900 din - Leto XLI - št.70 Kranj, toreit 12. ^!?H!bra 1988 (GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V petkovi številki Gorenjskega glasa, 16. septembra, boste lahko v posebni prilogi Odprte strani prebrali vtise o posameznih področjih življenja In dela na Kosovu, kot so ga videli naši novinarji Vine Bešter, Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik In fotoreporter Franc Perdan. Pisali bomo o nacionalnih odnosih, vzrokih za izseljevanje Srbov in Črnogorcev, (ne)pravnosti države, razmišljanju predsednika slovenske zdravstvene skupnosti, ki je bil tudi udeleženec ekskurzije, o tem, kako se Kosovel preživljajo, o delovanju gospodarstva, standardu, cenah, problemih zaposlovanja, o protestni demonstraciji.javnosti odkrite besede, objavili bomo pogovor s predsednikom Društva književnikov Kosova, razmišljanja študentov,... V petek, 16. septembra Drobno gospodarstvo je odsev velikega V današnjih časih, ko se vsepovsod pogo-VarJamo, kako omiliti gospodarsko krizo, kako spodbuditi ljudi, da bi več in bolje delali, kako •ajti delovna mesta za brezposelne, mnogokrat v ospredje postavljamo drobno gospodarno. Pri tem pogosto navajamo izkušnje razvida sveta, češ da ni mogoče imeti močnega gospodarstva brez obrtnikov, da srednja in velika Podjetja nujno spremlja tudi razvoj drobnega gospodarstva. Znano je tudi dejstvo, da bolj ko J* neka država industrijsko razvita, bolj razvito je drobno gospodarstvo. Prav lahko rečemo, da je bilo pri nas drobno gospodarstvo dolga leta potisnjeno na stran. Gradile so se velike tovarne in na zasebnike Pogosto ni bilo časa niti misliti. Od povojnih let smo sicer sprejeli nekaj zakonov o obrtništvu, takšnih, ki sicer obrtništva niso onemogočali •ji zelo omejevali, pa vendar takšnih, ki ga tudi niso prida spodbujali. Z obrtjo so se navad-1,0 spoprijeli le najbolj zagnani in delavni posamezniki, ki so imeli resnično voljo in potr-Pijenje, da delajo tisto in tako, kot želijo sami, •ar mislijo, da je potrebno in pri čemer so videli, da lahko zaslužijo. Vendar pa takih ni veliko. Najnovejša raziskava o obrtništvu v Kranju tako odkriva številke, ki povedo, da je obrtništvo na približno tisti stopnji razvoja in da Je obrtnikov toliko, kot jih je bilo leta 1936. Za obrtnike je med ljudmi dostikrat slišati, češ kaj jim je hudega, vsi imajo dobre avtomobile, hiše, nekateri celo vikende in jahte. Gotovo je, da obrtniki, ki znajo izkoristiti povpraševanje na trgu in ki tudi samo znajo dobro zavihati rokave lahko precej zaslužijo. Toda, namesto da bi se njihov denar prelival v nove delavnice, v nove stroje, ki bi zaposlili nove ljudi, ga porabijo za vikende, za jahte, v neproduktivne namene. Ker so pač ugotovili, da se jim vlaganje ne izplača, da je najbolje delati sam ali le z enim, dvema delavcema, da je tržišče tako negotovo,' da nikoli ne veš, kako bo jutri. Res je, da stari obrtniki še nekako zdržijo v svoji obrti. Toda tisti mladi, ki ostajajo brez služb in vidijo izhod v obrtništvu, kaj kmalu obupajo. Radi bi začeli na svoje, pa vendar nimajo na kupe denarja, ki je potreben za uspešen start. Bančne obresti so odiralsko visoke, različni predpisi omejujejo ugodnost za obrtnike. Razvoj ovirajo ustavne in sistemske omejitve. Nekaj novega naj bi prinesla nov obrtni zakon in ustava, ki pa sama po sebi razvoju obrti ne bosta dosti pripomogla. Drobno gospodarstvo je pač odsev ostalega nacionalnega gospodarstva. Dokler bo to na majavih nogah, pa se tudi obrtništvu ne pišejo prida boljši časi. V. Stanovnik im Kranj, 11. septembra — Na humanitarni športni akciji Sport Aid, tekmi s časom, je teklo s časom nad petdeset milijonov ljudi vsega sveta. V teku s časom je v 42 mestih v Jugoslaviji nastopilo več kot 150.000 udeležencev. Organizacijski odbor v Splitu je bil skupaj s Kranjem glavnimi prireditelj Sport Aid v Jugoslaviji. To je bila akcija za pomoč lačnim po svetu. Pred več kot milijardo TV občinstva je na bakladi pred palačo OZN v New Yorku sodeloval tudi enajstletni Kranjčan Martin Pogačnik. Tek v Kranju je odprl predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole. Izrekel je priznanje RK Slovenije in klubom OZN. Na kranjski humanitarni akciji Sport AID je teklo na 10 in 5 km več kot pet tisoč ljudi iz vse Slovenije. Najmlajši udeleženec je imel tri leta, najstarejši pa sedemdeset let. Tekače je na startu in ob progi pozdravljala množica gledalcev. (D. H.) — Foto: G. Šinik Letos je krompir drobnejši Za letošnjo krompirjevo letino je značilno, da je zaradi dolgotrajne suše pičlejša od običajnih. Krompirja sicer ni dosti manj kot druga leta, je pa slabše kvaliteti1 oziroma drobnejši. Tako strokovnjaki napovedujejo, da bo letos od 30 do 40 odstotkov krompirja manj kot navadno, ko ga pridelamo okrog 450 tisoč ton. Vendar pa hkrati zagotavljajo, da ga za prehrano ne bo primanjkovalo, saj ga bomo uvozili. Te dni se bodo na seji zveznega združenja pridelovalcev krompirja dogovorili, kakšne bodo uvozne količine, kaže pa, da ga bomo kupili na Poljskem in Nizozemskem, kjer suša ni tako okrnila pridelka kot pri nas. Kot predvidevajo, bo uvožen krompir cenejši od domačega, vendar pa zaenkrat še ni nič dokončno znanega. Odkupna cena krompirja v državi je okrog 700 dinarjev za kilogram, v Sloveniji pa ga zadruge odkupujejo po 700 do 800 dinarjev za kilogram. Tako je cena precej višja od izračunanih stroškov pridelovanja. Na tržnicah trenutno moramo za krompir odšteti od 1200 do 1400, v trgovini pa je njegova cena okoli 1600. O ceni krompirja za ozimnico se te dni še pogovarjajo, kaže pa, da bo njegova cena med 1000 in 1200 dinarjev za kilogram. Dobrodošli, bratje Slovenci Tako so nas ogovarjali na Kosovu pretekli teden, ko smo bili v tej avtonomni pokrajini. Informacijski preboj na Kosovo, kot se je imenovala naša pot, ni imela nikakršnega namena stopiti na stran tega ali onega na Kosovu. Naš izključni namen je bilo na kraju samem, v pogovorih z ljudmi, s politiki, znanstveniki, vseh narodnosti, spoznati življenje in probleme ljudi, na kratko, spoznavati resnico o Kosovu. Če lahko na kratko strnemo vtise, potem je najmanj, kar lahko rečemo, da marsikaj, kar preberemo v jugoslovanskem tisku, ni korektno, objektivno predstavljeno jugoslovanski javnosti. Prav tako smo spoznali, da oblastveni organi ne uresničujejo vseh svojih nalog in so se zato ljudje primorani samoorganlzirati, se zavarovati, upravičeno ali neupravičeno, tudi z orožjem, nočnimi stražami. Razmišljanja novinarjev Gorenjskega glasa o Kosovu objavljamo na 2. strani. (J. K.) — Foto: F. Perdan cistični delavci v sanjski gori > ^raniska g°rat 10- septembra si .Konec tedna je bilo v Kranj-fj1 gori srečanje gorenjskih tu-stičnih delavcev. Pripravili so 5; turistična zveza občine Jese-|£e> HTDO Gorenjka, TD stj^ska 8°ra in g°ren3ska turi" rJ3a zveza. V 46 gorenjskih tu-^Čnih društvih je nekaj več Pet tisoč članov, večina dru-^ Pa ima v krajih večjo vlogo 2golj delo na področju turizma Slavnostni govornik sobot-k *a srečanja je bil Stane Do-l£> Podpredsednik SFRJ, ki je ^rtl o pomenu turizma za na-•darstvo in o težavah, s se turistični delavci V. S. Kar se Janezek nauči, Janez zna — To velja tudi za gasilske veščine, ki jih vsako leto preverjajo na raznih tekmovanjih. Minuli konec tedna se je tako zbralo na občinskem gasilskem tekmovanju v Kranju prek 950 tekmovalcev, med katerimi je bilo veliko mladih od pionirskih vrst dalje in celo najstarejših članov. Kot so pokazali tokratni rezultati tekmovanja, je velika večina ekip, zlasti članskih, dobro izurjena za vse postopke pri gašenju požarov. Najboljši so si razen tekmovalnih značk priborili pravico nastopa še na republiških tekmovanjih. (S) — Foto: Gorazd Šinik adria airways Adria Airways obvešča, daje s septembrom pričela samostojno sprejemati in odpošiljati letalske blagovne pošiljke z letališča Brnik. Telefon: 064/27085 \\utoW banka Temena banKa Gorenje in banka — formula prihranka| @@JI^WMSICH-AS 2. STRAN TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 0 neuvrščenosti Koliko časa je trajalo, da so države članice gibanja neuvrščenih spoznale, da bo svet lepši in mirnejši le, če bodo življenjske razmere prebivalcev boljše. Z drugimi besedami, poleg načelnih pobud, da je treba ustaviti vsakršne sovražnosti na svetu, je končno postalo jasno, da je kakršnokoli združevanje lahko uspešno le, če temelji na nečem, kar stvarno koristi tistim, ki se združujejo. Koliko časa pa bo še trajalo, da bodo neuvrščeni doumeli in priznali, kaj je tisti glavni zaviralni dejavnik razvoja teh držav, pa je drugo vprašanje. Dejstvo je, da so se neuvrščeni v neštetih tonah papirja vedno zavzemali za mir, popuščanje napetosti in za miroljubno sožitje, obenem pa so v gibanju države z bolj hegemo-nističnimi in napadalnimi politikami, kot jih vodijo druge grupacije. Nič drugega ni mogoče reči, kot to, da načelno pozivanje k miru pomeni samo lepo fasado, za katero se ne skriva nič ali drugače rečeno, to pozivanje k miru ni pomagalo prav nobenemu kriznemu žarišču. In ko se v gibanje včlanijo države, oziroma bolje.njihove vlade, ki ali ogrožajo meje in ozemlje sosedov ali zahtevajo posamezne etnične, verske ali druge skupine ali pa kar vse prebivalstvo znotraj lastnih meja, je povsem jasno, da ideološki platformi neuvrščenosti kot pomembnemu mednarodnemu dejavniku skoraj nima ppmena posvečati pretirane pozornosti. Sploh pa to velja še toliko bolj v času, ko se krčijo antagonizmi med velikimi brati, ko svet ni več razdeljen na kapitaliste in socialiste, ampak je edina razlika v tem, da nekje ljudje živijo dostojno (vsaj velika večina), drugje pa so lačni, da o svobodi mišljenja in individualnem odločanju o načinu samorealizacije sploh ne govorimo. Po sedemindvajsetih letih je postalo jasno, da mir in socialna ogroženost ne gresta skupaj, zato lahko spodbujanje gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi, o čemer je v Nikoziji veliko govora, vlije v razmišljanje malce optimizma, če seveda vse ne bo ostalo le na papirju, kot se je zgodilo še tolikokrat. Sploh pa je v dolgoletni zgodovini človeštva postalo jasno, da gospodarskega razvoja ni ne more biti tam, kjer vladata neumnost, sebičnost in požrešnost majhnih skupin, ki vladajo večini. Spopad s tem pa bo prišel na vrsto v poznejših letih, pa tudi govorniki bodo morali biti drugi. Sedanji so se izkazali predvsem s ceneno patetiko. Jugoslavija v malem Jugoslavija postaja v tisku izven svojih meja vse bolj prisotna tako v tisku kot tudi v pogovoru. O njej se pogovarjajo tisti, ki prej sploh niso vedeli, da obstaja, Gustav Chalupa pa v Kleine Zeitung stanje Jugoslavije povzema takole: Titova dediščina razpada. »Slovenski sindrom« stoji nasproti »srbski tragediji« krvavega spora med Srbi in Albanci na Kosovem, pridružil se jim je tudi konflikt z Vojvodinci. Za svoje pravice so se zbali še Muslimani v BiH. Ob tem pa tisoči delavcev romajo v Beograd, ker ne morejo več dostojno živeti. Ekonomska in socialna kriza jo plodna osnova za razraščanje starih nacionalnih konfliktov. Geslo »bratstva in enotnosti« je izgubilo pomen. Beograd si prizadeva bolj zategniti centralistične vajeti, k čemur naj bi pripomogla sprememba ustave. Svoje pa hoče prispevati še armada, ki se ima za edino pravo zaščitnico enotnosti in jugoslovanstva, kar pa drugi narodi razumejo kot uni-tarizem in srbski hegemonizem. Aleksander Orssiich je v istem listu pisal, da naj bi neodvisna komisija jugoslovanskih znanstvenikov, zgodovinarjev in publicistov proučila napake in zmote pokojnega predsednika Tita in rezultate te analize tudi objavila. To zahteva več članov srbske akademije znanosti in umetnosti, Menijo, da je Titova politika tudi po prelomu s Stalinom zavirala razvoj demokratične in pravne družbe v Jugoslaviji ter povzročila ekonomsko in socialno krizo v Jugoslaviji. Neuvrščenost pa je državo izolirala od Evrope. Stališča do nacionalnega vprašanja so zelo podobna tistim iz lani objavljenega memoranduma, saj trdijo, da srbski narod niti najmanj ni privilegiran, kvečjemu nasprotno. Volkszeitung je poročal, da je mednarodno združenje za ogrožene narode sprožilo kampanjo v zahodnoevropskih deželah, s katero želijo opozoriti na diskriminacijo Albancev v Jugoslaviji, kajti menda da noben narod v Evropi nima toliko političnih zapornikov. Srbsko vodstvo pa da je konflikt še zaostrilo, namesto da bi si prizadevalo za omilitev napetosti. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor)* Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Jx>ka), Cveto Zapiotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Torek, 13. septembra NASI NOVINARJI NA KOSOVU Lamtumire Kosove Do virne perseri ali Nasvidenje Kosovo, pridemo spei Je položaj na Kosovu res brezizhoden Med strah, grožnje in negotovost vkovana resnica Torek Obr ruha] Kai yorirr i»va, v«rjai Kranj, 12. septembra — So dokumenti, ki smo jih o reševanju krize na Kosovu sprejeli v skupščinskih in partijskih organih federacije. lPrej< publike Srbije in pokrajine zadostni in dovolj vsestranski, razmišljamo po vrnitvi s te naše avtonomne pokrajine. Smo v strategijo rešeV* JJ*> si nja problematike zapisali pravi vrstni red problemov? Predvsem nam manjka strokovnih, znanstvenih pogledov na posamezna vprašaflr začenši pri zgodovini, pri vseh žgočih problemih kosovske stvarnosti. Večina ljudi, ki smo jih vprašali, kaj mislijo o položaju v pokrajini, ah upajo v strpno rešitev, je skomignila z rameni rekoč: ne vemo, kam bo vse to, kar se sedaj dogaja V pokrajini, pripeljalo. Vsemogoče se piše v časnikih, o čemer ljudje nimamo pojma. Očitno se lahko vsaka, še tako malenkostna stvar, (politizira, obesi na veliki zvon, potencira. Verjemite mi, ljudje nismo medsebojno skregani. Nekdo nas hoče spreti, zasejati med nas nezaupanje. Ko smo potem najodgovornejše ljudi pokrajine, od politikov in gospodarstvenikov, spraševali, jim zastavljali povsem konkretna vprašanja in vrtali, kako si oni zamišljajo scenarij rešitve kosovskega problema, je bil odgovor večinoma zožen na stavek: položaj re- šujemo skladno s stališči partijskih vrhov Jugoslavije, republike Srbije in pokrajine. Kaže pa, da so razumevanja teh stališč različna. Različne ocene o položaju dajejo politiki, vsi predvsem iz predpostavke, da je treba najprej zatreti vse vrste nacionalizma, posebej albanskega, ker je prav ta leglo vzrokov za sedanji položaj na Kosovem. Albanci naj bi bili vsi po vrsti iredentisti, lenuhi, nasilneži, sovražniki drugih narodnosti. Albanci so užaljeni, zaprli so se vase, večinoma molčijo in trdijo, da so sami prvi, ki so pripravljeni počistiti s svojimi narodnjaki, ki počno ali bi počeli kaj takega. Srbi trdijo, da so pod stalnim pritiskom, da morajo bežati in da je ustava iz leta 1974 vzela republiki Srbiji nekatere pristojnosti, ki jih druge republike imajo. Hočejo no- vo ustavo z močno Srbijo, ki bo imela več ali popolno besedo tudi v avtonomnih pokrajinah. Za protestne shode je dovolj že najmanjši incident, niti ne trdno dokazan, da je bil narejen na nacionalistični osnovi. V to smo se na Koso vem prepričali. Različne ocene se selijo v časnike. Kasneje ugotovljena neresnica se ponavadi ne demantira, o posameznih dogodkih so poročila različna: Primer Politika ekspress poroča, da je bilo na protestnem shodu v Vučitrnu 10.000 ljudi, Borba 5000, v resnici pa jih je bilo 1500, od tega dobrih sto zelo glasnih, ostali pa so bili opazovalci. Borba je na primer objavila fotografijo iz Prištine s podpisom, da se je po mestu nevarno sprehajati. Mi v štirih dneh podnevi in tudi Donoči nismo bili niti enkrat v nevarflj sti. Zlorabljena je bilo Pisn^,,j ljudi, predvsem srbske narod . sti, iz Nove Gorice, ki so sog'3^ s protestnimi mitingi. P0'1^ Ekspress si je dovolila zapisa11': to v naslovu, da je Slovenija za tinge. In še bi lahko našli prime.. tudi takšne, da je »neznana oSe albanske narodnosti« storila *° to... Veliko je torej resnice v ugoWv tvi, da je jugoslovanska slik8 Kosovu predvsem posledica dijskih predstavitev in tudi t vljanj, ne pa resnične stvarti Pa tudi to, da kal problemu na sovu ni le v nacionalizmih, arnl tudi v gospodarskih in splošni ostalosti, kar pa je v v vseh 1 gramih za zdaj drugotnega p0lfl na. J. Koš« »brt Če je delo, ni časa za politiziranje Gospodarska vprašanja v tretjem planu Nacionalne strasti, ki razvnemajo Srbe, Črnogorce in Albance na Kosovu, so ob veliki politizaciji tudi drobnih problemov in celo pretiravanjih potisnila v tretji plan gospodarska vprašanja, pa čeprav so ta — vsaj po mojem mnenju — najpomembnejša za dolgoročno rešitev kosovske krize. K takšnemu razmišljanju so me navedle besede, ki jih je izrekel eden od delavcev Gorenja Elektromotorji v Dakovici, ene najuspešnejših delovnih organizacij na Kosovu, češ — če je delo, ni časa za prerekanje in razvnemanje nacionalnih strasti. Očitno je, da bo ljudem v pokrajini treba zagotoviti delo, zmanjšati brezposelnost na še dopustno mejo, zaposliti tudi večji delež žensk, kajti potem bo odpadel tudi marsikateri drugi problem ali se vsaj omilil. Mislim na nataliteto, na nacionalne odnose... Zal v pokrajini zelo malo, vsekakor pa veliko premalo, razmišljajo o gospodarskih problemih. Kosovski časopisi, ki naj bi bili ogledalo dela in življenja v pokrajini, skorajda ne pišejo o gospodarskih problemih. Tudi na okrogli mizi, ki je sklenila pot slovenskih novinarjev po avtonomni pokrajini, je bilo več govora o političnih in civilizacijskih vprašanjih, pa tudi ljudje, s katerimi smo se pogovarjali na ulici, po vaseh in drugod, so nam pripovedovali predvsem o posilstvih, nočnih stražah, izseljevanju, kamenjanju hiš, napadih na otroke... Zdi se, da gre pri vsem tem tudi za dobro premišljene metode političnega dela; s politizira- njem in pretiravanji naj bi ljudi med drugim odvrnili od stvarnih, življenjskih in gospodarskih problemov. Čeprav je marsikdo na Kosovu še vedno prepričan, da bo sklad za nerazvite oz. združevanje denarja za posamezne naložbe, rešil vse nakopičene težave, pa je resnica takšna, da samo denar ne pomeni ničesar. Tovarne je še mogoče zgraditi, nabaviti tudi najsodobnejše stroje in naprave, delovnih in civilizacijskih navad pa ni mogoče kupiti, te je mogoče spremi- njati le počasi in vztrajno, brez preskakovanja posameznih razvojnih stopenj. Povedano z besedami, ki sem jih slišal od slovenskega gospodarstvenika: človeka, ki ie leta in desetletia sedel na lesenem stolu, ni mogoče posaditi naravnost v oblazinjen fotelj. Čeprav na Kosovu še vedno in predvsem računajo na pomoč razvitih, tudi sami gospodarstveniki na Kosovu priznajo, da veliko boljše učinke kot razvojni sklad daje združevanje denarja za povsem konkretne naložbe. Pa ne le to: tudi kadrovska in strok***, pomoč, kakršno je, denimo, G° nje dajalo in jo še daje toV«JJ. elektromotorjev v Đakovici, otx ma kakršna je v Fapolu v vu, kjer je na čelu slovenski * spodarstvenik. Zdi se mi, da je P % $ manjkanje dobrih kadrov, S)J ^ kovnjakov glavni problem k?