nevarnost predstavlja zlasti naraščanje Rone okrog Avignona. Tudi Marna je v nekaj urah narasla za 80 cm. POPLAVE TUDI V ANGLIJI London, 30. decembra, en. Iz mnogih krajev Velike Britanije prihajajo vesti o poplavah. Stanje je zelo resno zlasti v kentski, essekski, dorosetski in som-mersetski grofiji. Temza naglo narašča. NOV ŠEF KABINETA V MINISTRSTVU ZA GRADNJE Beograd, 30. decembra. AA-Za šefa kabineta ministrstva za gradnje je bil imenovan dr- * r' vislav Vajsenberger iz Šibenika. Državna razredna loterifa Najcenejša in najzaniinivejša igra v razredni loterij? v Jugoslaviji samo pri Konsfaffsfliiu L. Jelic - Bufiilš BEOGRAD, ZANATSKI DOM Za Din 160 za celo 31. kolo dobite DELEŽ za igranje na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtink. PRVO VPLAČILO 70 IN DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO. Ček. rač. pošL hran. št. 57.062. Načrt in objasnila brezplačno. Radia - v ljubljanskih drogerijah Naša skrb za lepotice Dogodki doma in po svetu Kariiera velikega pustolovca Zločin nadarjenega beograjskega igralca OČETA, KI MU JE GROZIL S PUŠKO, JE USTRELIL S SAMOKRESOM V Kumanovu se je začela razprava proti bivšemu članu beograjskega Narodnega gledališča Trajku Jovanoviču, ki je v prepiru ustrelil svojega očeta. Od baleta k drami Lazar Jovanovič, oče očetom o-rilca Trajka, je bil nepismen, toda bister in dober človek. Po poklicu je bil pek v Kumanovu. Svojih sinov, ki so vsi kazali posebno nadarjenost za šolo ni hotel «pokvariti z visokimi šolami», kakor je včasih rekel sosedom. Najbolj bister je bil njegov sin Trajko. Zaradi tega ga je dal v gimnazijo, toda v četrti šoli mu je povedal, da je šolanja dovolj. Fant naj gre v življenje in naj se nauči delati. Fantu pa navadno delo ni dišalo in odpravil se je v Beograd ter s vpisal v — baletno šolo. S Svojim krasno raščenim telesom in Veseljem do plesa je upal uspeti v tej umetnosti. Toda po letu dni se je baleta naveličal in stopil je med Statiste v drami, šteli so ga med liajbolj nadarjene kandidate za dramske igralce. Kmalu so mu poverili večje vloge in uveljavil se je. Qbcinstvo in kritika sta mu bili naklonjeni. Ob službo Trajko je pa zelo razburljivega značaja. S tovariši v gledališču je ml vedno v sporu. Nekega dne je K u m a n o v o, 28. dec. nekoga dejansko napadel. Zaradi tega je bil pri priči odpuščen. Od tega dne je šla njegova življenjska pot navzdol do groznega zločina — očetomora. Nekaj tednov se je potikil po Beogradu. Druge službe ni dobil. Tedaj se je spomnil na očeta in zahteval od njega denarja. Oče ga je povabil domov. Sinu je šel teater še vedno po glavi. Sklenil je, da ustanovi diletantsko gledališče v Kumanovu. Oče pa mu ni dal potrebnega denarja, pač pa ga je pripravil do tega, da se je Trajko oženil. Vzel je neko učiteljico. Oče mu je hotel dobro. Kot zakonski mož se bo sin umiril in pozabil na teater. Sinu je pa bil teater v krvi. Čeprav mu je oče odprl trgovino, je še vedno premišljeval, kako bi osnoval svoj oder. Usoden spor 27. oktobra je nastal med očetom in sinom zopet prepir zaradi denarja. Oče je stopil v sobo po lovsko puško in zagrozil sinu. Sin je pa vzel iz žepa samokres in nameril na očeta. Počilo je, oče je obležal v mlaki krvi. Po kratki borbi s smrtjo je naslednji dan izdihnil v bolnišnici. Uresničilo se je, kar je ain rekel nekoč med prepirom očetu: «Oče, eden od naju mora umreti, živi bo odšel pa v ječo!» Samomor Arnavta ki Je zgradil hlev s posvečenim kamenjem V vasi Metohiji se je obesil ugleden in najbogatejši Arnavt na Malem Kosovu Zumber Romanovič. Živel je na veliki kmetiji, katero je