-^«^. skega gospodarstva in da ^ 1 morali tudi na Kosovu sami/T razmišljati o tem, kako iz te^ Samo sklicevanje na progra* ZKJ ni dovolj, gospodarski P gram je namreč predvsem str C. ZaDlotn'1 Z Kakšno je pravo ozadje kosovskih dogodkov? Glavno vprašanje je borba za oblast Osebno sem želel v informacijskem preboju v južno pokrajino Srbije dobiti čimveč podatkov, ki razlagajo ozadje sedanjih kriznih razmer. Kaj je pravzaprav iredenta, kaj pomeni parola Kosovo-repu-blika, kdo koga zatira, obstaja pravna država?... Uradni viri so glede tovrstnih vprašanj skrivnostni, kaj pravi ulica? Za kakršnokoli resnejšo predstavitev aktualnih razmer na Kosovu sem želel dobiti preprosto in jasno razlago osnovnih pojmov, ki se vsakodnevno uporabljajo v zvezi z dogodki v pokrajini, ki bi jim nekateri najrajši takoj prilepili oznako izredno stanje. Vendar je razlaga osnovnih besednih zvez (iredenta, kontrarevolucija, ogroženost, Kosovo-republika, izseljevanje Srbov in Črnogorcev...) v marsičem ostala prazna in nedorečena. Predvsem je bilo to opazno, ko sem želel dobiti razmišljanja o pomenu besed, ki vsak dan polnijo časopise (predvsem beograjske čaršije) s strani uradne politike. Tu namreč praviloma naletiš na blok ali pa ti odgovorijo z znanimi parolami iz zakladnice besedne terminologije Marksa, Engelsa, Tita... Nasploh je bilo pri ljudeh težko izvrtati kakršnekoli tehtnejše uporabne podatke, ki bi dejansko razkrivali podobo osnovnih predpostavk. Do neke mere mi je to sicer uspelo, kot se bo dalo prebrati v petkovih Odprtih straneh Gorenjskega glasa, pri predstavnikih »vmesnega sloja« in posameznikih iz »običajnega« ljudstva, vendar sem tudi tu praviloma naletel na zavore. Ljudje nočejo odkrito govoriti, kajti v pokrajini je občutno prisoten strah, ki temelji na politizaciji dobesedno vsakega sicer čisto vsakdanjega življenjskega dogodka. Še vedno so sveži vtisi z vasi, v kateri živijo složno Albanci s Srbi, vasi, v kateri so samo Srbi in so odločno odbili kakršenkoli stik z nami, vasi, kjer že dlje časa vsakodnevno delujejo tako imenovane nočne straže. Gre za trojico povsem drugačnih vtisov, ki vsak na svoj način govorijo o mednacionalnih odnosih v pokrajini. V ta sklop vsekakor sodi tudi izkušnja s Prištino, kjer ni opaziti ne milice ne vojske in prisotnost na protestnem mitingu Srbov, kar zopet odpira povsem drugačne poglede. Predvsem slednja izkušnja, verjetno zaradi tega, ker mi je uspelo spremljati tako del priprav na miting, celoten miting, kot se kasneje pogovarjati z najožjimi organizatorji in napadeno žensko, zaradi katere je javni protest sploh nastal, ostaja zabeležena toliko močneje. Ce v to povežem še pogovore z nekaterimi novinarji jugoslovanskih oziroma beograjskih časopisov in s tem preidem na področje objektivnega pisanja o kosovskih razmerah, ki logično odpirajo novo in hkrati pomembno vprašanje, ki ima zanesljivo svoj vpliv na razmere v pokrajini in na njihovo reševanje. Kako si razlagati nasprotujoče si p>sa ^ o istih dogodkih, katerih sem .j tudi sam priča, pa imam ° ™ povsem drugačno sliko (pvX mitinga v Vučitrnu)? a Iz zapiskov razbiram °Pa^i ki so nastale v pogovorih v z» z reševanjem problematike j| zaposlenosti, saj ima pokr*J , 12 odstotkov ljudi brez sl^1 Nekako v ta sklop sodij0..^-opravljeni pogovori na Prl J; ski univerzi, kjer so me P m vsem zanimali študentski V~ Jt di na aktualne dogode v P0*^ ni. Kje je pri tem mesto dr^ ^ slovne inteligence, zakaj p nikjer čutiti? Čemu mladci organizacija nastopa sam? ^ gasilec požarov, mladinski^ pa lahko poroča samo o nalnih stvareh in ne na^a c kakšno je kosovsko rnišlje™ \t Sloveniji? Del odgovorov, k ^ rečeno v petkovih Odprtih nCh'' Vine H 1 i W 13. septembra 1988 NOVICE IN DOGODKI 3. stran (ftosasurasoGMa ^tništvo v Kranju od rokodelskih cehov do danes Premalo časa in posluha za obrtništvo se v ospredje postavlja razvoj drobnega gospodarstva, ki naj bi ob veliki industriji zaživelo in re-, v&lo tudi probleme visoke stopnje brezposelnosti v Jugoslaviji. Podatki o obrtništvu v Kranju kažejo, p* Je takšna zamisel napačna. Obrtniki sami se temu procesu izmikajo,« pravi v eni svojih trditev Aci har, ki v raziskavi o razvoju obrtništva v Kranju pove še marsikaj zanimivega. Kadarkoli v zadnjem času go-'•mo o omilitvi splošne krize, vadno vsaj z besedami zago-.J[-an,° hiter razvoj drobnega rfPpdarstva. Pripravlja se J*J*ni novega obrtnega zako-S s»šati je, naj bi končno tudi ^dobila pomembno mesto v Mam gospodarstvu. Kakšne so vaše ugotovitve, ko ste vse * -^ziskovali? Kranj je industrijsko mesto, o vzponu obrtništva sočasno z industrijo pa ne moremo govoriti. Kako si to razlagate? »Eno je vprašanje področja uslug. Prebivalstvo se je na primer od leta 1936 potrojilo, Kranj je industrijsko razvita občina, z veliko zaposlenih, obrtnikov pa je vedno manj. Tako niti usluge poro- gj u 'Raziskava obrtništva je se-"raJ zelo aktualna, veliko je govo-c.0 Pomenu oorti, kot neki reši-71 gospodarskih problemov. Za-sem sam imel za potrebno, da tega vprašanja lotim. Vendar Iti i!a- 0 takoj povem, da podat-j kažejo, da od drobnega gospo-ij tva preveč pričakujemo. ^ *rsikaj govori proti temu ^Ponu. Če pogledamo številke I obrtnikov je danes manj kot W 1936. Druga je struktura, bi- 00* x>vi Znani so podatki o številu in uspešnosti malih podjetij v ZDA, na Japonskem pa tudi v razvitih državah zapadne Evrope. Število zaposlenih se je v zadnjih letih najbolj dvignilo v podjetjih, ki imajo do 20 delavcev. Razviti svet podpira razvoj drobnega gospodarstva, pri nas pa se o tem le veliko govori in piše. Da bi ustvarili pogoje za tak razvoj pa so odgovorni prešibki, brez zagnanosti in obremenjeni z razno raznimi pomisleki, najpogosteje ideološkimi, z znanim strahom pred večjo neenakostjo. Ali bo delovnim ljudem ljubša enakost v vse večji revščini ali Ea obvladovana neenakost v lagostanju, je lahko odgovoriti. Odločili bi se za drugo rešitev, če bi se lahko. V relativno razvitem Kranju je to nujnost. ^eno pa je število zaposlenih, ^tniki so večinoma po eden, Prer" Le nekaj posameznikov frerašča v večjo proizvodnjo. To *i.strah, nezaupanje, skozi no-4 /]šo zgodovino od osvoboditve ' V° danes.« K()?i ^|»ano je, da je razvoj obrti tK^^Msen od razvoja industrije. ; t** 111 .grd niso pokrite. Drugo pa je proizvodna obrt. Industrija je pač taka — če je v krizi, kooperante, obrtnike, odpiše. Na primer Iskra, jih je že brisala in so sedaj brez dela. In to nezaupanje je veliko. Če industriji ne gre, če ne posluje dobro, potem tudi obrt nima kaj delati. To je praksa v zadnjih letih potrdila. Zato je prerasti iz individualne obrti v malo podjetje preveč tvegano. Če OZD zaide v krizno obdobje, ki včasih traja nekaj let, kar v Kranju so primeri, so delavci zavarovani. Zasebni obrtnik pa lahko dobesedno propade. Uničili ga bodo delavci, ker jih ne more premestiti na drugo delo še manj pa odpustiti. Večje število zaposlenih tako tveganje še povečuje. Pravna zaščita je tolikšna, da je za obrtnike tveganje z večjim številom zaposlenih preveliko. Vse to pa kaže, da bo zasebna obrt ostala taka, kot je bila, uslužnostna, z malo zaposlenimi.« Kljub temu pa potreba po obrtnikih, po uslužnostnih dejavnosti narašča. Obrtniki proizvajajo različne, zelo iskane izdelke, ki jih velika industrija ne dela". Pa vendar ni čutiti navdušenja ^a te vrsti obrti? Raje si poiščejo službo v iovarni. »Pravica do dela je zgodovinski element iz francoske revolucije. Pri nas se je izrodila v pravico do zaposlitve. Če si zaposlen, je dobro, če pa je treba še kaj znati, je pa drugo. Pri obrtniku pa je treba delati in tudi nekaj znati. Tu je tudi vprašanje našega šolstva. Danes pridejo iz šol mladi ljudje. Veliko znajo, samo delati ne. Pri obrtniku pa je treba znati in tudi pridno delati. Tudi če pogledamo plan občine Kranj do leta 2000, je veliko modrega zapisanega. Toda kaj ko se nič ne premakne... Nekaj žal drži. Tam, kjer je industrija zelo močna, ni časa in ne posluha za obrtništvo. Je na robu skrbi. Upam, da bo kriza pripeljala do tega, da bomo sprevideli, da je obrtništvo potrebno in lahko ogromno da za potrebe skupnosti.« Že nov obrtni zakon naj bi prinesel spremembe. Kaj mislite o njem? »Osnutek, ji ga je obravnavala slovenska skupščina sem bral, Od 1131 rednih obrtnikov je le 68 takih, ki imajo 5 ali več zaposlenih in zaposlujejo skupaj 423 delavcev. Vsi ostali obrtniki pa zaposlujejo le po enega, dva delavca, nekaj je takih, ki imajo dva ali tri, a največ je takih, ki delajo sami. Če upoštevamo, da je bilo decembra 1987 v občini registriranih 1131 rednih obrtnikov z 1301 zaposlenim delavcem, torej pride le 1,1 delavec na eno obrtno delavnico. To pomeni, da je med celotnim številom obrtnih delavnic zelo malo tistih bolj podjetnih in ustvarjalnih. Večina jih le z lastnim delom opravlja usluge in manjše storitve. itro*1 preštudiral. Bojim pa se, da nič ne bo. Nekaj novosti je, ni pa tiste korajže, kot se pričakuje. Bojimo se močnega obrtnika, da bo prerasel v proizvodnjo z deset, dvajset zaposlenimi. Kljub temu da je to v svetu znano kot izhod. Tam, kjer je industrija močna, so ta podjetja močna. Kranj bi se moral posebej zavzeti,-pustiti veliko industrijo, jo omejiti, ker nima nobenega kritja. Moja prejšnja knjiga (Gospodarski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevanja delavcev) to jasno govori. Industrija v Kranju hoče nove ljudi, ki jih ni. Potem je pač priseljevanje.« Vaša študija o obrtništvu in vzrokih zaostajanja kaže tudi na druge zaključke? »Obrtna dejavnost je zlasti po zadnji vojni v nespodbudnem položaju. Ekonomska nemoč, povezana z ideološko trdoživost-jo in administrativno okorelostjo poraja nezaupanje v obrtniških krogih. To nezaupanje pa je v bistvu le strah pred tem, da bi mala delavnica prerasla v večjo proizvodno enoto. Tega se boje obrtniki, mnogi odgovorni politiki Da se bojijo takih obrtnikov. Čas bo pokazal, da so oboji zelo kratkovidni.« „ .. V. Stanovnik Zaloge odjedajo plače poslovodjem jj! Potrošniška histerija niti pomanjkanje blaga nista izpraznila JJ^c v prodajalnah, temveč se to dogaja zaradi zalog. Poslovodjem jLv°djem enot namreč trgajo pri plačah, če je skladišče prepolno. ^ 10 poslovodje raje do kraja izčrpajo zaloge, preden spet naroče 0 blago. To pa je videti tudi na policah. 5f?^radi pokrivanja obratnih &r h .ev so vse' tudi živilske, »JJdajalne obsojene na zmanj-jjj ^nJe zalog. Z dovoljenim nor-*ej vf°.m le-teh trgovine ni moč pft°2iti, tožijo poslovodkinje, ki ^ niso bile pripravljene izdati ^ 3ih imen, saj pravijo, da jim •t&ko ali tako trgajo pri pla-Vj/1' Sram me je, da bi bila trgo-Prazna, je dejala ena od *ot • Zato imam vecJ° zalogo, ^ je dovoljeno, in zato vsak (joKSec plačujem. Plačujem za ime Živil. Saj skladišča ni-ko, j!'10 zatrpana, kot bi priča tod i| gtede na vrednost zalog, ve^a vemo, se neznansko pomeri ° cene m zaradi njih je £nost zalog toliko večja. s)0Je tiči razlog", da so ravno po- .^dje udarjeni z destimulaci- i sic*1 isart' , zvbiskane S. Saje Grenka spoznanja rekordnega turističnega izkupička Letošnje napovedi o rekordnem turističnem prilivu postajajo resničnost. Kljub slabi turistični predsezoni in kot kaže nič kaj boljši posezoni, bomo letos dosegli (morda celo presegli) dve milijardi dolarjev turističnega priliva. To pa je tisto, kar smo načrtovali in s čimer bi zato morali biti zadovoljni. Čeprav so letos z različnih krajev naše obale (pa tudi gorskih in zdraviliških) prihajali statistični podatki o rekordnih obiskih na vrhuncu sezone, pa ti podatki še zdaleč ne pomenijo, da se je v našem turizmu kaj bistvenega premaknilo na bolje. Žal je za vzrok za velik skok turističnega priliva (že v prvem letošnjem polletju naj bi se povečal za okoli 53 odstotkov v primerjavi z lanskim letom) največkrat slišati razlago, da zaradi upadanja kupne moči odmira črna in siva borza deviz. Poleg zmanjšanja obsega menjave deviz na črno je upadanje realnih osebnih dohodkov pripomoglo tudi k zmanjšanju iznosa dinarjev v tujino. Zato se je tudi povečalo povpraševanje tujih poslovnih bank po dinarjih. Tako je Narodna banka samo v letošnjem prvem polletju prodala več dinarjev v tujino kot lani v celem letu. Tujci sedaj raje menjajo denar v naših menjalnicah kot doma, za kar ni kriva le izenačitev tečaja, pač pa tudi hitro drsenje dinarja. Tujci so seveda zelo preračunljivi, zato letos niso bili v naših menjalnicah nič začudeni, ko so vsak dan menjali po deset mark. Natančnih podatkov o tem, koliko denarja so v naših menjalnicah zamenjali tujci in koliko naši državljani, ni, čeprav je znano, da se pred blagajniška okenca vse večkrat pojavljajo domačini. Ti na račun hitrega dviga življenjskih stroškov, hočeš nočeš, morajo iz nogavic potegniti skrite zaloge za hude čase. Nekateri podatki že govorijo, da bo pri nas letos turistov manj za okoli pet odstotkov. Turistični delavci in naši predstavniki v tujini tudi ugotavljajo, da so velike turistične agencije večji del gostov usmerile v Španijo in Turčijo, kjer so vložile svoj denar v modernizacijo ali gradnjo novih turističnih naselij. Mi pa s poslovnimi akcijami (in seveda z zakonom o tujih vlaganjih) kar zavlačujemo. Pri tem je znan podatek, da v Turčiji opravijo vso formalnosti glede vlaganja tujega kapitala v enem dnevu... Obenem nam je menda celo jasno, da bo kapital usmerjal priliv tja, kjer se je angažiral. Čeprav bodo naše turistične in gostinske delovne organizacije spet s strahom čakale zaključne račune, bomo govorili o rekordnem turističnem izkupičku. Morda se bomo hkrati celo zavedali, da je ta predvsem posledica pomanjkanja denarja pri nas, valutnih sprememb, še zdaleč pa ne večjega obiska ali ceo izboljšanja naše turistične ponudbe. Včasih je pač tako lepo govoriti o rekordih, čeprav imajo sila grenak priokus. V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Agrokomerc počasi okreva Predvsem s pomočjo sredstev, ki jih je skupščina BH usmerila v velikokladuški Agrokomerc za oživitev proizvodnje, se počasi izboljšuje položaj v delovni organizaciji »Poljeprivreda«, ki oskrbuje s surovinami prehrambeno industrijo tega kombinata. Tako bodo že letos iz lastnih površin in površin kooperantov dobili okoli 10 tisoč ton zelenjave, žitaric in sadja, kar bodo predelali in poslali na tuji in domači trg. Prav tako so se začeli dogovarjati za spomladansko setev, nakupili so sortno seme, umetno gnojilo in druge nujno potrebne surovine. Poleg tradicionalnih šampinjonov so začeli gojiti tudi štorovke, ki jih bodo poslali na trg že letos. Odprli so tudi sto delovnih mest, ki jih bodo v glavnem zasedli delavci iz drugih organizacij tega kombinata. V t>. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nova Iskrina tovarna v Ljubljani V Ljubljani so konec prejšnjega tedna izročili novo tovarno, kjer bodo izdelovali tračna jedra in druge elektromehanske elemente. Investicija Tovarne specialnih elementov in materialov je bila 2,5 milijarde dinarjev, to pa pa je le prva faza gradnje. Iskra bo še naprej vlagala v nove zidove, saj bo letos odprta še stavba elektronike. Z novimi programi, kadri in trženjem pa predvidevajo, da bo tovarna postala še močnejša. y g Preložen problem Naenkrat ni kadrovskih presežkov Kranj — Po eni strani je seveda dobro, da si v kranjski občini ni treba beliti glave, kako zaposliti okoli tisoč delavcev, kolikor naj bi jih bilo preveč zaposlenih - največ od tega v Telematiki. Gotovo pa bo ta problem znova aktualen že v začetku leta 1989. Če je še pred leti bilo v Kranju več delovnih mest, kot je bilo delavcev zanje, pa se je v tem letu položaj že povsem spremenil. V šestih mesecih tega leta se je v kranjski občini za slab odstotek zmanjšalo število zaposlenih. Takšno gibanje zaposlenosti je bilo sicer predvideno, vendar pa se v gospodarstvu, še posebej pa v industriji zaposlenost niža celo nekoliko močneje, kot pa je bilo predvideno. Ker je na voljo manj dela, se je to odrazilo tudi na povečanem številu nezaposlenih. Zdaj jih je v Kranju 570, kar je za 200 več kot konec lanskega leta. V odstotkih pomeni to 1,7, kar je celo več kot na Gorenjskem. Takšen delež nezaposlenosti je za gorenjsko regijo nekaj novega, prav tako za kranjsko občino, kjer je dolga leta veljalo, da je razmeroma lahko najti delo. Ni pa mogoče napovedovati, ali bodo trenutna razmerja na področju zaposlovanja ostala taka, kot se trenutno kažejo. V jesenskih mesecih se običajno poveča število prvih iskalcev zaposlitve -mladih ki ne nadaljujejo šolanja oziroma tistih, ki so zaključili šolanje. Če je bilo takih v prvem polletju med brezposelnimi slaba četrtina, bo zagotovo v naslednjih mesecih ta odstotek občutno višji. Nenavadno pa je, da se kljub napovedim, da bo letos največji problem v kranjski občini, kako zaposliti kadrovske presežke, tega vsaj za sedaj ni čutiti. Presežki, ki so jih napovedovale delovne organizacije, kot da so se »poskrili«. Vendar pa bo bolj držalo, da so se v delovnih organizacijah odločili za sedaj ta problem odložiti za kasneje. Nekaj tudi zato, ker so v nekaterih delovnih organiz. c: jah, kjer so že ugotovili, da imajo predeč delavcev, dobili nova naročila. Tak primer je z Iskro Telev./\ko, kjer so sicer pred časom naro '»Hali 730 delavcev kot prosež< \, z nekaterimi novimi skie-,-ijen mi posii in s prerazporeditvijo dele .cev pa bodo vsaj za sedaj ohranili enako število zepeslenih. Ne glede na to, da se je ;jrobler • kadrovskega presežka za zdaj omilil, in deloma razreši' z naravr- fluktuacijo delavcev, pa bo ta problem čez čas znova aK*ualnn. Kajti prehod iz leta trajajočega ekstenzivnega zaposlovala v intenzivno, ki ga zahteva in določa zares ekonomsko gospoda^ mje, ^e očitno *iko huda sprememba, da je še nismo pripravljeni i»e sprejeti ne prerasti. L. M. GLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 13. septembra Praznik na Kokrici — Poleg turističnih in športnih prireditev ter nedavnega slovesnega razvitja prapora društva upokojencev je bila v četrtek popoldne v kulturnem domu Franca Mraka na Kokrici slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ob letošnjem krajevnem prazniku. V slavnostnem govoru je predsednik skupščine KS Mladen Mihalinec ugotovil, da so v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti pod vodstvom sveta, še posebej pa z zavzemanjem predsednika sveta Lojzeta Dežmana, zares veliko naredili in program skoraj v celoti uresničili. »V prihodnje pa nas v krajevni skupnosti čaka prav na komunalnem področju, ob tako intenzivnem delu kot zadnji dve leti, še najmanj za deset let dela,« je poudaril Lojze Dežman, ko se je zahvalil vsem, še posebno pa prizadevnim krajanom, za delo. Na slavnostni seji so podelili priznanja (na sliki) KS Darku Urani, Metodu Zabretu, Mihi Jeriču (mlajšemu), Jani Plestenjak, Ivanu Rihterju, Olgi Lombar, Manci Vrlin-šek, Stanetu Kolarju. Jožetu Koželju, Stanku Hribarju, Francu Čudežu, Ivici Rutar, Štefanu Ošinu, Vinku Strniša, Jožici Dežman in tekaški sekciji ŠD Kokrica. — A. Ž. Predavanja za onkološke bolnike Ljubljana, septembra — Ta mesec začenja Društvo onkoloških bolnikov redna mesečna predavanja za bolnike in njihove svojce. V predavalnici Onkološkega inštituta v Ljubljani (stavbe C) se bodo srečali vsak tretji četrtek v mesecu. Prvo predavanje bo v četrtek, 15. septembra, ob 16. uri, ko bo prof. dr. Janez Kuhelj govoril o zdravljenju z obsevanjem. V naslednjih mesecih pa se bodo zvrstile še tele teme: zdravljenje bolečine, samopomoč kot osnovni dejavnik v zdravstvu, kemoterapija, alternativni načini zdravljenja, različne vrste raka in njihovo zdravljenje ter kancerogeni dejavniki pri nastanku raka. Praznične prireditve v Kranju Kranj — Ta teden praznujejo tudi prebivalci krajevne skupnosti Kranj Center. Že v nedeljo je bil na balinišču poleg stadiona Janka in Stanka Mlakarja balinarski turnir, osrednja prireditev pa bo v četrtek, ko bo ob 17. uri v predavalnici Gorenjskega muzeja proslava, na kateri bodo podelili bronaste značke. V prostorih društva upokojencev bo v petek ob 17. uri srečanje nad 80 let starih Kranjčanov. Dve prireditvi pa bosta tudi v soboto, 17. septembra. Ob 9. uri bo z avtobusne postaje odpeljal avtobus (brezplačno) na proslavo v Lajše, na vrtu gradu Kieselstein pa bo ob 17. uri pro-menadni koncert Pihalnega orkestra Kranj. A. Ž. S prostovoljnim delom privarčevali nad 10 milijonov V občini Radovljica bo v šolskem letu 1988/89 vključeno vil vrtcih s 59 oddelki 1170 predšolskih otrok, kar je približno toliko kot lani. Tudi letos bo za malčke oz. za njihovo vzgojo in varstvo skrbelo 59 vzgojiteljic in 30 varuhinj. Teh nekaj podatkov ne navajamo zaradi statistike in primerjav, pač pa zavoljo opisa, kako potekajo priprave na začetek novega šolskega leta v sedanjih nezavidljivih gospodarskih in gmotnih razmerah, ki jih še posebno bridko občutijo v družbenih dejavnostih, med drugim zlasti v vzgojnovarstvenih organizacijah oz. otroškem varstvu. Opoteku priprav smo se pogovarjali z ravnateljico WO Radovljica Jerico Ogrič. Povedala je, da so tudi v počitniških mesecih vrtci redno poslovali, razen v Kamni Gorici, od koder so otroke priključili v vrtec v Kropi, iz Bohinjske Bele na Bled in iz Srednje vasi v Bohinjsko Bistrico. Zaradi lepega vremena so bili malčki v tem času največ v naravi in na igralih. Čas počitnic so zategadelj izkoristili za temeljita vzdrževalna in obnovitvena dela na vseh zgradbah in v prostorih vrtcev. Del je bilo izredno veliko, denarja pa malo, zato so se vsi zaposleni dogovorili, da bodo prostovoljno s solidarnostno akcijo sami opravili vsa dela. Najtežji posel so brez dolgoveznega dogovarjanja prevzeli vzdrževalci v vseh večjih vrtcih: v Radovljici, na Bledu, v Gorjah, v Lescah in v Bohinju. V Radovljici je znašal predračun za obnovitev strehe in kritine blizu 7 milijonov din (novih), na Bledu pa za popravilo kanalizacije nekaj nad 6,4 milijona din; za pleskanje, beljenje, in druga vzdrževalna dela so prvotni predračuni prav tako v vseh vrtcih krepko presegali finančno zmogljivost WO Radovljica. Ker so vsa omenjena dela izvedli brezplačno in denar porabili zgolj za nabavo materiala, so tako prihranili precej nad 10 milijonov din. Pri tem niso všteta dela pri generalnem čiščenju in urejanju prostorov, ki so jih opravile zaposlene delavke iz vseh vrtcev in uprave WO Radovljica. Opozoriti kaže, da svoj varčevalni (stabilizacijski) program uresničujejo tudi sicer preko celega leta. Z bistvenim zmanjševanjem stroškov, ki se jim sicer ne bi mogli izogniti. Tako namesto brisač, namiznih prtov, posteljnih prevlek in drugega perila nabavljajo redno v Bombažni tovarni Tržič ostanke blaga, iz katerih vzgojiteljice in varuhinje same skrojijo in šivajo perilo za potrebe vrtcev in tako privarčujejo velike vsote denarja. Najbrž marsikdo od staršev ne ve, da prav zaradi tako racionalnega poslovanja niso oskrbnine tako visoke, kot bi sicer bile, če bi morali kriti vse stroške. J. R. Spominska plošča osvoboditeljem Gorice Kranj, 8. septembra — V soboto, 17. 9. 1988, ob 17. uri bodo na stavbi krajevne skupnosti v Šempetru pri Novi Gorici odkrili spominsko ploščo osvoboditeljem Gorice, to je borcem Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda in VDV. Na prireditvi, ki sodi v okvir proslav ob krajevnem prazniku v Šempetru, bo slavnostni govornik takratni komandant Prešernove brigade Ferdo Tolar-Mirko. Skupnost borcev Prešernove brigade vabi borce enot, ki so sodelovale v tamkajšnjih bojih, pa mladino in druge občane, da se udeležijo svečanosti. Najprimernejša zveza iz ljubljanske smeri je avtobus, ki odpelje iz Ljubljane ob 11. uri in 30 minut v Novo Gorico. Od tam vozi v Šempeter lokalni avtobus. Gasilstvo v Tržiču Stoletni tradiciji sledi mladi rod Tržič, 9. septembra — Člani Gasilskega društva Tržič so do 105-le-tnice društvenega delovanja dogradili prizidek k domu gasilcev in priskrbeli novo orodno vozilo. V prihodnosti želijo pridobiti še več mladih in članstvo obogatiti z znanjem gasilskih veščin. Gasilstvo ima med prebivalci Tržiča globoke korenine, saj je tamkajšnje gasilsko društvo že pred petimi leti praznovalo 100-letnico delovanja. Danes društvo povezuje blizu 60 članov, od katerih jih je približno polovica pripravljenih za pomoč ob požarih ali drugih nesrečah. do pomoči pri zidarskih delih. Prav zato niso zmogli vseh rednih nalog, zlasti sodelovanja na gasilskih tekmovanjih in pri izobraževanju. nov; štirje so dobili republiška priznanja, enajstim so dali občinska in sedemnajstim priznanja za dolgoletno delo. Najbolj vesel je bil sklep praznika, ko so i^rn^ili v uDorabo novo orodno gasilsko vozilo. Zanj so pnsp* vale denar tudi tržiške deloVjf organizacije, kar potrjuje vr^-čenost gasilskega društva v w mačem kraju. S. Saj* »Za naše društvo je pomembno,« naglasa sedanji predsednik GD Tržič Leon Bahun, »da smo v zadnjih letih pomladili članske vrste. Tako smo lažje kos raznim nalogam. Naša prva dolžnost je gašenje požarov na področju celotne občine, kjer skrbimo tudi za črpanje vode ob poplavah, dovoz vode ob suši in podobno. Zaradi velike požarne ogroženosti je treba kar pogosto pohiteti nad ogenj. Letos je, na srečo, zatišje pri požarih. Sicer pa smo imeli nemalo dela pri dokončanju prizidka k našem gasilskem domu in pripravi praznovanja 105-letnice društva.« Pri gradnji prizidka so tržiški gasilci opravili od 1984. leta prek 2000 ur prostovoljnega dela, od spravila lesa za ostrešje iz gozda »Pohvaliti je treba delavnost našega članstva,« dodaja Marjan Toporiš, ki že sedmo leto opravlja poveljniško dolžnost, »saj brez vztrajnosti ne bi zmogli vseh del pri domu. V prizidku smo pridobili prostornejšo garažo in klubsko sobo, v stari sejni sobi pa sedaj urejamo telovadnico. Ob tem smo se vsak ponedeljek zvečer zbirali na vajah za gašenje. Še letos bomo v društvu pripravili tečaj za izprašane gasilce in tečaj nemščine, ker se bo več naših članov udeležilo gasilskega tečaja v Celovcu. « . Letošnji praznik so tržiški gasilci izkoristili za prikaz svoje usposobljenosti na vaji v reševanju iz goreče stavbe in ponesrečenega avtomobila, pri čemer so sodelovali tudi gasilci iz sosedstva in zamejstva. Med svečanim zborom v dvorani tovarne Peko so pregledali dosežene rezultate v preteklih petih letih in za delavnost nagradili več čla- Hvala za potrpljenje, krvodajalci! torej Ljudje, ki že leta in leta darujejo kri, zaslužijo dvakratno zahvalo. Ne mislijo na plačilo, ko solidarno darujejo kri za ljudi v nesreči, na operacijski mizi ali porodni postelji. Hvale vredni ob njih so tudi aktivisti Rdečega križa, ki za vsako akcijo hodijo od Poncija do Pilata, da zberejo zadostno število krvodajalcev, kot ga veleva plan. Žal trud in humanost enih in drugih nista plačana niti s korektnim odnosom Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani, tistega, ki zbira dragoceno tekočino. To pa je tudi drugi razlog, zakaj so krvodajalci vredni, da pred njimi snamemo klobuk. Krvodajalci »veterani« najbolj občutijo, da jih na Zavodu za transfuzijo sprejemajo kot nadležne stranke, ki jim je pac treba vzeti kri, če že vztrajajo pri tem. Seveda se čutijo prizadete, opeharjene in osramočene saj so prišli nekaj darovat in ne prosit. Živimo v času, ko ima prav vse svojo denarno ceno. Krvodajalci, ki dajejo nekaj zastonj, bi si zato zaslužili lepše ravnanje, zlasti od institucije, ki ima od njih korist. Zgodba ni nova. Ze spomladi je takšno ravnanje sprožilo ogorčenje prostovoljcev, ki na ta način za svoje solidarno ravnanje ne dobe niti moralnega zadoščenja. Avgusta so na primer v Kranju spet pripravili krvodajalsko akcijo, z nekaj več kot 150 prostovoljci je za poletni čas kar lepo uspela. Toda ljudje na Hujah in Golniku so zaman čakali avtobus Zavoda za transfuzijo, čeprav je bil naročen še deset dni prej. Saj so bili ti ljudje deležni opravičila, vendar od občinske organizacije RK, ki je svoj del obveznosti korektno opravila, medtem ko s pravega naslova ta spodrsljaj ni bil vreden niti omembe. V Kranju bo 30. septembra nova akcija. Človek bi pričakoval, da bo odziv pičel, saj je Zavod za transfuzijo storil vse, da bi odgnal krvodajalce. Toda že zdaj je na občinski organizaciji RK zbranih blizu 80 prijav. To potrjuje teorijo, da so krvodajalci trden, potrpežljiv živelj. Torej znova: lepa hvala tudi za potrpljenje, krvodajalci! D. Z. Zlebir V Poim Pak uarjj Pati nega y Tr: kiirr no i, 5? kova kvlj Jolg« •ver lah fini bilo dobi p« s ■»ovc ga r stvo Ureji le k. tnicj *um *acij deru zbir] nJen so v •buz zbir] s« Ni »ote Prometna varnost v škofjeloški občini Več nesreč prvo polletje Škofja Loka, 9. septembra — Škofjeloški izvršni svet je na seji v začetku tedna pregledal poročilo o varnostnih razmerah v prometu na občinskih cestah. Povečanje nesreč v letošnjem prvem polletju za 23 odstotkov glede na enako obdobje lani in neurejenost prometnih površin sta ga spodbudila k sprejemu programa za izboljšanje raz- Prometna varnost na cestah po škofjeloški občini se je v prvi polovici letošnjega leta podobno kot drugod po Sloveniji še nadalje poslabšala. To prikazuje po- Na slabšanje varnostnih razmer v prometu vplivajo, kot ocenjujejo v škofjeloškem občinskem oddelku za notranje zadeve, tudi mnoge objektivne slabo- datek o nesrečah, ki se jih je pripetilo prek 200 oziroma 38 več od enakega obdobja lani. Zaradi nesreč so izgubili življenje 4 ljudje, kar je sicer nekoliko manj kot lani, vendar je bilo ponesrečencev s hudimi telesnimi poškodbami kar za 37 odstotkov več, povečalo pa se je tudi število nesreč glede na materialno škodo. Še posebej zaskrbljuje, da so bili v 9 nesrečah udeleženi otroci do 15. leta starosti. Kot kolesarji so povzročili 3 nesreče, od katerih se je ena končala s smrtjo otroka. V nesrečah so se 4 otroci huje ranili, 3 pa lažje. Med vzroki, ki so zakrivili vse nesreče, so še vedno v ospredju neprimerna hitrost (72 nesreč), vinjenost (59 nesreč) in izsiljevanje prednosti (46 nesreč). Tudi v večini drugih nezgod so ugotovili kršitve prometnih predpisov. Zato ni čudno, da so morali pogosteje kot doslej ukrepati proti nepremišljenim voznikom delavci milice. Tudi občinski sodnik za prekrške je imel precej več dela; v prvem polletju je dobil samo zaradi odkritja vinjenosti voznikov oziroma zavrnitve ugotavljanja alkoholizirano-sti 323 prijav, kar je skoraj 60 odstotkov več od lani. sti. Opozarjajo predvsem na malomarno vzdrževanje prometnic in signalizacije, vse slabšo teh- nično urejenost vozil, prepočasno modernizacijo cestnega omrežja, pereče pomanjkanje parkirišč v naseljih in preblago kaznovalno politiko do kršilcev prometnih predpisov. Razpravljalci na seji izvršnega sveta so se strinjali, da je moč pričakovati izboljšanje razmer delno zaradi večjih kazni za prometne prekrške v skorajšnjem času in delno tudi zaradi obvezne registracije za kolesa z motorji v prihodnosti. Vseeno pa Promet v Škofjeloški občini poteka na 133 kilometrih regionalnih in 197 kilometrih lokalnih cest. Med slednjimi je še 44 kilometrov neasfaltirnih cest. Razen tega je po krajevnih skupnosih 37 1 kilometrov kategoriziranih javnih poti (le 23 km asfaltiranih), 251 kilometrov nekategoriziranih javnih poti in 127 kilometrov krajevnih poti. V občini je registriranih blizu 13.600 motornih vozil, med njimi kar prek 10.100 osebnih avtomobilov. Za vse kategorije vozil je izdanih 24.371 vozniških dovoljenj, od tega največ, 15.260, za vožnjo osebnega avta. V ?tai la2 Ho r so naglasih potrebo po prepreČ? vanju nesreč, kar bo med mlad1' mi moč doseči le z večjim nadz"" rom s strani staršev in