kupil po okupaciji s svojim bratom. Trgoval je na debelo z živino, katero je izvažal na Grško. Posvečena zemlja Eno izmed svojih njiv je imel Zumber poleg prostora, kjer so bile stare razvaline samostana, ki so ga zgradili še za Nemanjičev. Te razvaline so bile za vse vaščane in vso okolico svet prostor. Semkaj so prihajali ob praznikih jjolehni vaščani in so prosili za tdravje. Prepovedana pot Pot do razvalin, kamor so romali verniki in bolniki, je pa vodila čez Zumberjevo njivo. Seveda so mu romarji tu pa tam poteptali posevke. Zaradi tega je prepovedal vsem hoditi po tej poti. V hipu je imel vso vas proti sebi. Vaščani so protestirali in Zumber je moral spet dovoliti hojo po poti. Toda maščeval se je drugače. Maščevanje ga je pa stalo življenje. Razjarjeni romarji Neko noč je Zumber poslal svo-ß hlapce k razvalinam in jim velel, naj jih pospravijo in kamenje od-neso na njegovo dvorišče. Tako se je tudi zgodilo. Drugo jutro je bil velik praznik. Romarji in bolniki so strmeli ko ni bilo več čudodelnih svetih razvalin. Prekleli so posestnika in njegov rod. Boga samega so poklicali za maščevalca. In res se je maščeval. Kmalu nato, ko je bogati Arnavt zgradil s kamenjem svetih razvalin — hlev. Osveta neznanega svetnika Kmalu po tem razburljivem dogodku so vaščani začeli zbirati denar za božji hram, ki naj bi ga zgradili na mestu, kjer so bile razvaline. V nekaj dneh so nabrali razmeroma veliko vsoto. Brezbožnega Zumberja je pa grizla vest in ga preganjala. Govorila mu je, da je storil zločin. Dal je veliko vsoto za novo svetišče, toda niso je sprejeli. Zumber je postajal zamišljen, razdražen, bolan ... Sosedom je pravil da ga ponoči preganja neki svetnik. Ko bi le vedel, kdo je ta svetnik, pa bi mu bilo lažje. Imena svetnika mu pa ni razodela nobena v trpljenju prečuta noč. Pred dnevi so ga našli mrtvega v hlevu. Obesil se je. Pred tedni, ko so italijanska letala bombardirala abesinsko mesto Dessie, so sporočili poročevalci vseh evropskih držav iz Addis Abebe, da je bil ranjen tudi Francoz D u r i e u x. Za nas to ime ne pomeni kaj posebnega, toda vsa Francija je prisluhnila ob tem imenu, kajti ni Francoza, ki bi ne poznal gospoda Durieuxja, velikega pustolovca, čigar življenje je kakor napeto poglavje iz kriminalnega romana «M a š č e v a 1 e c», ki izhaja v «Glasu naroda». Odličen oficir, borzijanec, hazar-dist. Po vojni je prišel s fronte poročnik Monsieur Durieux. Nastanil se je v Parizu. Na fronti se je izkazal za odličnega, hrabrega, drznega in iznajdljivega častnika. Vse te lastnosti so planile na dan, tudi ko je bil v civilu. Bila je doba inflacije. Durieux jo je naskočil, kakor sovražnika na fronti. In je zmagal. Kmalu je bil bogat. Vrgel se je na borzo, špekuliral je s strastjo hazardista, postal tudi novinar, ustanovitelj hazardne igralnice in zopet špekuliral na borzi. Tvegal je vsak dan milijone na borzi, na ruleti... Dokler se ni znašel nekega dne na tlaku pariških ulic brez ficka v žepu. Ženijalen novinar. Oglasil se je pri direktorju največjega pariškega večernika L’In-stransigeant. Direktor Bailly, ki je danes direktor dnevnika Le Jour, ga Je odslovil. Kaj bi že njim! Tedaj je Durieux vrgel svoj zadnji adut. Rekel je direktorju: — Svojo usodo polagam v Vaše roke. Ce mi ne pomagate, mi ostane samo še krogla... Ce mi pa pomagate, bom pomagal sebi in Vam! Direktor ga je poslušal nezaupljivo. Pozoren pa je postal, ko mu je Durieux začel razkladati svoj načrt za prenovljenje redakcije L’Intransigeanta. Udarila sta in Durieux je posta! prvi direktorjev pomočnik. Po njegovem načrtu so reorganizirali