bolj P7 globljeno prometno vzgojo v & lah ob pomoči zunanjih sodela^ cev. Obenem, ko so obravnav^ možnosti za rešitev nekaterih dolgo zapletenih prometnih m zlov v Škof j i" Loki, so kot Pj boljši izhod za ureditev razrn^' na cestah ponovno terjali upf števanje izgradnje mestne M voznice v dolgoročnih planih m stne skupnosti SRS. Izvršni svet je sprejel obseže11 program konkretnih nalog za J? boljšanje prometne varnost1' Gre za obveznost SPV Škofi' Loka, šol in sredstev javnega ov veščanja pri širjenju varnosti1 kulture, skrb transportnih org* nizacij za brezhibnost vozil, bo»J . še delo škofjeloškega AMD Pr kot izobraževanju voznikov in p°°l $av na" |*01 Utr, «0« štren nadzor miličnikov na^it^ udeleženci v prometu. Obene^hje gre za predlog službam in poCl Hot jetjem, ki skrbe za promet, kat«- h re probleme bi kazalo čimpre' !0sfc rešiti. .. % S. Saj« Stanovanjski gradnji pohaja sapa Štirikrat manj stanovanj Kranj — Medtem ko je minula leta v Kranju zraslo povprečno po 400 stanovanj letno, jih bo letos komaj 100. Večina — 80 stanovanj bo dograjeno s solidarnostno zbranim stanovanjskim denarjem. Vsi, ki so leta in leta ponavljali, da v Kranju nikoli ne bo mogoče zgraditi toliko stanovanj, da bi lahko med drugim ujeli tudi velike potrebe po zaposlovanju novih delavcev, so imeli seveda prav. Delovna mesta, ki jih je imelo kranjsko gospodarstvo na voljo, niso mogli pokriti z domačimi delavci, zato je bil priliv delavcev od drugod zelo velik. V Kranju se ni ravno malo gradilo, povprečno okoli 400 stanovanj na leto. Toda letos se je situacija spremenila. Priliva novih delavcev iz drugih regij in republik skorajda ni. V prvih šestih mesecih se jin je v Kranju zaposlilo le 12. To seveda kaže na popolno ustavitev zaposlovanja od drugod. Vendar pa to seveda ne pomeni, da bo zdaj tudi kaj lažje priti do stanovanja. Formula, ki je veljala pretekla leta, da so delovne organizacije, če so rabile nove delavce, rabile tudi stanovanja zanje, ne velja več. Kajti upočasnila ali skoraj ustavila se je tudi stanovanjska gradnja. Zastoj se je sicer že pred časom napovedoval, vendar je število -sto stanovanj v enem letu, za tako mesto kot je Kranj osupljivo majhno. Pa še to večinoma gre za solidarnostna stanovanja -okoli osemdeset. nejši pa je vsekakor pomanj^l nje denarja za gradnjo. De' Vzrokov, da se stanovanj s^ gradnja ustavlja, je več, najv1" H sredstev za solidarnostno sta^ vanje se sicer nateka in zdru^, je, medtem ko se je delež zprv nega denarja za stanovanja delovnih organizacijah manjši. Tam, kjer so še pre^' tom ali dvema odmerjali izje j, no visok odstotek za stanovali sko gradnjo, so zdaj pristal1 dveh odstotki Kranj se je torej znašel P na obveznih dejstvom, ko za gradnjo PrlP% vijena zemljišča so, denarja zidavo ne bo. Nekoliko bolj tfj* živa je verjetno individua*^ stanovanjska gradnja, a bo |$I tej ob dragih kreditih slejkopJJ pošla sapa. L- *5 v* Sa S? *k risf/ vra* Saj« ;no iju-ale ak- ilO i in za >či- Obnovljene zbirke tržiškega muzeja MUZEJ OBNAVLJA VSEBINO Tfžic - Ko bodo v tržiškem muzeju lahko vsaj delno posodobili zbirke, ki jih imajo zdaj, se bodo šele lahko lotili kulturne dediščine tudi ^ vsem ostalem področju, ki ga muzej pokriva. Za zdaj jim zastavljeno gre po načrtih, saj je čevljarska zbirka skoraj ze povsem obnovljena ^ob veliki pomoči tovarne Peko. Izjemno bogata tradicija Tržiča pa se kaže tudi v ostalih tehniških zbirkah, ki pa se čakajo obnove. v* teh časih, ko za marsikaj P°jfiern.bnega, in sem sodi kaj-jj** tudi kultura, zmanjkuje de-arJa, je pravzaprav lepo slišati, Pft tudi videti, kako si iz neugod-veSa položaja skušajo pomagati , .yžiškem muzeju. V ustanovi, irna na skrbi premično kultur-0 in naravno dediščino na ob-I pju tržiške občine, je bila vsa »n najbolj poudarjena tehni-M dediščina, saj so na ogled kraška, barvarska, usnjarska, 5vljarska zbirka - odraz vsega JPjgoletnega razvoja Tržiča. ?.ah čas ne stoji, menjajo se na-?ni prikazovanja preteklosti, je Dllo treba nekaj spremeniti. . »Predvsem smo hoteli posoditi sedanje zbirke, nekatere ™ sploh postaviti povsem na °v<>. »je povedal kustos tržiške-^ rnuzeja Janez Šter. Mecen-/^o je že od nekdaj pomagalo j^ejati tudi take načrte in letos £.kot naročeno sovpadla 85-le-^lca tržiške tovarne Peko. Z ra-^mevanjem te delovne organi- pa tudi v muzejskih soba- ^narja za prenovo čevljarske *.lrke, pač pa tudi s sodelovanjem Pekovih strokovnjakov, ki * v začetku julija v Tržiškem ?V2eJu predstavili čevljarsko ,ylrko, kakršno so si zamišljali. sedaj še ni povsem dokonča, še en prostor imamo, kjer ?j*jk> na ogled različne tehnike ^elovanja sodobnih čevljev, ^tem pa bo za nekaj časa to po- (je y- - ne le glede potrebnega Med obnovljeno čevljarsko zbirko v Tržiškem muzeju je še posebej znamenita čevljarska »luč na gavge«. vsem zaokrožen prikaz razvoja tržiškega čevljarstva in čevljarstva sploh.« Novo urejena zbirka je seveda pritegnila že v teh dveh poletnih mesecih okoli tisoč obiskovalcev, toda kot se običajno to dogaja, jih je bilo le malo iz domačega kraja, večinoma od drugod, pretežno tuj i turisti. V tržiškem muzeju pa razmišljajo, da bi uredili muzejsko vsebino tako, da bi bila zanimiva tudi za domačine. Tržičani se sicer s svojim muzejem in z vsem kar hrani od pretekle in sedanje zgodovine spoznajo kot šolarji, kasneje pa jih pot praktično nič več ne zanese tja. Današnji muzeji pa DVE SPOMINSKI SLIKARSKI RAZSTAVI Kranj — Do 25. septembra bosta v Kranju — v Prešernovi hiši in v galeriji Mestne hiše odprti spominski razstavi dveh pred leti umrlih kranjskih slikarjev: Ljuba Ravnikarja in Štefana Simon iča. v galeriji Mestne hiše je na ^led izbor akvarelov, ki je na-leta 1956 v Rimu med slikarjem potovanjem po Italiji, upodobitve Rima nam kažejo J^arja kot krajinarja, piše v Jremnem listu k razstavi dr. Vene Avguštin, in sicer krajinar-* 2 velikim posluhom za kultur-0 dediščino starega Rima. Sa- straktnih likov, ki se v najrazličnejših sestavah nizajo po grafični ploskvi. Smisel za red in smotrna uporaba oblikovalnih elementov, iz katerih je slikar gradil svojo grafično zamisel, je ustvarila v sliki zračnost in preglednost, ki pa je bila vendar daleč od neke racionalne hladnosti. Statično pojmovan likovni ilad1' adzc j fn v str elaV; ava" ihž« i vc naj' zmef uftr . of hc* eže" ta V iost> .cofi' a ob" )stn< arg*' boU: ) Prl po* na**; po* kate; ipr«l Saj« Nten in molčeč, ves predan de-^' hodi slikar po cestah in odmaknjenih predelih Rima in nebudno slika. Z enako zavze-l stio in oblikovalno skrbnostjo J' nekdaj bohinjski in gornje-kVski pejsaži nastajajo slikovi-n. uPodobitve mesta ob Tiberi in jC8ove okolice: Kolosej, Forum f^nianum, mostovi čez Tibero, ^rijanov mavzolej, Tivoli in si t*la mogočna zapuščina rim-ln cesarjev. Nič ni izmišljene- svet Simoničevih grafičnih prvencev se je konec šestdesetih let spremenil v dinamično igro amorfnih likov, na prvi pogled brez pravega reda, vendar še vedno trdno povezani na ostali-ne razbitega jedrskega središča. Želja po ponovnem izoblikovanju trdnega likovnega skeleta je slikarja pripeljala v bližino »predmeta«, ki mu je slikar ohranil le obris, toda v toliko večji meri poudaril njegove de- niK' tan* zb'*: H h a 1 i >| V njik 'L.dodanega, spomeniki in nanv amDienti vstajajo pred bi u11 v vsej svoji resnični podo-sLot verne pa tudi razpoloženj-fca^^barvane priče nekdanjih sita ^ ^ešernovi hiši je spominja srazstava likovnih del Štefa-Sarsrm.oniča. Že njegovi prvi ri-6ij0 Kl in grafični poskusi privla-tisto§iedalca s svojo oblikovno kompozicijsko igro ab- korativne vrednote. Izseke iz or-namentalnega okrasja, ki ga je slikar iskal in našel na izdelkih ljudskega rezbarstva, je umetnik v najrazličnejših povezavah sestavljal in nizal po grafični ploskvi. Prav ti prenosi orna-mentalnih sestavin ljudske umetnosti v sodobno grafično obliko pomenijo enega najbolj uspelih dosežkov slikarjevih ustvarjalnih prizadevanj. Nekatere zbirke so v tržiškem muzeju še potrebne prenove na primer lesnopredelovalna. kot seveda lahko z novimi metodami postanejo prav tako novi in zanimivi tudi za vse, ki menijo, da zgodovino domačega kraja že poznajo. »Zato pripravljamo vrsto novosti. Prav zdaj nastaja vodnik po muzeju. Nekatere zbirke bi radi dopolnili z video filmi, ki bi jih zavrteli obiskovalcem, da bo- vedal Janez Šter. Obenem pa bi v zbirki zanimivo predstavili še oglarstvo v Tržiču, izdelovanje skodel, kolarsko obrt in še kaj. »Upam, da nam bo uspelo za novo, drugačno postavitev lesne zbirke vzbuditi zanimanje trži-ških delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Zdaj kaže. da bo muzej le s takšnimi Na prenovo notranjosti čaka tudi Kur ni kova hiša, kjer je med drugim tudi galerija. Prav zdaj so na ogled dela nastala na nedavnem ex tempom. do nazorno spoznali predstavljano dejavnost. 2e zdaj se pripravljamo tudi na prenovo zbirke NOB. Pripravljena je že za preselitev v Paviljon NOB, dopolnili pa jo bomo z diapozitivi, z magnetofonskimi trakovi in podobnim,« pripoveduje Janez Šter. Na podoben način vabljivejši za obiskovalce, bi v tržiškem muzeju v bodoče radi predstavili tudi ostale zbirke. Čeprav so tekstilni oddelek pred kratkim obnovili pa vendar manjka prikaz barvarstva. To je pravzaprav velika pomanjkljivost, če vemo, da je prav v muzejski hiši bila nekdaj barvarna. V dokaj neuglednem položaju je trenutno tudi zbirka, ki predstavlja razvoj lesno predelovalne industrije, predvsem zaradi pomanjkanja prostora. »Imamo pa seveda že zamisel, kako bomo to zbirko posodobili. Danes je seveda treba tudi poznati še druge plati, gozda - na primer njegove bolezni in ne le, kaj vse se da izdelati iz lesa. Kakšen je bolan les in to zaradi sodobnih bolezni - tega znanja je med ljudmi še malo, zato bi tej tehnološki zbirki dodali še nien ekološki del,« je po- sodelovanji, kot je bilo zadnje s Pekom, lahko uresničeval posebne zamisli s posodabljanjem muzejskih zbirk.« Vendar pa se načrti tržiškega muzeja glede obnove tehniških zbirk ne končajo v muzejski stavbi. K muzeju sodi še nekaj stavb - Kurnikova hiša in Ger-movka. Kurnikovi hiši so pred nedavnim sicer obnovili streho, vendar pa je okoli tristo let stara stavba potrebna temeljitejše obnove, saj so tudi ostali leseni deli zelo dotrajani. Zdaj mora priti na vrsto obnova notranjosti, kjer je na ogled nogavičarska delavnica, črna kuhinja, »hiša« in drugo. V zgornjih prostorih je zdaj galerija. V muzeju upajo, da bodo lahko nosilne lesene dele stavbe obnovili prej, preden bodo pod težo starosti popustili. V Tržiču zares ne manjka delovnih organizacij lesne stroke, ki bi imele morda razumevanje za te vrste težave tržiške kulturne dediščine. Med znamenitimi tržiškimi stavbami je tudi stara kovačija -Germovka, ki so je pred časom tudi že obnavljali. V njej je dovolj prostora, da bi na enem mestu prikazali kovaško in fužinar-sko tržiško tradicijo. L. M. Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA SLOVENSKE NOVITETE Kranj — V četrtek bo Prešernovo gledališče odprlo novo gledališko sezono s krstno uprizoritvijo Pravljice o Vesni Eme Kurent v režiji Barbare Hieng. V dneh, ko Prešernovo gledališče uspešno zaključuje vpis gledališkega abonmaja za novo sezono (vpisujejo še do vključno 16. 9.), bodo v kranjskem gledališču že v četrtek, 15. 9., ob 20. uri premier-sko uprizorili slovensko dramsko noviteto »Pravljica o Vesni« Eme Kurent. Avtorica novega slovenskega gledališkega besedila pomeni novo ime v slovenski dramatiki. Njeno dramaturško spretno napisano delo skozi dialog ter s komedijskimi elementi odslikava intimo višjega srednjega sloja naše družbe. »V svoji dramatiki stremim k odsevanju življenja, k prečiščeni in arhetipski obliki stvarnosti. Vzor so mnogi, predvsem imam rada Cehova, inspiriraju me vsi dramatiki absurda, Pinter, Albee, Diir-renmatt - vendar sem mnenja, da vsaka doba in vsak narod zahteva lastno, specifično dramatiko, h kateri želim v bodoče prispevati v slovenskem prostoru.« Tako je med drugim v spremnem besedilu za gledališki list svoje uprizoritve zapisala Ema Kurent. Krstno uprizoritev so pripravili igralci Prešernovega gledališča: Bernarda Oman, Matjaž Višnar, Judita Zidar in Pavel Rakovec. Režijsko je predstavo vodila Barbara Hieng, dramaturg je Matija Logar, scenograf Marko Krumberger, kostumografinja Jerneja Jam-brek in lektor Ludvik Kaluža, /ar/ KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta spominska razstava grafičnih in slikarskih del Štefana Simoniča. V Galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava akvarelov Ljuba Ravnikarja. V galeriji Kavka razstavlja Izidor Jalovec. V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 15. septembra, ob 20. uri za izven uprizorili Pravljico o Vesni Eme Kurentove. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik akad. slikarja Leona Koporca. V galeriji Kosove graščine so na ogled slike Alenke Sottler. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec-Božič. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu danes, v torek, odpirajo 7. občinsko razstavo fotografije. TRŽIČ — V Kurnikovi hiši, odprta je vsak dan, razen ponedeljka, so od 16. do 18. ure na ogled likovna dela s tržiškega Ex tempora. KAMNIK — V frančiškanski cerkvi bo jutri, v sredo, ob 20. uri koncert baritonista Sama Vremšaka. Na orglah ga bo spremljal Hubert Bergant. V razstavišču Veronika je odprta razstava akad. slikarja Viktorja Šesta. - ŽELITE POSTATI ČLAN ŽIRIJE? Pred tednom dni smo objavili prvo obvestilo, ki se je nanašalo na letošnji mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju konec tega meseca. Tokrat v zvezi s tem ponujamo našim bralcem in hkrati ljubiteljem športnih in turističnih filmov zanimiv izziv. Eno od festivalskih nagrad bo namreč podelila žirija občinstva. Zato vabimo vse, ki bi vas tovrstna dejavnost zanimala, da izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljete do torka, 13. septembra, na naš naslov: Gorenjski glas, kulturna redakcija, Moša Pijade 1, 64000 Kranj. Izmed prispelih prijav bomo izžrebali žirijo občinstva, ki jo bomo tudi ustrezno nagradili (brezplačne naročnine za naš časopis, propagandni material, vstopnice...) PRIJAVNICA ZA ŽIRIJO OBČINSTVA Ime in priimek................................................................................. Naslov.............................................................................................. Starost.............................................................................................. Poklic............................................................................................... PONATIS BOHINJSKEGA _ZBORNIKA_ Radovljica — V nakladi 1000 izvodov je pred kratkim izšel ponatis Bohinjskega zbornika. Prispevki s posvetovanja pred dobrim letom v Bohinju so namreč izšli v zborniku v nakladi 2000 izvodov, vendar je bila celotna naklada hitro razprodana, saj so jo odkupile tudi delovne organizacije v radovljiški občini. Kot so povedali v Knjigoveznici Radovljica, kjer so zbornik ponatisnili, je približno polovico naklade še na voljo... verjetno pa bo kmalu na prodaj tudi v knjigarnah. L. M. OBČINSKA FOTOGRAFSKA _RAZSTAVA Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škof j a Loka prireja danes, v torek, ob 18. uri v galeriji Loškega gradu 7. občinsko razstavo fotografije. Na razstavi sodeluje s fotografijami 36 avtorjev iz petih škofjeloških foto klubov: Fotosekcije Planinskega društva Žiri, Foto kluba Gorenja vas, Foto kluba LTH, Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka in Foto klub Iskra. Na otvoritvi bodo predvajali tudi diapozitive. EX TEMP0RE LOKA 88 Škofja Loka —Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prireja v sodelovanju z drugimi gorenjskimi Zvezami in Loškim muzejem Ex Tempore Loka 88. Prireditev bo 23., 24. in 25. septembra v Skofji Loki. Na prireditvi bo komisija izbrala najboljše likovno delo za nagrado Grand prix, ki jo v višini 700.000 din zagotavlja Ter-mika. Škofjeloške delovne organizacije pa so prispevale denar za odkupne nagrade. Občinske zveze kulturnih organizacij Gorenjske pa bodo podelile posebno nagrado v višini 700.000 din za najboljše likovno delo. Slike na prireditvi, ki so jo finančno podprle več delovnih organizacij škofjeloške občine, bodo na ogled v galeriji Loškega muzeja. KRONIKE MAJHNIH NOROSTI Tak je naslov najnovejše, že sedme po vrsti, novelistične knjige slovenskega pisatelja mlajšega srednjega rodu Eda Torkarja. Pod tem naslovom se skriva sedem erotičnih zgodb, ki vas bodo zabavale, ganile ali šokirale, zagotovo pa ne dolgočasile. Junaki in junakinje teh zgodb so navadni, vsakdanji ljudje iz najrazličnejših družbenih slojev in okolij, ki pa jim je skupno to, da jim nemir srca in poželenje mesa ne dasta spati in jih ženeta zmeraj novim in novim pustolovščinam naproti. Torkarjevim zgodbam se pozna, da so privrele iz srca umetnika in da jih je dodelala roka zanesljivega obrtnika. V njih, se nežnost prepleta z grobostjo, sentimentalnost z ironijo. Erotiko, to večno temo življenja in literature, nam pisec prikaže v vseh pojavnih oblikah in iz različnih, tudi nasprotujočih si vidikov. Enako pristen in prepričljiv je v opisih fantovskega hrepenenja po zlatih dekliških laseh, zakonskih radosti in stisk, kupljive pristaniške ljubezni homoerotičnih doživetij... Knjigo Kronike majhnih norosti lahko naročite po pošti in sicer po prednaročniški ceni 9.500 din, ki je znatno nižja kot bo maloprodajna cena v knjigarni. Naročila sprejema Literarna sekcija pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice, p. p. 20, 64270 Jesenice. Plačilo poštarju ob prevzemu. Prav tako lahko na tem naslovu naročite knjige Vena Dolenca Strasti in odpuščanja (pesmi, 2.200 din), Milana Kristana Izpiski (kratke proze, 3.000 din), Damjana Jensterla Potovanje klobca volne (črtice, 4.500 din), Franceta Voge Spomini na Dovje (poljudno etnografsko delo, 6.500 din), Antona Torkarja Beg iz pekla (vojni spomini, 8.500 din) in pravkar izdani zbornik novejše poezije jesen iških pesnikov 84 Pesmi (9.500 din). ©©^I&JJgl^GLAS 6. STRAN DOMAČI ZDRAVNIK ŽITNI ZEBRAT ZDRAVI PLJUČA, ZBOLJŠUJE KRI Zebratu pravijo tudi konopljevka, ranjenica, rumenkasto beli zebrat, vodeničnica.To je do 60 cm visoka, močno razraš-čena enoletnica, s štirirobatim steblom, ki na kolencih ni ode-beljeno. Neredko je steblo v spodnjem delu rdeče nadahnjeno in po vsej dolžini dlakavo. Jajčasti do suličasti listi so svileno dlakavi in imajo dolge dlakave peclje. Prav tako so mehkodla-kavi rumenkasto beli ustnati cvetovi z nenavadno rumenimi lisami. Na spodnji ustni je rdeče vijoličasta risba. Cvete od julija do septembra. Dobimo jo ob poteh, redko na polju, večkrat v kamnolomih. Zel nabiramo ob cvetenju; pri tleh jo odrežemo in v senci posušimo, najbolje na čistem, zračnem podstrešju. Mattioli (leta 1565) je prišteval zebrat h koprivam, tako da naletimo v njegovem delu na označitev »rumena mrtva kopriva«. V začetku 19. stoletja so nenadoma začeli oznanjati sloves zebrata, češ da se z njegovim čajem lahko zdravijo skoraj vse bolezni pljučne jetike. Dajali so mu zveneča imena, dosegal je bajne cene, posebno še zato, ker so si izmisli, da je »uvožen«. Oblast je odkrila sleparijo in o zebratu nihče veni hotel nič slišati. Tako je prišla dragocena zdravilna rastlina ob dober glas. Podobno kakor pri njivski preslici povzroča tudi pri zebratu topljiva kremenčeva kislina, združena s saponinom, mehčanje in izločanje v pljučih nakopičene sluzi. Z izločanjem bronhialne sluzi ne pride samo do olajšanja, ampak tudi do izboljšanja splošnega počutja, tako da se s prebujenim tekom povrnejo tudi telesne moči. Podobno kakor njivska preslica vpliva tudi zebrat na izboljšanje in obnovo krvi in tako moremo zaradi treh združenih bistvenih dejavnikov - izločanja sluzi, povečanja teka in izboljšane sestave krvi - upravičeno pričakovati uspeh zdravljenja pri akutnih in kroničnih katarjih, pri slabih pljučih, katarju pljučnih vršičkov in pri nalezljivih gripoznih boleznih. Ker je po Bohnovih ugotovitvah zebrat po sestavi rudninskih snovi najbližji sestavi človeške krvi, ga lahko najtopleje priporočamo pri slabokrvnosti, krvnih in vraničnih boleznih. Čaj pripravljamo kot preliv, 2 čajni žlički zelišča prelijemo s skodelico zelo vroče, vendar ne vrele vode in pustimo stati 5 do 10 minut. Čaju lahko dodamo med. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice po požirkih. Večja količina je dopustna v posebnih primerih, vendar le po zdravnikovi odredbi in pod njegovim nadzorstvom. Za zebrat vprašajte v lekarni. V ljudskem zdravilstvu hvalijo zebrat kot zelišče, ki odpravlja iz telesa nakopičeno vodo, priporočajo pa ga tudi pri tvoravosti, ker zebrat čisti in obnavlja kri. PODLISTEK, ZA DOM IN DRUŽINO PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ IZMENIČNA KOPEL Torek, 13. seDtembra_ TA MESEC NA VRTU To, Ulezite se v kad s prijetno toplo vodo in se v nji sprostite po mili volji. Da vam bo udobneje, si pod zglavje položite majhno gumijasto blazinico. Pod vodo delajte sprostitvene vaje s pritezanjem trebušnih mišic. Vaje pod toplo vodo delujejo z dvojno močjo. Kdor ima suho kožo, naj posebno pazi, da ne bo voda prevroča. Dolijte v vodo žlico dobrega olja za kopanje. Za namiljenje in drgnjenje kože uporabljajte samo dobro in premaščeno milo. Potem ko smo se očistili in docela sprostili (to zadnje je posebno pomembno), naj topla voda izteče do polovice. Nato odpremo pipo za mrzlo vodo, se v kadi uležemo vznak in z obema rokama mešamo preostalo toplo vodo z mrzlo. Mešamo kar naprej, kopalna voda pa je vse bolj mrzla. V treh minutah bo vse telo gomazelo in žarelo. Po-življeni boste in prav nič vas ne bo zeblo. Nato se ogrnimo v že pripravljeno in kar se da veliko kopalno rjuho ter se z njo do suhega odrgnemo. Če imamo čas se zaviti v kopalno rjuho uležemo v posteljo in se pokrijemo, zrahljamo vse mišice in pozabimo na vse skrbi, na resnične in tudi na umišljene. POSKUSIMO ŠE ME Upravičen strah — Izgubil sem denarnico z desetimi milijoni! — Ali si že povsod pogledal? — Vse žepe sem že obrnil, razen enega. Si ne upam. Če je še tam ni, me bo namreč kap. Najbrž res — Kakšna šala je lahko še tako neumna ženske vseeno smejale. — Katere pa misliš? — Tiste z lepimi zobmi. ^/urejaDA^nCADOLENC^ pa se ji bodo nekatere KUMARICNA OMAKA 600 g kumar, 20 g maščobe, 30 g čebule, 20 g prekajene slanine, 20 g moke, česen, sol, kumina Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano slanino, jo ocvremo, premešamo moko, nekoliko opražimo še to, dodamo česen, in ko zadiši, primešamo oluplje-ne in na lističe narezane kumare. Premešamo, solimo, nekoliko zalijemo ter kuhamo, da so kumare mehke. Na koncu dodamo še kumino, in če je treba, še malo jušnega koncentrata. DUŠENE KUMARICE S SMETANO 4 srednje velike kumarice, 30 g moke, 30 g masla, 1 manjša čebula, šopek peteršilja, 4 dl mleka, 4 žlice kisle smetane, sol. Kumarice olupimo in narežemo na koščke, V ponvi na maslu svetlo popražimo čebulo, posipamo z moko, premešamo in prili-jemo mleko. Mešamo, sa se omaka zgosti. Dodamo kumarice ter nad šibkim ognjem 15 minut dušimo. Nazadnje primešamo še kislo smetano in sesekljan peteršilj. Po potrebi še solimo. Tako kumarična omaka kot dušene kumarice gredo odlično k pire krompirju. V začetku septembra naj dobi pozna cvetača še en obrok gnojila. Prednost damo gnojilnemu zalivku v koncentraciji 0,3 odstotka, ker lahko rastline v takšni obliki hranilne snovi takoj uporabljajo. Cvetača, ki do konca septembra še ni povsem razvila glave ne sme biti izpostavljena nočnemu mrazu. V neugodnih letih, posebno v višinskih legah, lahko zdrkne ponoči živo srebro pod ničlo. Kadar se bojimo nočnega mraza, dobro zavarujemo cveta-čo s papirnato odejo. Uporabimo močnejši ovojni papir, ne pretežko lepenko ali več plasti časopisnega papirja. Papirnato odejo moramo otežiti in zavarovati, da je veter ne odnese. Fižol, ki ga pridelujemo za suho zrnje, pospravimo takoj, ko se začne sušiti in krčiti. Rastline v vrtu povežemo — kar je bolje kot izruvati — in jih s stroki navzdol obesimo na suhem in zračnem mestu, da se do konca posušijo. Pri tem dozorijo tudi stroki, ki ob spravilu niso suhi. Ponekod v Sloveniji fižol na njivah (v manjšem obsegu) jeseni kar izruvajo, povežejo s slamo v manjše snopiče, te pa nalože med rebra kozolcev, kjer fižol dozori in se posuši. Kitajski kapus je septembra v polni rasti in potrebuje veliko vode in hranil. Gnojimo mu v začetku, v sredini in ob koncu meseca; najboljši so gnojilni zalivki v koncentraciji 0,3 odstotka, ki vsebujejo mnogo dušika. Zimsko endivijo bomo spravljali oktobra, zato ji v začetku septembra če enkrat pognojimo. Gnojilo mora hitro delovati, zato bolj ustreza razstopina umetnih gnojil kot suh granulat. Kdor hoče podaljšati obiranje jajčevcev in paprike do oktobra, mora rastline najpozneje do srede septembra zavarovati pred nizkimi nočnimi temperaturami. Svojevrsten šotor iz oken lahko naredimo nad ogroženimi rastlinami, lahko pa tudi iz okvirov z napetimi plastičnimi folijami. Okna ali okvire pritrdimo na latasto ogrodje. Tako jih ne bo veter odnesel ne večji piš razbil stekel. Kdo nima okvirov oken, lahko za silo pokrije P°jJ. mezne rastline čez noč z ju nastimi vrečami ali kakšni^ dobnim materialom. NeP°?^j no na rastlinah ležeča P^aS ^ folija ne varuje rastlin P, mrazom. Med rastlinami in1 jo mora biti še plast zraka, je folija sorazmerno slab top tni izolator. Grah, ki ga pridelujemo za nje, je treba pobrati lakrat. so stroki že precej suhi in se so začeli pokati, sicer nam t bodo pobrali golobi.V naspr^ s fižolom pri grahu potrg* .j, stročje in ga sušimo na red ponjavah; tu ga večkrat šamo. Če je nevarnost, da pi P^j nabiranju strokov zrnje z«| ■ padlo, delamo to zgodaj zjutfjj' ko so zreli stroki zaradi rose vlažni. Lisnati ohrovt mora do mr rf ustvariti mnogo listne mase to mu moramo septembra tejj^ sko dognojevati. Gnojilni zal'^ so boljši kot gnojilo. Z njim1^ bi ohrovt tudi vodo, ki je poyJ\ na za sprejemanje hram' snovi. Gnojilni zalivki naj 0,2-odstotni. Zelo koristno je. , mešanemu gnojilu dodamo Pr. razstapljanjem še nekaj čnega gnojila, na primer m™ monkal ali kalkamonsalpeter Plodove kumar, ki smo jih1 menili za seme, poberemo, k° dozorele, toda še preden se njih začno kazati znaki gm: ^ Mesnate stene kumar morajo ti še čvrste, toda kumare že PJ polnoma zrele. Pri vseh sort* 10* kumar se ne moremo pov; se* VELIKODUŠNOST Kapetan je kontroliral red v kasarni. V neki sobi je na tleh zagledal pas. »Čigav je ta pas?« je vprašal. Grobna tišina. »Čigav je ta pas, sem vprašal!« Vse tiho. »Če mi takoj ne poveste, ne bo nihče štirinajst dni dobil dovoljenja za izhod v mesto!« Pa se opogumi Jože: »Od nikogar ni, tovariš kapetan. Lahko ga vzamete.« zanašati samo na barvo, saj katere tudi zrele ohranijo žeje skorjo. Semena pozorijo v pl°~t, vih, če jih shranimo na zav, nem mestu in varne pred <* jem. DROBEN NASVET V ljudskem zdravilstvu so<\ puhove korenine poznano sr^ stvo za potenje. Vzamemo za ^ bro noževo konico posušeni^ v prah stolčenih korenin s top z medom oslajeno vodo. | Kdor je veliko na nogah in I le-te otekajo naj polaga na^ zvečer zelene lapuhove Hs**.ji! pa naj koplje noge v vodi, ki K dodal nekaj izvlečka lapuh0 listov. ,J Iz lapuhovih listov pripra™; mo tinkturo prgišče cvetov1? ■ liter navadnega žganja, P118^ stati 6 do 8 tednov in nato ofj dimo), ki jo jemljemo pri z* ženju v prsih. Glede na stop " > I zasluzenja jemljemo 3 do 5 na dna 8 do 10 kapljic na ko' ^ sladkorja. Duško Dudič MED PESKOM IN SNEGOM I*, i !»* *i 5 Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takla-makan na streho sveta — Tibet Oasis Cafe je pri hotelu Seman. Samo čez cesto je treba it*. Stopiš notri in pozabiš, kje je Sinkiang. Dolgolasi frajer se je dobro naučil angleško, zaposlil dve kurtizanski Ujgurki, prostor opremil z bambusovimi stoli in mizami, prilepil zbledele posterja Amerike in Avstralije ter začel z businessom. Oasis Cafe upam, da bo postal legenda. Je redko mesto v Ljubski republiki, kjer so tehnično usposobljeni scvreti jajca in pommes fri-tes!? Kitajska kuhinja je poezija, se strinjam. To sem preveril v različnih provincah. A ko sem mesec in pol za zajtrk srkal rezance in potem na mizo dobil dva ocvrta jajčka, verjemite, sta se mi zdela kot dve mehki sladki angelski ritki. V Oasis Cafeju so imeli tudi glasbo: Beatle, Be-ethovena, Men at Work in nekaj ujgurskega dro-medarskega disco ritma. Tu smo se zatolkli po prihodu v mesto, tu je bil naprodaj kruh (madona, je res tako dober?), tu so prodajali »Kashgari stuff« (hašiš powder), tu smo imeli večne popotniške debate na temo »So saharske kamele za 150 dolarjev res boljše od kašgarskih za 100?« Tu sta spet John in Alice iz ZDA. »Shit, kako si preživel na busu?« vpraša nonšalantno ameriško. »Ja, na Balkanu so nam utrdili riti, pa je šlo kar v redu. Toda ti, ti, zamorec kapitalistični, zate sem se kar malce bal,« mu požugam. »Ti ga kar seri, ampak dan po prihodu sva pa res ležala. Pa ne drug na drugem.« Med besedami smo se vrgli na pijui (pivo). Mladci okrog nas so bili kar srečni. »Glej ga, Patrick!« John pokaže proti vratom. Anglež, ki smo ga morali zaradi obnemoglosti napojiti nekje v bližini Gilgita, je tu. Kolesaril je iz Delhija do Kunjera-ba. »Ti je zaribalo po Khunjerabu, a? Ni šlo več dalje, a? Si ga nesel do Kašgarja, a?« ga zadovoljno masiramo. »Prašiči debeli. Poglejte sebe pa mene. Prevažate se ko biki v klavnico. In jaz? Atlet!« za-rohni večni šaljivec. Takšni pogovorčki so med fizičnimi napori popotovanj kar sproščujoči. Daoi-zem, taichi, Konfucij so bili kajpak tudi na menu-ju, zlasti pa sedanja partijska perestrojka v političnem vrhu in Deng Xiao Pingove novovalovske reforme, ki so bile tu najbolj prisotne ravno v privatnem podjetništvu Oasis Čafeja. Zgodnja jutranja noč je še bila, ko sem moral na avtobusno postajo. Oslovska taksi mafija je bila pred vhodom Semana in za pet vuanov smo odrigali. Na postaji je bilo obsedno stanje, ki nastane pri deportaciji oz. vojaški mobilizaciji. Borba za avtobuse, borba za sedeže - vnaprej rezervirane in plačane. Toda to je le LRK. Tri dni in pol čez Takla Makan. Da, Turfan je bil naprej onstran puščave. Treba je odpreti zemljevid in videti vse prostranstvo te ogromne puščave. Tričetrtine Sinki-anga jo je in le puščavski veter ve, koliko dni se je Marco Polo mučil po njenem obrobju. Danes je po severnem robu zgrajena peščeno-makadamsko-asfaltna cesta. Po Karakorum Highway-u ultra de-luxe razkošje. Ustavljali smo se v mestih, ki so bila v popoldanski pripeki podobna mestom duhov iz socialističnega divjega zahoda. Tu in tam, za kakšnim poscanim kotom, je Ujgur prodajal lu-benične rezine. Pogosto sem preverjal tudi budnost ljudske vojske in milice ter lulal za hišami, avtobusnimi postajališči in kasarnami, ki so prisotne prav v vsakem peščenem zaselku. Nič. Nikoli nič. Verjetno so zaradi zaspanosti čuvarjev ljudskega reda sinkiangška mesteca najbolj svinjska od vseh, kar sem jih doslej videl. »Duš, pridi v sekret,« me po dnevu in pol vožnje Nemec povabi na opazovanje. »Pri Alahu! Šel bi za drevo pa žal nobenega več ni.« Schvvaib je bil eden najzanimivejših sopotnikov. Mesec dni sva se skupaj vozila na Tibet. Imel je nekaj čez štirideset let, zgledal jih je petnajst manj, devet let že živi v Indiji in pred sedmimi je postal musliman. Cest la vie. Spali smo v hotelih, ki so bili križanci med pig-mejskimi kolibami, jugoslovanskimi kasarnami in centralnoturškimi penzioni. V enem so imeli celo televizijo in pred njo stoglavo množico. Ujel sem ravno poročila. Za tem je množica spremljala revolucionarni film kalibra: »Nemcev je bilo kot listja in trave, (kitajskih) partizanov pa pet, izid je pa jasen.