list in kmalu se je njegova naklada dvignila za 300 odstotkov. Iskalec zakladov pobeglih aristokratov. Sreča je pa opoteča. Ko Bailly ni bil več direktor, tudi Durieux ni bil več njegov pomočnik. Nekega dne se je pojavil kot direktor nekega pariškega zakotnega kina. Za bivšega oficirja Durieuxa vsekakor poniževalna služba. Zato mu žilica hi dala miru. Iskal je nove vire in nove žrtve. Našel jih je med pobeglimi ruskimi aristokrati. S pomočjo časopisnih oglasov jih je poiskal. In sicer vse tiste, ki so pustili svoje zaklade v Rusij kje zakopane in skrite. Ti bogataši brez denarja so mu izročili vse zaklade. Durieux jim je natvezli, da ima stike z moskovsko vlado, da jim bo zaklade pripeljal v Francijo, če mu dado polovico vrednosti vsaka najdene dragocenosti. Durieux je res odpotoval v Rusijo, toda vrnil se je brez zakladov. Nihče ne ve, kaj je tam počenjal. Aristokrate je potolažil, češ da zakladov ni bilo yeč. . Beg v Abeslnlfo. Francoska tla so postala vroča. Neka noč je vzela Durieuxja. Odpotoval je v — Abesinijo. Naravnost v Addis Abebo.' Pustolovska sreča ga ni zapustila niti v Afriki, čeprav je prišel tja brez denarja in brez priporočilnih pisem. Usoda se mu je nasmejala. Gol slučaj mu je pomagal do velike karijere. Abesinskemu princu Makonenu se je pokvaril radioaparat. Iskali so strokovnjaka, da bi ga popravil, in javil se je — Durieux. Izborno je popravil aparat in se prikupil princu. Kmalu je postal ljubljenec samega abesinskega cesarja. Na dvor je prišel kot tovariš malih’ princev pri igri, z dvora je odšel po nekaj mesecih kot general. Bil je upravnik cesarjevih municijskih skladišč. Odločal je o dobavi municije. Pravcati Zaharov v malem. Njegov vpliv na cesarja je bil čedalje večji. Pravijo, da se Haile Selassie z njim posvetuje pred vsako večjo odločitvijo. Prav pred kratkim ga je cesar imenoval za svojega osebnega tajnika. Durieux, bivši francoski oficir, je zopet v svojem elementu. Spremlja cesarja povsod, in tako je bil ranjen, ko so pred tedni Italijani bombardirali Dessie. Takrat, ko je bilo tudi življenje abesinskega cesarja v nevarnosti. ČIKAŠKI HRVATI SO OBDAROVALI ABESINSKEGA CESARJA. Iz Cikaga poročajo, da Je prejel abesinski cesar Halle Selassije za božično darilo med drugimi darovi iz Amerike in Evrope tudi škatlo najfinejših cigar, ki so mu jih poslali v Čikagu živeči Hrvati. Ko so hrvaški delavci v neki tovarni v Čikagu zvedeli o dogodivščinah Hrvata Klementa Ser-gotiča, so se takoj navdušili za tega svojega junaškega rojaka. Sergotič, ki je doma z Reke, je moral namreč kot italijanski vojak na bojišče v Afriko. Nekega lepega dne se mu je pa zdelo, da je le preneumno, da bi prelival na tem bojišču svojo hrvatsko kri, Pobegnil je ponoči k Abesincem, črni vojaki so ga lepo sprejeli in ga poslali naravnost v Addis Abebo. Po trpljenja polnem potovanju je Sergotič dospel v glavno mesto Abesinije in sam cesar Haile S®* lassije ga je sprejel In ga vzel V svojo službo'. Zdaj je mehanik V cesarjevi garaži. Hrvatski delavci so torej skle* nili, da počaste velikodušnega abesinskega cesarja in obdarujejo tudi junaškega Sergotiča. Cesarju so poslali cigare, Sergotiču pa okoli 200 dolarjev, katere so zbrali med ameriškimi Hrvati v Čikagu. Vsak človek se lahko zmoti; v zmoti vztrajati pa morejo sama bedak!. Cicero, Razgovori s eitatelii Ljubljana, 30. dec. KrSčanska morala in strankarski boi Iz dopisa somišljenika: «... Imam se za dobrega katolika, poštenega kristjana, ki posluša Gospodove nauke, in zato mi nikakor ne gre v glavo, kako more in sme časopis, ki je na svojo zastavo zapisal