« Drugi dan nas je ujela peščena ujma in podaljšala »izlet« za en dan. Pesek se je dvigoval ter plesal okoli nas kot najgostejša toča. Vse je bilo sivo in še danes ne vem, kaj je gledal voznik, ki je kar ril dalje. Maska čez nos in usta me je vsaj malce zavarovala. Toda ko smo bili nekajkrat prisiljeni izstopiti, sem bil palček. Počutil sem se, kot bi me nekdo prav na hitro zasipaval z lopatami peska. Zelo agresivna nevihta je bila to. Četrti dan smo se izkrcali v Dahevonu, umetni industrijski-kasarniški točki na železniški progi Peking-Urumqi. Bil sem sam sredi dopoldneva, pred sanjavo železniško postajo v Ljudski republiki. Turfan je bil štirideset kilometrov proti jugu. Vedel sem, da je vlakov malo, ljudi pa dobro milijardo. Optimizem se je spremenil v agonijo takoj po prestopu v postajni prostor. Cel Sinkiang je čakal pred okenci. Nekateri, kot je to običaj, so prišli že zvečer, spali pod okencem, in zjutraj upali na karto. Od kod se mi že zdi, da je ta grda navada splošna socialistična, prisotna v azijskem in evropskem socializmu? No ja, kakorkoli že, stal sem tam, petdeset metrov od okenca ter po petih minutah teoretiziranja o smislu tega početja odšel v Turfan, kjer sem karto za desetkrat več denarja kupil pri državni agenciji. Brez čakanja in z zavestjo o ohranjenem mentalnem zdravju. V bundi, kapi, rokavicah in dolgih gatah sem se v odprtem kombiju priselil v Turfan, depresijo dvesto metrov pod morsko gladino. Hotel je bil mamutski kompleks s krilom za petičneže in krilom za klošarje. Po vseh drobnih hotelčkih po Aziji sem se kar težko navadil na te glomazne državne institucije. Hotel je bil za socialistične razmere neverjetno dobro urejen. V njem je bilo vse: od policije do pošte, pa do enkratnega vrta, kjer smo ob večerih kradli brezkoščično turfansko grozdje. Štirje smo bili v sobi. Schvvaib, Aki z Japonske, Peter iz Sydneya in jaz. Schvvaib se je najprej orientiral, zmolil in šel iskati najbližjo mošejo. Aki je bil vpet med najmanjši vvalkman na svetu in kaš-garski hašiš. Peter je računal, kako bo s stotimi dolarji prišel do Katmanduja. Uživali smo v prenapeti vročini oaze. Na bazarju smo družno nabavljali lubenice, medene melone, grozdje in spretno grizli šiš kebab (kot naši ražnjići). V drobnih restavracijah smo naročali najboljše »nudlce« na Kitajskem. Ni vrag, da se je tu nad njimi navdušil Marco Polo, jih kasneje prenesel v Benetke, kjer so se preobrazili v špagete ter postali zaščitna znamka italijanske kuhinje. Turfan je ogromno zgodovine. Podobno kot v Kašgarju tudi tu prevladujejo Ujguri: simpatični, prijazni, trgovsko vsiljivi na prijeten turkestanski način. Muslimami so postali v osmem stoletju, pred tem pa je bilo to eno izmed žarišč budizma. V Gaochang sem šel s Francozinjama z odprtim su-zuki-pick-upom mladega islamskega podjetneža. Japonskega konja mu je namenil črnoborzijanski zaslužek. Sedaj je postal hijena, ki čaka pred Tur-fan-Binguanom (hotelom) ter praska za znatiželj-nimi turisti in jih razvaža od znamenitosti do znamenitosti. Ujguri so se iz Mongolije priselili v Sinkiang v devetem stoletju. Zelo malo je ostalo od Aochanga - njihove nekdanje prestolnice. Spominja na razmesarjeno krtovo deželo na prostem. Pred tisoč-lettjem je bilo obzidje visoko dvanajst metrov. Zdaj stojim na istem zidu sedem metrov niže. Oči so mi zatrepetale šele v Jiaoheju. Za nera-spoznaven odtenek bolje ohranjeno mesto čepi na ogromnem otoku v sotočju blatnih rek. Kanjon levo, kanjon desno. Starec s suho podolgovato brado in svojim večnim »hija, hija,« me z oslovsko vp . jjU: go pripelje proti zmesi sivih Oblakov in peščene* n< prahu. V trinajstem stoletju je Jiaoheju bonpa ^ čno iznakazil sam gospod Džingis Khan. Taks ^ j kajpak s stoletji vetrov in nizkega neba - je še j v 1 nes. Ne vem, zakaj je v Jiaoheju nebo tako n^ ■ o Tik nad čelom mi je viselo, tik nad stenami m ^ e ških sob. Vse je bilo tako svinjsko daleč, še 1^; j« a se mi je zdel porinjen v neko drugo deželo. T° - ^ tiste usodne brezčasne cone našega planeta. J ^ ■1 he v Sinkiangu, Pagan v Burmi. . ^' ^ Sejanje budizma po svileni cesti je posebej ^ gato obrodilo tudi v Bezeliku. V navpični s ^jl ^ peščenjaka je tisoč budističnih jam-templjev- J . že spet vse uničeno. Kasnejši zavojevalci v im^jj |y|g Alaha so freske razpraskali, kipe pa bodisi raz * ali iznakazili. Tako malo je pristnih ohranj^ ^ arheoloških spomenikov na Kitajskem. Če j1*1fr so pojedli čas in horde starih banditov, so to s j le horde komunističnih divjakov za časa Maa■ Komunistom ni uspelo priti le v božjo mate^ petsto jam puščavskega Dunhuanga. Sem ,e-prifrčal po najbolj pozabljenem, skoraj neoblj nem pesku Kitajske; preko pljunkov kitajs* j -jroletariata v drugem razredu vlaka Urun v« . c, Sanghaj. Štiri dni čez pol azijskega kontines Do Liuvuana je le en dan. Potniki z vidno nep « detostjo, prav počasi, po polžje sluzasto na tre ^ ^ . tla spuščajo svojo slino. Nacionalni šport štev ^ v ena - pljuvanje - je nekaj tako normalnega. ^ ^ omembe vrednega, da v bistvu sploh ne vem. ^\ kar o njem pišem. V Evropi se odkašljamo n ^ ^ tajskem gredo do konca in se še odpljuvaj0, ^ Drek pa kaj! Upam, da še veste, da sem j. avtobusu preko puščave Takla Makan štiri Štirje dnevi neumornega slinjenja! Dunhuang je poleg budističnih jam znan ^ najzanimivejših poljskih razmejitvah. MarU ^ hvse povsod. Marijuana med polji, mal ot(i.^ med brazdami, marihuana med Budo in MfO je mesto sem padel z vso zakajeno zahodnjasK ^ kadentno sodrgo. Edino jaz ideološko čist i ralno politično neoporečen. , ^ Tu sem se soočil tudi s pravim seksihotei^ kategorije. Pred vhodom so imeli nekaj ^ zloščenih črnih volg funkcionarjev province su. Na srečo rušilna miselnost, da brez kra^ - pfO solidnih čevljev ne moreš v deluxe hotel, se y drla tako daleč, kot je Dunhuang.. Pesek Je^oSil« kel z mene, ko sem se odločil za kosilo- ^o-. grande, kosilo kitajskih cesarjev. Ogromn gla miza, na njej najmanj deset različn1 okrog mene Francozi, Nemci, Američani ^ ^ji tuljčki. Priznam, dobro so zgledali in lepo rejeni. (se nac iS?«, 13. septembra 1988 RAZVEDRILOj f. OinMIl v ----------uimm 3V utovi'! m P! a, H top* za' it, k«! še ml m* jroti« ga^ refltfj bi Pr že >*l utraJ )se^ nra^ *de!' ali** ni* otrej je, W i P. nif ter in* ko* se"1 ^1 ort*1 vsef yne eleo« >lo* sav* d* si*1 za toP10 in na! )te ciji? hoV avti*' sti"11 >j 4 •še" n< M sto" S1 W vil* a * >i 1^ Pozdravljen, kovinar Darči! Letos, 13. maja, natanko za dan varnosti, smo se odkrito pogovarjali z našim preddvorskim someščanom, Darkom škodo, ki Se je prav na dan naše vsesplošne varnosti mudil nekje v Italiji. Tedaj nam je priznal, da mu je prostosti, ki si si jo je sam izsilil in ki jo je prav na dan varnosti brezskrbno užival, že čez glavo in bi se nam rad vrnil. Ni preteklo veliko Save, ko ga je sestra vsega skrušenega in Pobitega, predvsem pa skesanega, pripeljala nazaj v Dob, v arest. Tam je vzdržal nekaj težkih, dolgih samotnih dni in noči, zastražen, nenehno opazovan, pod hudimi psihičnimi bremeni, ki jih naš simpatični bančni ropar pač ne prenese. In zato nas prejšnji teden niti malo ni šokirala vest, da se je naš Darči do grla naveličal zaporniških rešetk, ki jih je kar nekaj Mesecev moral opazovati s samotne arestantske postelje... V glavo tou je šinila priročna misel, ki prej ali slej prešine vsakega arestan-ta: da bi rešetke prežagal in si sam izsilil izhod v širni svet. Sredstva javnega obveščanja na dolgo in na široko objavljajo intervjuje s šefi našega najbolj zastraženega zapora na Dobu, kjer se po pravici odkritosrčno čudijo, kako je sploh mogoče, da jo je tako elegantno pobrisal. Mi pa - saj smo na Gorenjskem - imamo »information« o našem Darčiju vedno iz prve roke. Tistega dne, ko je prebegnil, se je spretno izmaknil vsem zastraženim bankam na Gorenjskem in se uspel pritihotapiti v naše uredništvo, kjer smo se takole menili: Darči, je bilo težko? Žaganje pa pila pa vse tisto? »Bah! Ajnfoh! To zmore vsak otrok!« Že, že, ampak... Vsi se odkrito čudijo, KDAJ si pilil in žagal tisto 25 cm široko luknjo? »Ponoči! Kot vsi poiteni zaporniki.« Saj se je ja slišalo! »Nič se ni slišalo. Zraven sem žvižgal in pel in če je kaj huje zaškripalo, sem še veselo zajodlal. Kaj pa pes? »Kakšen pes?« Tisti pes zadaj na dvorišču, ki bi MORAL zalajati, pa ni. Kaj še nisi slišal za intenzivna razmišljanja, kaj je delal pes in kaj si ti delal 2 njim, da ni zalajal. »Že od malih nog vem, da klobasa dela čuda. In zakaj naj bi bil zaporniški pes Izjema?« Dobro, Darči, pustimo to... Kam pa zdaj? Na nove rope? »Ma, kaki! Kaj pa naj bi sploh še oropal v bankah? Tisti ficki Po suhih blagajnah me sploh niso vredni. Moja naslednja preokupacija bo: kovinarstvo. Pri nas smo vsi kovinarji, že od pamtiveka J« biti kovinar privillgirana stvar, tako rekoč stvar ugleda in prestiža. Lahko bi me zaposlili tudi pri Zavodu za raziskavo materia-'a, kovinarska smer, saj sem vam ja dokazal že vsa svoja praktična znanja... In kdaj se spet vidimo? »Najkasneje naslednje leto, 13. maja, vas spet pokličem..« D. Sedej Z GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Proč z narodno mlačnostjo! Kaj je pisal Gorenjec 26. septembra leta 1908: U$ »/Predrznost škofjeloškega nemčurja v Škofji Loki je neizmer-in 2j "»jo ga vboge slovenske delavke. Za prenaporno celodnevno j« u„ravJu škodljivo delo jim plačuje komaj pičlo kronco na dan. To Vftnce V.sramotno P'aci'°- Dasi Je b'' njegov oče še naklonjen Slo-^'lo *V mestu Škofja Loka, pa on vedno in povsod vsiljuje milo- • Ločani so že zdavnaj siti njegovega izzivanja, kar v ,°J.e lQške, izključno slovenske odjemalce, osrečuje ta moža-Hja uSe*eJ z nemškimi računi. Da bo enkrat tega nesramnega izziva-Vsj bP0ne.c' apeliramo potom javnosti na vse zavedne Ločane, da mu *a1ff^(: (Ljubljana), 3. Erznožnik (Alpina), rekreativci R 1 — 1. Jurij (J-m temelj), 2. Derling (J. Peternelj, 3. Černe (Zadvor), R 2 — 1. Jok smrdljivega petroleja, da bo namesto enega konja vleklo ■P« na dvorišču vsaj pet konj. Toda, ne. Za vsak priključek elek-j**e je bilo treba nič koliko obiskov pri gospodarju, prepričevanj, skih ZovanJ- Avgusta 1938 je imel eno uspešnejših akcij v objoštar-kovi Vasen» ko so "»peljali elektriko v Pševo, na Javornik, v Zabu-le 'n na samega Jošta. lsta leta si je želel, da bi pri-Vs čas. ko bodo ljudje spoznali Prih • ristnost elektrike in sami ria t- * k njemu prosit, naj jim ndo" nJPe'Jejo elektriko. Toda tega ni I za,!0 dočakal. Ko so prišli drugi bil !'v Prvih povojnih letih, ko je hiš^ 2e^a P° elektriki res v vsaki Ij'1 je Mile bil drugačen boj: len S Pomanjkanjem električne ja r§ije, boj z večnimi redukciji1, toka. Tistih časov se naj-! ^ ^.rad spominja. Zanimivi pa . odi začetki elektrifikacije va-| 'okrog Kranja. 2 *^?aJdičeva elektrarna je bila du ^e.na za potrebe kranjske in-'fj6l. Je- posebej za Jugočeško, njo So dobavljali material za-f^0'« pripoveduje Mile Vozel da-ja>Si »Višek energije pa je oddati^ Zasebnim odjemalcem na § nem bregu Save, nekako do pa arne gore, nad levim bregom sj s°. razen nekaj najbližjih va-t,e' gospodarile Kranjske dežel-^ar • Majchčevi so bili k a da so lahko pa-*asj ? širili svoje naprave, ves V(jjT,^k so vlagali v izboljšave. *a.tn ave ni stalna, vedno niha, Viii St° v letih 1937 in 1938 P°sta" Ogljg r^Je s pogonom na lesno napgj.^ve dobri stvari so s tem fiv0 |i: 9glje je bilo poceni go-Ptavo .ki kmetje pa so s prisu.> Oglia imoli rnnocliiv 7.n- ve ^Užek0^^61 ^me^ zanesljiv za- ba ndar elektriko je bilo tre-Vedno ponujati po hišah?« *Pr l° lažk Vi?na leta ^ bil° že ma* i bili ' aJti gospodarska kriza y Hla\Več tako huda. Že se je y ?e je n 0nJunktura. Pojavil pa denTV problem: ljudje so ime- r v hranilnicah, niso ga pa mogli dvigniti, marsikdo je rekel, da bi vzel elektriko, pa da nima denarja. Dogovorili smo se tako, da smo vzeli njegovo hranilno knjižico, napeljali elektriko, potem pa so Majdičevi, ki so bili vplivni ljudje, cufali tisti denar iz Hranilnice katoliškega zavoda. Jaz sem potem knjižico nesel nazaj. Marsikdo je vsaj na ta način del denarja rešil pred propadom.« »Včasih verjetno niso tako prepredli vse hiše z električnimi žicami kot danes. Kje je največkrat svetila elektrika?« »Najprej se je gospodar odločil za luč v hlevu. Tam je bil vir njegovega zaslužka, osnova gospodarstva. Druga luč je posvetila nad mizo, kjer se je pomenkoval s sosedi, sprejemal odločitve. Tretje je posvetila zunaj, pred hišo, da so videli jeseni obrezovati repo in korenje. Šele potem je prišla na vrsto kuhinja. Če je prišla, kajti kuhinja ni bila pomembna, zanjo je bila še vedno dobra leščerba. Ampak navadno so tudi gospodinje pritrucale svoje. Gledale so, da so prodale dovolj štručk masla, na trg znosile kar največ češenj, borovnic, gob, kostanja, da je bilo tudi za njihovo luč. Vtičnico pa je navadno dobil le bogkov kot, da je imel večno lučko. Tudi kje zunaj so jo tudi montirali, da je s prenosno svetilko gospodar lahko posvetil tudi na skedenj in še kam drugam. Toda to je bilo pri redkih, zares naprednih gospodarjih. Takrat še niso razmišljali o likalnikih, kuhalnikih. Prodati likalnik je bil v tistih časih ogromen uspeh. Lažje si ga prodal pri delavski družini kot kmetu. Spominjam se, da smo pri Majdiču v skladišču imeli 50 kuhalnikov z odprtimi spiralami, pa smo jih 5 let prodajali!« »Kakšna je bila pa cena elektrike takrat?« »Industrija je plačevala elektriko malo, pod 1 dinarjem, dražja pa je bila za zasebnike: 4.10 din je stal kilovat. Za ta denar si včasih dobil 8 žemelj. No, danes je pa kilovat okrog 130 din, 1 žemlja pa 420 dinarjev. »Kaj pa pravite k temu, da še danes najdemo kje v hribih hišo brez elektrike?« »To je verjetno v večini primerov posledica nazadnjaškega mišljenja: če je moj oče vse življenje preživel ob leščerbi, bom pa še jaz. Niso je napeljali takrat, ko je bil čas in če pri hiši ni bilo nekoga, ki bi priganjal, se za to zavzemal, se je na hišo pozabilo. Saj še vrsto let po vojni ni bilo ponekod prave volje za elektrifikacijo. Še na Čepuljah ne, kaj še kje višje, v še bolj odročnih krajih.« Objoštarske vasi so tako dobile elektriko avgusta 1938, pred 50 leti. 10. septembra bo zato tu pravi mali krajevni praznik. Elektro Kranj ga bo organiziral. Pol stoletja elektrike, napeljane v pionirskih časih, le ni kar tako. D. Dolenc Mmm, ajdovčki... Končno so izbruhnile tudi »ta prave« gobe. Sreča se je na pobočjih Šmarjetne nasmehljala gobarju iz Kranja in mu nasula za pol košare jurčkov, med njimi tudi tehle pet skupaj zraščenih. Nič ne moremo, če bo že jutri Šmarjetna polna gobarjev. Na Pokljuki jih baje še ni... — Foto: L. M. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča. r mira Stavbno in pohištveno mizarstvo p.o. Radovljica, Šercerjeva 22 razpisuje prosta dela in naloge: SNAŽILKE za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, polovični delovni čas (od 13. do 17. ure). Razpis velja do zasedbe. ANGLEŠKI ZGODOVINSKI SPEKTAKEL ZADNJI KITAJSKI . <$> CESAR BOŽANSKA FRESKA KITAJSKE ZGODOVINE IN NAJVEČJI USPEH REŽISERJA BERNARDA BERTOLUCCIJA PRIHAJA V NAŠE KINEMATOGRAFE: KJNO CENTER KRANJ (od 13. septembra), KINO ŽELEZAR JESENICE, KINO DOM KAMNIK, KINO TRŽIČ IN KINO DUPLICA. FILM JE RAZKOŠNA PODOBA KITAJSKE 20. STOLETJA, TESNO PREPLETENA Z OSEBNO DRAMO CESARJA, KI JE CELO SVOJE ŽIVLJENJE PREŽIVEL KOT UJETNIK - NAJPREJ CESARSKEGA DVORA, ZATEM JAPONCEV IN NAZADNJE KOMUNISTOV - IN KI NAPOSLED NAJDE SVOJ MIR IN SVOBODO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PRISRČNO VAS VABIMO, DA V 160 MINUTAH SPOZNATE DEL KITAJSKE ZGODOVINE! 13. - 17. ob 16. in 19. uri 18. ob 15. in 18. uri 19. - 20. ob 20. uri OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge HIŠNIKA za nedoločen čas Pogoja: znanje iz lesne ali kovinske usmeritve in vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo je 2 meseca. Nastop dela takoj, razpisuje prosta dela in naloge: VZGOJITELJICE za določen čas od 17. decembra 1988 do 17. maja 1989. Pogoji so zakonsko določeni. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh po končanem razpisnem roku. OBČINA JESENICE SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ objavlja na podlagi 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo apartmajsko-go-stinskega objekta in dveh počitniških objektov. Oddajamo naslednja zemljišča v k.o. Kranjska gora: 1. zemljišče s pare. štev. 803/5, v izmeri 582 m2. Na zemljišču je v skladu z izdelano lokacijsko dokumentacijo predvidena gradnja apartmajsko - gostinskega objekta gabarita 10.00 x 14.00 m in višine max. 10.50 m. Cena zemljišča znaša (A + B -I- C): A Osnovna vrednost zemljišča znaša din 15.709 din/m2 B Povečana vrednost glede na stroške priprave zemljišča znaša 10.271 din/m2. C Prispevek za razvoj komunalne infrastrukture in turistično opremljanje kraja znaša 20.784 din/m2. 2. Zemljišče s pare. št. 803/46, v izmeri 327 m2. Na zemljišču je v skladu z izdelano lokacijsko dokumentacijo predvidena gradnja počitniške hiše gabarita 6.00 x 7.00 m in višine 6.00 m. Cena zemljišča znaša (A + B + C): A Osnovna vrednost zemljišča znaša 15.709 din/m2. B Povečana vrednost glede na stroške priprave zemljišča znaša 16.575 din/m2. C Prispevek za razvoj komunalne infrastrukture in turistično opremljanje kraja znaša 25.827 din/m2. 3. Zemljišče s pare. št. 803/49 v izmeri 239 m2. Na zemljišču je v skladu z izdelano lokacijsko dokumentacijo predvidena gradnja počitniške hiše gabarita 6,00 x 7,00 m in višine 6,00 m. Cena zemljišča znaša (A + B + C): A Osnovna vrednost zemljišča znaša 15.709 din/m2. B Povečana vrednost glede na stroške priprave zemljišča znaša 14.401 din/m2. C Prispevek za razvoj komunalne infrastrukture in turistično opremljanje kraja znaša 24.088 din/m2. Zemljišča so delno komunalno urejena. V ceni priprave zemljišča ni vračunana cena priključkov na objekte. Rok za plačilo cene stavbnega zemljišča in prispevke k stroškom urejanja zemljišča je 15 dni od veljavnosti pogodbe o oddaji stavnega zemljišča. Rok za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je 30 dni po odločitvi Sklada stavbnih zemljišč o izboru najugodnejšega ponudnika. Rok za pričetek gradnje je 10 mesecev, za zgraditev objektov do IV. gradbene faze pa največ 3 leta od sklenitve pogodbe. Pogoji: Interesenti pod št. 1. morajo ob ponudbi priložiti dokazilo, da lahko opravljajo obrtno dejavnost za gostinsko - turistične storitve in idejno zasnovo gostinsko turistične ponudbe, ki se bo v objektu vršila. Interesenti pod št. 2. in 3. bodo izbrani na podlagi pisne ponudbe in sicer bosta izbrana najugodnejša ponudnika, ki bosta nudila največjo vrednost pod B in C cene zemljišča. Interesenti morajo pisne ponudbe oddati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Jesenice z oznako "za javni razpis". Eventuelna dodatna pojasnila dobijo interesenti na Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, soba št. 13, tel.: 81-040, int. 45. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnaval Sklad stavbnih zemljišč, Komisija za oddajo stavbnih zemljišč. Ta bo v 15 dneh po prejemu sklepa pisno obvestila vse ponudnike, ki so se prijavili na javni razpis o izbiri najugodnejšega ponudnika. MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 Delovna skupnost skupnih služb razpisuje imenovanje VODJE SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO za 4 leta Za vodjo je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — znanje enega svetovnega jezika — z dosedanjim delom izkazane poslovno-organizacijske sposobnosti in vodstvene sposobnosti — ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne moralne vrline Kandidati morajo poleg pisne prijave priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in življenjepis. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator—Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj, JLA 2, z oznako "2a razpisno komisijo DSSS" v 8 dneh po objavi. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA objavlja po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge: RAVNATELJA Pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo s področja dejavnosti in štiri oziroma pet let delovnih izkušenj — da ima organizacijske sposobnosti — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Mandat traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zgoraj navedenih del in nalog in opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Loški muzej, Grajska pot 1,3, 64220 Škofja Loka s pripisom "za razpisno komisijo". O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. @®E@SScJJ©)EIIGLAS 10. STRAN Torek, 13. septembra Tore OSNOVNA ŠOLA J. IN S. MLAKAR SENCUR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. UClTEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA za nedoločen čas od 3. oktobra 1988 dalje 2. UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA za določen čas od 30. januarja 1989 do vrnitve delavke na porodniškem dopustu Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili pošljite na komisijo v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ, n.soU. Kranj, Mirka Vadnova 13 objavlja prosta dela in naloge: 1. V delovni skupnosti skupnih služb: ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA S PODROČJA NAROČNIŠKIH TK RAZMERIJ Pogoji: — inženir elektrotehnike — dve do tri leta delovnih izkušenj 2. V TOZD za ptt promet Škofja Loka: DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte Škofja Loka 3 delavce na območju pošte Železniki 1 delavec Pogoji: — končana osemletka — vozniški izpit A ali B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev za točko 1 na komisijo za delovna razmerja DSSS, Podjetje za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4, za točko 2 pa na komisijo za delovna razmerja TOZD pa ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9. Komisiji sprejemata prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. «1 agrotehnika - gruda PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI n.sol.o. Ljubljana, Titova 38 - 40 Komisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika — trgovina objavlja prosta dela in naloge v Gorenjski poslovalnici Kranj, Dražgoška c. 2 ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoja: končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poseben pogoj je 30-dnevno poskusno delo. Pisne vloge sprejema DSSS, kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n.sol.o. Kranj, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. sklepanje premoženjskih zavarovanj, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu - preba-cevo 2. Čiščenje poslovnih prostorov Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom, pod 1. do 60 dni, pod 2. pa 30 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: srednja ali najmanj poklicna šola neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, za (moške) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter stanovanje v zastopu oziroma njegovi neposredni bližini pod 2.: končana osnovna šola Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo oziroma diplomo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. T TT J A Q" CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ZGODOVINE za določen delovni čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem izobraževanju izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pedagoške smeri — zgodovina Nastop dela takoj. Kandidati morajo prijave z dokazili o izobrazbi poslati v osmih dneh na naslov: Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2. bombažna predilnica in tkalnica i tržili •4290 TRŽIČ CESTA J1A 14 TELEFON (064) 60-671. TELEX 34607 VUTRBPT objavlja 1. javni razpis prostih del in nalog VODENJE SEKTORJA KONTROLE KAKOVOSTI 2. oglas prostih del in nalog IZDELOVANJE KONFEKCIJSKIH VZORCEV Objavni pogoji: pod L: — visoka ali višja šolska izobrazba tekstilne smeri — 4 leta /za VII. stopnjo SSI/ oziroma 5 let /za VI. stopnjo SSI/ delovnih izkušenj — sposobnost za vodenje in organiziranje — izpolnjevanje pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič pod 2.: — srednja tekstilna šola /V. stopnja SSI/ — konfekcijska smer — dve leti in pol delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika Poskusno delo traja 60 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek BPT Tržič 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KUHARICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končana poklicna šola gostinske usmeritve, zaželene delovne izkušnje in enomesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili naslovijo na naslov: Psihiatrična bolnica Begunje v 8 dneh po objavi. Idth Škofja Loka, Kidričeva 66, n.sol.o. Kadrovska komisija TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge: KURJAČ KOMPRESORIST za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola kovinske smeri z izpitom za kurjača ali strokovna usposobljenost IV. stopnje kovinske smeri, tečaj iz varstva pri delu in 1 leto prakse za kurjača Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 8 dneh po sklepu kadrovske komisije. Za delo v Razvoju in tehnologiji še vedno vabimo k sodelovanju DIPLOMIRANE INŽENIRJE INŽENIRJE ENERGETSKE ALI TEHNOLOŠKE SMERI K sodelovanju vabimo tudi delavce z izkušnjami, kot tudi začetnike, ki želijo uveljaviti razvojne ambicije in osebno strokovno znanje. Za strokovnjake velja objava do zasedbe del in nalog. TRGOVSKA DO, n.sol.o. Kranj, Poštna ul. 1 objavlja PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV V ŽIREH Poslovalnica "Slon" in "Žirovka" velikosti 140 oziroma 80 m2 Interesentom za nakup so na voljo informacije pri: "Lokain-vest" Škofja Loka, Titov trg 3/a, telefon: 064/61-781. USLUGA podjetje obrtnih storitev P. 0. Kranj, Delavska c. 2/b Razpisna komisija objavlja razpis za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA OZD ni reelekcija Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba tehnične, pravne ali ekonomske smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih ali vodstvenjh del in nalog — srednješolska izobrazba tehnične, pravne ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del in opravil — za razpisana dela oziroma naloge velja 4-letna mandatna doba Prijave z dokajili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi Usluga Kranj, Delavska cesta 2/b, z oznako "za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu dokončne odločitve delavskega sveta. 1 Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 DS Skupne službe po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODENJE INVESTICIJSKE SLUŽBE Pogoji: — VII. st. strokovne izobrazbe — gradbena smer, opravljen izpit za gradbeni nadzor, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obVeščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri. VOJNA POŠTA 1098 64002 KRANJ razpisuje prosta dela in naloge: 1. NAČELNIKA VOJAŠKEGA KLUBA v garnizonih — Kranj 1 delavec — Škofja Loka 1 delavec 2. PSIHOLOGA V GARNIZONU KRANJ Splošni pogoji: — da je državljan SFRJ — da ima ustrezno izobrazbo — da je zdrav in sposoben opravljati zahtevana dela in naloge, kar bo ugotovila ustrezna zdravstvena komisija — da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku — odslužen vojaški rok — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — prednost imajo kandidati, ki so končali ŠRO, so rezervni vojaški starešine, mlajši od 40 let, ki imajo boljši učni uspeh in so pripravljeni občasno delati na terenu. Posebni pogoji: pod 1.: — višja šola za kulturnega animatorja na PA ali druga ustrezna smer (FSPN, FF ipd.) — da je pripravljen delati občasno preko rednega delovnega časa in ob praznikih — da je oseba moškega spola pod 2.: — diplomiran psiholog — občasno delo preko 8-urnega delovnika K prošnji naj kandidati priložijo: — kratek življenjepis — dokaz o ustrezni izobrazbi — potrdilo o odsluženem vojaškem roku — potrdilo sodišča o nekaznovanosti — morebitne ostale dokumente, ki potrjujejo kandidatovo ustreznost Delo se sklene za nedoločen čas z 12-mesečno poskusno dobo. Prošnjo naj kandidati oddajo na naslov: V. P. 1098 Kranj (za PKPr) najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali. ^1 te Sa »nje tor štl Wkoli V*8 ^rne ,'°d8 c* ir VIDE, S* y9odi 5t ''oda sv 8-Ti SS* w Slo 'Op r0d; M, 8* I9 in Iskra Kranj, in nalo- ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike n.sol.o. Delavski svet TOZD Inženiring razpisuje prosta dela ge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. VODJE PROIZVODNEGA SEKTORJA 2. VODJE PLANSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijske stroke, 5 let ustreznih delovnih izkušenj in da obvladajo tuji jezik :visoka ali višja izobrazba elektrotehniške, strojne ali ekonomske stroke, 5 let ustreznih delovnih izkušenj in da obvladajo tuji jezik; zaželeno je, da poznajo inženi-rinško dejavnost. Mandat traja 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Iskra Kiber-netika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj v 8 dneh po objavi. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po telefonu 064/22-221, int. 35-49. ^d; ftttk H0 p, Jaki 'crn >d, ^od C> o«).- Urni. pod 2. KTL — Industrija papirja in embalaže TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Po sklepu delavskega sveta TOZD JELPLAST Kamna gorica z dne 31. avgusta 1988 objavljamo razpis za prosta dela in naloge: 1. ORODJAR Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo 2. VZDRŽEVALEC ORODIJ IN STROJEV Pogoja: poklicna šola kovinske smeri ali ustrezne izkušnje i° enomesečno poskusno delo Delovno razmerje za navedena dela in naloge sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje pošljite 15 dni po objavj razpisa na naslov: KTL — *n' dustrija papirja in embalaže, TOZD Jelplast, Kamna gorica. So ^fOd PfOd S? % si y {•m SUOOLASI H.27 960 ^RflTl STROJI W-nov SORTIRNIK za prebiranje hinc ^'r'a-z elektromotoriem- J°že Bo- 5^9- Brnik 60 13862 j,"?18'* HLADILNO NAPRAVO za hla C/J "ileka v vrčih, kosilnico za trak-Drii ,aJer l'P 188, težjo avtomobilsko J*1«*. Anton Lik« i!/Kranj EVI2 r-Jani Jezerska 13863 CB tEiftl," oc"ično tranzistorizirano 8, Krp-- ^ 's^ra Panorama- Šuceva 13871 J C«m diesel 1,5 t, prodam. DrašJer, '""ntni izdelki Kranj, St. Žagarja 52 ^___ 13873 ^arnl^rnohodni OBRAČALNIK re-JJ" * mag motorjem, letnik 1972. Ja-frltPjkar, ožbolt 7, Škofja Loka 13884 ta?^~°JAČEVALEC ONKYO in ka-^3lPj_technics. tel.:24-362 13885 Ctt[^' ^ ^C z ravnim ekranom 55 d 'n daljinskim upravljanjem, pro-OoUj Kacin, Begunjska 15, Kranj, -S!ggod_18.-20. ure _13900 k£E0REKORDER fischer VHS z do tacijo, prodam. Tel. 28-820, 13910 J^no prodam CIRKULAR {^primeren za priložnosten zaslu- (zaga in 45-564, od 16 do 17. ure 13914 J^rn malo rabljeno STISKALNICO mlin za mletje sadja. Tel: __13919 jl^dam 6 let star barvni TV na daljin-)«, "Povijanje, cena ugodna. Tel.: S^il 13922 C"" no **-Nl stroj ruža S elektronik ugod <$M|VALNI st ALNl stroj n r g^dam. Tel.: 33-384_13945 &m enofazni ELEKTROMOTOR tiii t ' ^30 obratov, nov, še v garan- 1^1^38-075__13949 $°dr>o prodam pralni STROJ gore-L ?8pakiran, z garancijo. Košir, Zg. g!!1126 13950 Jj^m KOMBAJN za krompi. (Polj-k'' rotacijsko kosilnico SIP 165 in Olr,ep,lnico Metalna RAU. Trilar, Okro-g^Naklo, tel.:47-764_13955 jl^am šivalni STROJ ruža step. Tel.: 13963 Vadbeni %terial lj°^arn 150 kvad. m OPAŽA II. kvalite-5,1,1 salonitne cevi. Draksler, Godešič ^____13865 T {^am rabljeno strešno OPEKO folc. ^35^184 _13868 JjjATURNE MREŽE 8/6, prodam 30 ^IPjkov ceneje. Tel: 21-317 13872 C^am dva nova RADIATORJA Trika krJ6* ventili, višina 110 cm, cena za S^Jj_gM. Janez Kalan, Suha 4 13875 Ck^22 KNIN GIPS PL0SC- 10 od" I, '5ov cenje. Ljudmila Prdan, Sr. vas fr^gnčui- _13894 Ho^na okna EKO VELENJE in bakre-^OČEVINO, prodam. Tel.: 27-043 13899 jjOdam~60 m OPAŽA. Tel.: 33-778, _, po B^L___13951 6f.^ER~pLOŠČE 55 mm, TERVOL trdi O imehki 10 cm- PERLIT 12 cm in T8|.,arni blok, zelo ugodno prodam. fr84 ali 42-584, popoldan 13969 c«s!!am rab|iena garažna VRATA ma-b«\ J- višina 1,8 in širina 1,9 m(svetlo-K-I?]-: 42-723 13976 brni 01 lasen fasadni oder. Kržišnik, •••Clpvka 43/b 13989 STI_ tni 'iVat'- m kmetijskega zemljišča v fof^n. prodam, šifra: NAVEDITE CE-__13888 ll5^JP~ki©tno GARAŽO v Vrečkovi ■ p'Panova 7, Šenčur, tel.: 41-000 13916 Cr0da "a Župančičevi 37, Kranj, tr^sg^el.: 26-977 _13937 bl& krnecko POSLOPJE ali zemljo v okolici Kranja. Tel.: 33-384 fefe--1__*2* Drori» v ul. Gorenjskega odreda 38-084, popoldan ali 13968 nju ^ Polovico starejše hiše v Kra-m, močna mirna obrt. " od 18. do 20. ure 13992 Prodam skoraj nov dvosed-posteljo. Tel: 48-171, zvečer_13928 Prodam nov 80-litrski električni bojler, cena po dogovoru. Jana Mlinar, Gor. vas 48, Gorenja vas_13929 Zamrzovalno SKRINJO 310 litrsko, ugodno prodam. Smeh, Frankovo nas. 156, Škofja Loka, tel.: (061) 611-002, int. 232 dopoldan_13931 Prodam nerabljeno litoželezno PEČ lo-katerm. Tel.: 35-450, od 11. do 15. ure ■.■■■■\..-y.:_13964 Prodam dva FOTELJA. Majda Dolin-šek, Gorenjesavska 10, Kranj 13971 Ugodno prodam novo PEČ FERROT-HERM z bojlerjem za centralno ogrevanje 30.000 Kcal. Delavska c. 17, Kranj_ 13988 Ugodno prodam novo PEČ za etažno ogrevanje. Tel.: 70-156, popoldan _13990 KUHINJO belo s štedilnikom prodam za 120 SM. Tel: 77-092 13993 RAZNO PRODAM Prodam suha kostanjeva DRVA. Tel.: 46-010_ Prodam več bukovih DRV in hrastovih drva. Ludvik Omejc, Ožbolt 8, Škofja Loka_13897 Prodam silažno KORUZO. Tel.: 47-819, zvečer_13918 Ugodno prodam starejšo OMARO in perzijskeA/1UCKE. Tel.: 23-157 13923 Prodam barvni TV in leva vrata za GOLFA. Tel: 27-019_13939 Prodam nerabljeno dirkalno KOLO personal, 10 odstotkov ceneje. Blaz-nik, zg. Bitnje 95, Žabnica 13960 Prodam 0,75 kub. m 18mm, 1 kub. m 24 mm suhih smrekovih DESK in 10 kub, m DRV. Tel.: 89-155_13965 Prodam novo revijo 86/87. Naslov v oglasnem oddelku. 13991 Prodam kvalitetne DRVA. Tel.: 64-260 13995 *** INFO-STAN *** Posredovanje infornacij o prodaji, nakupu, lanenjavi stanovanj. h;r,, parcel. lokalov. Infomatijc o lanenjavi družbenih stanovanj Računalniško podprto vodenje evidence vseh ponudnikov in iskanje ugodnih konbinacijt telefon: delavnik: 11-13: 861/ 487-477 18-20: 061/ 312-466 sobota : M3: 061/ 312-466 ZAPOSLITVE Če želite denar postanite zastopnik za prodajo knjižnega programa. Imeti morate proste vikende in lasten prevoz. Tel.: 34-645_13815 Knjigam, ki jih potrebujemo vsak dan, se ljudje težko odpovedo. Posel kot naročen za vas, ki imate prevoz in proste vikende. Tel: 24-971, ob delavnikih do 10. ure 13886 OBRTNIKI POZOR! za vas hitro in na-tančno opravljam razna pisarniška opravila (tipkanje, knjigovodstvo, obračuni, evidenca). Šifra: HONORAR PO DOGOVORU_13903 Komunikativnim osebam nudimo honorarno zaposlitev z odličnim zaslužkom. Tel: 27-019_13940 Honorano zaposlim ŠOFERJA C kategorije. Šifra: MLAJŠI UPOKOJENEC _13941 Vsem, ki bi radi zaslužili in imate proste vikende ter po možnosti lasten prevoz, nudimo prodajo knjig ENCIKLOPEDIJ, otroški program, priročnike. Oglasite se pod Šifra: DOBER HONORAR^_13959 Za prodajo izredno aktualnega artikla, nudimo plačilo takoj. Tel.: 39-580, po 16. uri_. 