krščanska načela in krščansko moralo, v političnem boju posluževati se sredstev in metod, ki tem načelom in tej morali bijejo v obraz? Saj se človeku kar lasje ježijo, ko bere te strupene napade na politične nasprotnike. Koliko natolcevanja, obdolževanja, sumničenja in koliko zlobnega zasmehovanja, škodoželjnosti in maščevalnosti! AH se to spodobi za krščanske ljudi? Tu se mora človek zdaj vprašati: Ali veljajo krščanska načela in krščanska morala, ali veljajo Kristovi nauki: ljubite se med seboj — odpuščajte svojim sovražnikom — bodite strpljivi, bratje, itd. — ali veljajo tudi za politiko ali ne veljajo? Če veljajo, potemtakem se je treba po njih ravnati, če pa ne veljajo, potem sploh krščanske politike ni in tudi ni krščanskega političnega časopisja. Pri nas Slovencih vsaj ga ni. — Kaj se vam zdi, gospod urednik?» Nam se, dragi prijatelj, zdi to, da imate prav. Odlični katoliški politik in publicist princ Liechtenstein, vodja krščanskih socialistov na Dunaju, je nekoč zapisal: Vero mešati s politiko je vedno nevarna reč. Izkušnja uči, da se s politiko veri več škoduje kakor koristi. Sloga jaii, nesloga lisci Ne, cenjeni gospod A. v S., tako se ne gremo. Vi gledate osebe, mi gledamo stvar. Nismo na Kitajskem, kjer se generali med seboj vojskujejo, pri tem pa strada in izkrvaveva ljudstvo in propada država. Mi se borimo za ljudske interese in nam je vseeno, kdo je na krmilu: če ga vidimo delati dobro za ljudstvo, ga podpremo. Ljudstvo pa hoče kruha, dela in miru. Zdražb je med nami Slovenci že več ko zadosti in ne maramo se pregrešiti še mi s podpihovanjem istih z naše strani. To bi bilo morda všeč enim ali drugim, ki na takih rečeh uživajo, širokemu krogu naših čitateljev pa bi se s tem hudo zamerili in jih In kakšen smisel sploh ima pogrevati preteklost, ko je treba misliti na sedanjost in skrbeti za bodočnost! Naučimo se vendar že nekaj iz starih napak in giejmo. da ne zabredemo spet vanje. Ali nas bridke izkušnje res niso nič izučile? Slovenci smo danes na beraški palici, a krivdo temu vidimo povsod drugod, samo tega ne vidimo, da smo si sami največ krivi. Narod ima vedno razmere, kakor si jih je sam zaslužil, je dejal veliki državnik Rathenau. Spoznanje samega sebe je prvi korak k poboljšanju. Poboljšajmo se, pa se nam bo tudi boljše godilo. Razcepljen, nesložen narod še ni nikoli nič dosegel in tudi mi ne bomo. gotovo odgnali od lista. Oratie, v kolo se vstopimo. •. Naročnik z dežele nam piše: «Pravijo, da se po Ljubljani govori, da je «Glas naroda» kupil g. Ribnikar ...» Glej, glej, to je pa interesantno! Tega nismo niti mi slišali, dasi moramo marsikaj preslišati. Torej, ker se naš list zdaj tiska v Narodni tiskarni, zato naj bi bil postal list g. Ribnikarja? (Kaj neki bi g. Ribnikar potreboval še naš list, ko ima že lastnih dovolj!) Pa če bi se «Glas naroda» tiskal v Jugoslovanski tiskarni (kar smo prvotno nameravali; zakaj ni prišlo do tega, bo morda vedel pojasniti «Slovenec») — tedaj bi se seveda po Ljubljani govorilo, da so nas kupili klerikalci. Ne moreš napraviti niti čisto navadnega trgovskega posla, da ti ne bi ta naša slavna javnost pri tem že tudi nadela kako politično barvo. Če napraviš posel z Jugoslovansko tiskarno, te osumijo za klerikalca, če ga napraviš z Narodno tiskarno, pa za liberalca, če kupiš Prešerna v Jugoslovanski knjigarni, je to klerikalni Prešeren, če ga kupiš v Tiskovni za-'drugi, je pa liberalni Prešeren. Le tako složno naprej, ljubi Slovenci, ki smo šli skozi svetovno vojno, prevrat in vsa burna po-vojtaa leta in ki nas danes tako pritiska k tlom kriza ... Poirimo s« jttMst-tfebol! Stoprav danes nam je dejal častitljiv župnik izpod Šmarne gore, ko smo se pogovarjali o naših domačih razmerah: «Tako majhen narod, pa se samo prepiramo. Ves svet nas ima za norca; samo naša lepa zemljica je vsakomur všeč.» Mimogrede... alt kdo ima prav Ljubljana, 30. dec. Prvi slovenski pregovor: V slogi je moč! Drugi pregovor: V družbi še pes pogine! Kje je torej resnica? Slovenski pregovor: Skromnost je najlepša čednost! Francoski pregovor: Kdor odklanja hvalo, ta bi rad, da ga dvakrat hvališ! (Roche-foucault.) Ali imajo Francozi prav, ali Slovenci? Božja zapoved: Ne kradi! Srbski pregovor: Potreba ne pozna postave! Kristjanu je prisega sveta stvar, a šesta zapoved Buddhe je: Ne prisegaj! Buddha je dobro poznal človeka. Slovenci pravimo: Ni vse zlato kar se sveti! A Srbi: Ako je črn, še ni vrag! Oboji imamo prav! Srbi trdijo: Kar mora biti, to — bo. Slovenci trdimo: Vsak je sam svoje sreče kovač! Bog, ko je ustvarjal človeka: Imej svobodno voljo! Sveto pismo: Brez božje volje ne pade človeku niti las z glave! Stari rek: Ko stari govore, mladi naj molče! Nova resnica: Mladina je bodočnost! Včasih zatrjujemo: Pridnost več velja kakor kup zlata! A takoj nato: Z zlatom otovorjen osel, preskoči najvišje obzidje! Čas je zlato — za brezposelnega nadprodukcijska roba brez cene! Za pridnega, za vsakim kamnom novec. — Bržkone še stare izdaje brez vrednosti! Večkrat ponavljamo izrek: Brat je mio, koje vere bio ! Previdno pa zamolčimo nadaljevanje: Ako bratski čini i postupa! Star slovenski pregovor: Pridna gospodinja mora za paro skočiti tudi čez plot! Večini mož taka žena ne bi bila po volji, če bi le preveč skakale čez «plot». Stara resnica: Pri vsakem uboštvu je tudi pol lenobe! je v modemi dobi čestokrat krivica! Če bi se ravnali po našem pregovoru: «Kadar si vprašan, takrat se oglasi!» — bi v našem javnem življenju zavladal najsveča-nejši molk! Pik. Misliti samo na sebe bi na se-danjost, — to je izvor zmot in zablod v politiki. La Bruyere. SLEPARKA, KI SE JE DEVETKRAT OŽENILA Da, res, sleparka, pa se je devetkrat — oženila. To ni morda tiskarski škrat ali nerodina napaka urednikova, oženila se je in ne omožila. Ta sleparka, ki ji doslej menda na svetu ni bilo para, se je že devetkrat preoblekla v moškega in je devetkrat grdo osleparila devet deklet, katera je vzela za žene. Piše se pa Ana Zavarikina. Svoje naravnost originalne sleparije je izvršila v devetih manjših mestih v Rusiji. Zdaj jo imajo oblasti v rokah. Ana Zavarikina se je pojavila v manjših ruskih mestih, kjer čakajo za ženitev godna dekleta, kakor v vseh manjših mestih, na stasite ženine. Kaj kmalu se je Zavarikina preoblečena v lepega moškega pridobila srce najbogatejše devojke v mestu. Kar mudilo se je za poroko vedno. Po poročni noči so pa z Zavarikino vred izginile vse dragocenosti in ves denar. Obupane neveste so ostale same brez moža in brez dote. Taka sleparija se je Zavarikini posrečila v deye-tih majhnih mestih v Rusiji, kjer dekleta kopme po ženinih, kakor so koprnela že prej, ko v Rusiji še niso vladali boljševiki. «Ali lahko s tem radijskim aparatom poslušam tudi bolj oddaljene postaje?» «Seveda. Katero postajo želite?» «Madrid.» «Prosim, tu je Madrid.» «Toda kaj pa tako poka in ropota?» «To... to... je revolucija. Izboren aparat, kajne?» Most blizu nemške postaje Groß-Heringen, kjer se Je pripetila na sveti večer huda železniška ne- sreča. Trčila sta brzovlak Berlin— Basel in neki lokalni vlak. Slika kaže most z brzovlakom po ne- sreči. Mrtvi so biK 33 potniki, nad 100 potnikov pa Je bilo ranjenih. £Uke iz soc