13979 Pozor! Če nimate zaposlitve ali ste v finančnih težavah, imate pa voljo do dela, lasten prevoz in proste vikende. Oglasite se na tel.: (064) 83-616, po 18. uri razen vikendov 13985 Sprejmem vsa zidarsko-fasaderska dela. Tel: 26-729 13997 ►VANJA fk^r;— - 8»4£g6DNA PLAČNIKA 13986 ^gNjIPREMA ^t8tn itir'delno OMARO Galant in *l-984 dva f°telja (ročno delo). Tel.: Pr^jvečer 1_ 13877 ^T«h ^UPPERSBUSCH, star tri le-^S^-806 13879 ZIVALI Prodam KRAVO simentalko, tretje tele. Sajovic, Mlakarjeva 43, Šenčur _13889 Prodam 9 mesecev brejo JUNICO simentalko. Žabnica 12, tel.: 44-684 _13893 Prodam KRAVO s teletom, odlično mlekarico. Jože Bešter, Gostiše 20, Podnart_13895 Prodam TELIČKO, staro 10 tedno, za nadaljno rejo. Sp. Besnica 137 13943 Prodam PUJSKE, težke 30 kg, za nad- Ijno rejo. Tel. 81-075_13961 Prodam BIKCA, starega 4 mesece za ndaljno rejo in bukova DRVA. Jelov-čan, Dražgoše 27, Železniki 13994 VOZILA no OMARO. Tel: 51-062" 13917 Prodam RENAULT 5 LA CAR, letnik 1980. Guzelj, Alpska 7, Bled, 4. nadstropje. Tel.: 78-902_ Prodam VVARTBURGA, letnik 1974, registriran do julija 1989. Zalog 99, Cer- klje___ Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljeno, registrirano do septembra 1989, za 3,2 Mio. Tel: 68-426_13924 Prodam ATX 50, nov, prevoženih 730 km. Marjana Dobravec, Gradnikova 137, Radovljica_13925 Prodam FORD GRANADA, letnik 1978, nov TV sprejemnik paldium 67, VI-DEOREKORDER orion. Tel.: 89 151 13926 ESCORT 1,4 april 1988, prodam. Tel.: 81-239, od 14. do 18. ure_13619 Prodam R 12, letnik 1974. Tel.: 77-649 _13864 Prodam Z 101, december 1974. Tel.: 75-467, od 17.-20. ure_13866 KOMBI ZASTAVA 1300 TF 1200 kg, ka-son, prodam Tel: 21-317_13874 Prodamo AUDI 80 diesel, letnik 1985 in GOLF diesel, letnik 1988. Britof 127, Kranj_ 13878 AUTOMATIC A2 KLS, izvozni model (žmigavci, lita platišča) v garanciji 6 mesecev prodam. Tel: 27-336 13880 Ugodno, nujno prodam R 4,1980, registriran do avgusta 1989. Tel.: 33-133, zvečer_ 13881 Prodam Z 750,letnik 1981. Tel.: 65-054 _13883 Prodam MOTOR 14 M, letnik 1985, ce- na ugodna. Tel: 33-108_13892 Prodam Z 101, letnik 1977, za 2,5 Mio. Tel.: 23-727 _13901 DIANO, letnik 1979, prodam. Marija Race, Zasip Sebenje 66, Bled 13904 Prodam R 4, letnik 1977, karamboliran. Tel.: 75-343 _13905 Prodam OPEL OMEGO, letnik 1987. Tel.: 50 368_13908 Prodam GOLF, letnik 1979. Lavtar, tel.: 78-979_13909 Prodam Z 101, letnik 1977. Zoran Nikič, Kropa 3/b_13912 Prodam VW 1600, celega ali po delih. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Loka_13913 Za Z 750 prodam, obnovljeni motor in dobro ohranjen menjalnik. Škroba, Je- šetova 26, Kranj_13915 Prodam športno ŠKODO, letnik 1979, registrirano do aprila. Vinko Korošec, Koprivnik 61, Boh. Bistrica 13920 Prodam LADO karavan 1300 novo, še neregistrirano. Tel: 79-097 13927 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Vidmar, Frankovo nas. 161, Škofja Loka_13930 Prodam JUGO 45/a julija 1986. Tel.: 74-651_13933 Prodam Z 750, starejši letnik, registrirana do avgusta 1989. Tel.: 50-909 _13934 Prodam R 4 TL, v celoti ali po delih. Tel.: 45-044_13935 APN 6, star eno leto, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. Mežan, Zabrez niča 53, Tel.: 80-571_13936 Prodam osebni avto DIANA 6, letnik 1977. Stanko Meglic, Forme 23, Žabni- ca_ 13938 Prodam Z 101, letnik 1976 in školjko za Z 101.. staro 1 leto, poškodovana desna stran in VISO, letnik 1982, poškodovana leva stran. Tel: 66-340 13944 Prodam karamboliran R 4. Plevel, Ve-lesovo 9, Cerklje 13952 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Foj-kar, Pševska 10/d, Stražišče Kranj _13953 Prodam VAUXHALL VIVO. 8/12 1976, lepo ohranjeno in registrirano do junija 1989 in SIMCO CHRYSLER 1307, letnik 1977, generalno obnovljeno. Tel.: 34-189__13954 Prodam Z 850 kombi, letnik 1979, regi-striran do junija 1989. Kuralt, Žabnica 4j>_13956 Prodam MOTOR BT 50. Tel.: 66-838 _13958 Ugodno prodam APN 6. Tel.: 50-923 _13966 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Tel.: 78-314, v večernih urah 13967 GOLF marec 1982, 59.000 km, prodam ter avtoradio z zvočniki pioneer. Tel.: 74-224, popoldan_13970 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Tel.: 25-861, int. 386 dopoldan 13972 Ugodno prodam GOLF D, 12/82 ali menjam JX D 86, z doplačilom. Britof 356_13973 Prodam nov TOMOS AVTOMATIK 3. Tel.: 34-298_13974 Prodam VW, letnik 1973 karamboliran, celega ali po delih. Čarman, Forme 8, Žabnica, tel.: 60-771, int. 45 dopoldan 13975 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979, do-bro ohranjeno ter dele za GOLF, letnik 1982 in DIANO. Štancar, tel.: 50-826 _13977 Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1981, 47.000 km, registriran do septembra 1989, gražiran. Škreblin, Žirovnica 43, popoldan 13978 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Mi-lan Mijuškovič, c. 4. julija 55, Tržič _13981 Z 750, registrirano do maja 1989, ugodno prodam. Tel: 82-146 13983 GOLF marec 1982, 59.000 km, prodam. Tel.: 74-224, popoldan_13984 MZ 250 ETZ ugodno prodam. Tel.: 79-523_13996 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS za 70 SM. Šlibar, Zgoša 15 13998 Na Blejski Dobravi je odprt NOV SERVIS za popravilo vseh vrst TV sprejm-nikov, HI-FI in akustičnih aparatov. Popravila opravim na vašem domu. naročila sprejemam na tel.: 82-455. Priporoča se Miran Jereb, Blejska Dobrava 144 13896 OSTALO Prodam govejo KOŽO, velikost 5 kvad. m., cena po dogovoru Tel.: 25-461, int. 902, dopoldne 13948 KUPIM Kupim suh ali sveže POSEKAN LES za balkonske ograje dolžine 430 in 300 x 12 x 3 cm — ca. 200 tekočih metrov. Lahko so tudi plohi. Telefon 064/21-054 (po 19. uri zvečer) Kupim strešno OPEKO špičak, šir. 34 cm. Tel: 68-370 13942 IZGUBLJENO Izgubil se je črni PUDEU. Sliši na ime GEM. V levem ušesu ima vtetovirano številko: 60809. Kdor kaj ve, naj sporoči na tel.: 70-209 OBVESTILA VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI, kot tudi razne predelave, popravila, vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Cene julijske, delamo z mašinami. Tel: 28-427_12320 Popravljam vse vrste gospodinjskih aparatov. Tel : 85-413 13589 ROLETE, ŽALUZIJE montiram in po-pravljam. Tel.: (061) 320-639, po 19. uri __13764 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVA-NJA v Kranju, obvešča, da začne začetni in nadaljevalni tečaj, 12. septembra, ob 15.30 uri in 15. septembra, ob 7 30 uri. Delavski dom, vhod 6. Do začetka tečaja se lahko prijavite na novo tel, številko: 48-757_13772 Risbe z nazornim prikazom raznih naprav in izdelkov izdelujem za predstavitve, oglaševanja,navodila za uporabo in rokovanje. Tel.: 39-981 13987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Gumenotehnični izdelki JOŽE PELCL roj. 1906 Od njega smo se poslovili v četrtek, 8. septembra 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta JOŽETA BREGARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter Konfekciji Triglav Kranj in Gorenjskemu tisku Kranj za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju bolnice Golnik, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete žalostinke na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 30. avgusta 1988 ZAHVALA Sprijazniti se bomo morali s kruto in bolečo resnico, da smo za vedno izgubili našega VIKTORJA PLEVELA iz Velesovega št. 9 Hvala vsem, ki ste bili dolge tedne v mislih z nami in z našim sinom, ko se je po težki nesreči bil boj za njegovo življenje, hvala zdravstvenim delavcem UKC-CIT-a ki ste poskušali ohraniti njegovo mlado življenje. Globoko hvaležni smo vsem, ki ste prihajali k njegovi krsti, prinašali toliko lepega cvetja, sočustvovali z nami in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali — sosedje, prijatelji, sošolci, mladi fantje in dekleta z Velesovega, sodelavcem DO IBI Kranj in Inštituta Golnik, sovaščani, gasilci, pevci, godbeniki, č. župnik, ki ste opravili pogrebni obred, ter predstavniki gasilcev, KS in mladinske, organizacije Velesovo ter DO IBI Kranj, ki ste izrekli ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našega Viktorja v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, predvsem pa vsem, ki ste mu bili v življenju prijatelji, učitelji, ki ste ga imeli radi in boste ohranili lep spomin nanj. Žalujoči: mama, ata, sestre Marta ter Milena in Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo Velesovo, 9. septembra 1988 Pritisnil me Bog na srce je, ko dete nedolžno in srečno, in prosil Boga sem prevroče, naj tam bi počival na večno. (Gregorčič) ZAHVALA V bolečini nas je po nesreči mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče FRANCE KOŠIR Vrbančkov ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala sovaščanu Ivanu Ruparju in njegovi ženi, Jožetu Jezersku, zdravniškemu osebju, dr. Janezu Dolencu, oddelku postaje milice in pogrebnemu zavodu. Zahvaljujemo se tudi kmetom-zadružnikom za podarjen venec in izrečeno sožalje. Hvala tudi sodelavcem iz Gorenjske predilnice, sorodnikom in znancem za pomoč ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala g. župniku Alfonzu Grojzdku, g. kanoniku Mihu Golobu, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili v prerani grob. Žalujoči: žena Pavla, sinova Milan in Franci, hčerki Joži in Vida z družino, brat in sestre ter ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 2. septembra 1988 V SPOMIN 1. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša najdražja MARINKA MOLJ Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Voglje, september 1988 ZAHVALA Ob nenadni smrti žene, mame in stare mame IVANKE PAVLIN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo za lepe in iskrene besede sosede Fanči ter g. kaplanu za lep pogrebni obred. Hvala DO Exoterm, KOGP in Telematike ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Bojan in hči Darinka z družinama Kranj, 2. septembra 1988 mali oglasi tel. 27960 NOVICE Df DOGODKI 40 let organizacije slepih in slabovidnih Kranj Stiska je silila slepe v organiziranje Kranj, 10. septembra — Slepi in slabovidni Gorenjske so s slavnostno akademijo počastili jubilej svoje organizacije. Govornik Marjan Gantar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, je spregovoril o aktualnih družbenih razmerah in organizacijo slepih pohvalil kot zgled učinkovitega organiziranja. S težavami slepih so se začeli načrtno ukvarjati leto dni po vojni, ko so ustanovili poverjeni-štvo za slepe v Škofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Leta 1948 so se z ostalimi na Gorenjskem združili v enotno organizacijo, ki so se ji leta 1967 pridružili tudi slabovidni. Poleg razvijanja osnovnih interesnih dejavnosti, značilnih za tovrstna društva, so se slepi ubadali zlasti s social- nim položajem svojih članov. Spričo šolanja, rehabilitacije, zaposlovanja, iskanja stanovanj za slepe in skrbi za njihovo socialno varnost se je z leti spremenil tudi odnos ljudi do slepih, saj se slednji, zahvaljujoč organizirani skrbi, večinoma sami preživljajo in skušajo samostojno živeti kot zdravi. Ob koncu minulega leta je bilo v organizacijo vključenih 431 slepih in slabo- Na akademiji ob 40-letnici Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih je nastopil ženski nonet Tomo Zupan. Foto: G. Sinik vidnih in med njimi ni bilo perečega socialnega problema. Res pa je, da zaradi gmotnih (ne)zmožnosti vse teže zadostijo vsem potrebam slepih. Tako je na primer domala nemogoče nakupiti vsem tehnične pripomočke, ki so vezani na uvoz in predragi. Slavnostni govorec Marjan Gantar je spregovoril tudi o teh težavah, ko se je razgovoril o aktualnih družbenopolitičnih razmerah. Na koncu pa je poudaril, da je med petimi medobčinskimi društvi humanitarne narave, ki delujejo v Kranju, organizacija slepih najbolje organizirana. Stiske so bržkone gnale slepe, da so se učinkovito organizirali, danes pa žanjejo uspehe. V slavnostnem programu, ki je sledil, so nastopile pevke no-neta Tomo Zupan in glasbenik Rudi Marodini, program pa je povezovala igralka Nadja Straj-nar. Ob jubileju pa so podelili tudi priznanja. Dobilo jih je kar 55 posameznikov. Veliko, pa vendar premalo za veliko truda, ki so ga številni ljudje vložili v delo organizacije, kot je poudaril predsednik organizacije Emil Muri. Priznanji sta dobila tudi Center slepih iz Škofje Loke in Občinska organizacija slepih iz Smederevske Palanke, ki z Gorenjsko že desetletje goji prijateljske odnose. D. Z. Žlebir Kmečki praznik pod Storžičem Kako so nekdaj delali mošt Bašelj, 12. septembra — Turistično društvo Bela-Trstenik prireja ob koncu tedna na Ce-larci v Busiju tradicionalni, že peti Kmečki praznik pod Storžičem. V soboto ob 18. uri bo Večer pod gorami, na katerem se bodo tri ekipe (domačini, »vikenda-ši« in Bašljani, ki so se izselili iz domačega kraja) pomerile v delovnih in zabavnih igrah. V nedeljo (začetek ob 14. uri) bo po kratkem kulturnem programu, v katerem se bo predstavila folklorna skupina iz Preddvora, prikaz starih kmečkih del in običajev. Letos bodo dali poudarek predelavi sadja. Spodnjebelski možje bodo prikazali, kako so v teh krajih nekdaj »mečkali« sadje s kamnom, ki so ga valili po izdolbenem koritu iz ene na drugo stran, in stiskali mošt s staro, se leseno »prešo«. Na prireditvi pa bodo prikazali tudi sodobnejše načine predelave sadja, stiskanje z železno in s hi- dravlično »prešo« in kuhanje žganja. Mošt, ki ga bodo iztisnili, bo na pokušino, Slemcu s Spodnje Bele, ki redno sodeluje na prireditvi in pri predstavljanju starih kmečkih del in običajev, pa se je v enem letu tudi že nabralo precej iskrivih domislic. Program bo povezoval Rado Kokalj. Oba dneva bo kegljanje za koštruna in srno, med jedrni, ki jih bodo ponudili Bašljani, bo tudi pečena ovčetina z domačim kruhom. Dobro bo poskrbljeno tudi za zabavo. V soboto bo igral ansambel Tretji človek iz Tržiča, v nedeljo pa skupina Na Sončni strani Alp. Celar-ca, kjer bo prireditev (brez vstopnine), je resnično na sončni strani, na izjemni legi, odkoder je lep razgled v gore in proti Kranju. Če bo tokrat slabo vreme, bo kmečki praznik teden kasneje. C. Z. 12.000 planincev na tromeji Prijateljsko srečanje na tromeji Rateče, 11. septembra — Tudi letos so pohodniki na tromejo krenili iz Selč pri Podkloštru, iz Rateč in iz Bele peči. Največ jih je bilo iz avstrijske Koroške, saj so organizatorji na srečanje povabili tudi turiste, ki bivajo ob koroških jezerih. Minulo nedeljo so se že deve-tič zbrali planinci treh dežel na tromeji nad Ratečami, na prireditvi, ki so jo skupno organizirali Turistično društvo Rateče, Turistično društvo Kranjska gora, Turistično društvo Trbiž v Italiji in občine Podklošter. Devetega srečanja na tromeji se je letos, tako kot lani, udeležilo rekordno število ljudi, saj se je v lepem sončnem vremenu nad dolinami sosednih dežel zbralo kar 12.000 ljudi. Največ jih je prišlo s sosednje Koroške, saj so avstrijski organizatorji povabili na tromejo tudi turiste, ki v tem mesecu letujejo ob številnih koroških jezerih. Tako so za pohod na tromejo organizira- li kar dva vlaka iz avstrijske Štajerske in Tirolske. Z avstrijske strani se je tako z žičnico povzpelo na tromejo največ ljudi, medtem ko so naši planinci prihajali na srečanje peš s Korenskega sedla ali iz Rateč. Na tromeji so na treh različnih mestih stregli z jedačo in pijačo, po enotnih cenah v dinarjih, avstrijskih šilingih in lirah, pač specialitete vsake dežele posebej. Razumljivo je, da so bile vsem obiskovalcem kljub vsemu še najbolj dostopne slovenske cene, zato je bila prav na jugoslovanski strani ves dan izredna gneča. Za razvedrilo so igrali zabavni ansambli, koroška stran pa je Planinska učna ura na ledeniku Kranj, 9. septembra — Analiza gorskih nesreč letošnjo zimo je pokazala, da je med vzroki zanje tudi nepravilna uporaba tehnične opreme na zimskih turah. Zato so se v Planinskem društvu Kranj odločili, da bodo v sodelovanju s člani svoje postaje Gorske reševalne službe in gorskimi vodniki pripravili na ledeniku pod Skuto učno uro v uporabi derez in cepina. Praktični prikaz z urjenjem v rokovanju s temi pripomočki bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra 1988, obakrat med 10. in 15. uro. Udeleženci naj se zberejo vsaj pol ure prej v Kranjski koči na Ledinah, kamor bodo po potrebi vozili opremo obiskovalcev s tovorno žičnico. Nekaj derez in cepinov bo imel na razpolago tudi organizator. Pa še to! Izobraževanje, ki ga bodo izvedli ob vsakršnem vremenu, je brezplačno. V koči je dovolj prostora tudi za prenočitev planincev. Usposabljanje priporočajo vsem, ki si želijo v gore pozimi, a ne obvladajo tehnike varovanja v takšnih razmerah. Seveda jim bodo inštruktorji ob tem radi odgovorili še na druga vprašanja. g g . pripravila tudi polurni kulturni nastop koroških pevcev. Ob 13. uri so se pri značilnem znamenju na vrhu tromeje zbrali predstavniki organizatorjev, se pozdravili in si zaželeli, da se na tem zanimivem srečanju prihodnje leto spet vidijo. Že po tradiciji je prireditev na tromeji vsako drugo nedeljo septembra, vendar za prihodnje razmišljajo, da bi jo pripravili ob koncu septembra. Na tromeji imajo namreč pašnike in zemljiška posestva kmetje z vseh treh strani meje, ki pa morajo prav zaradi prireditve prej odgnati živino v dolino. Vsakoletno srečanje na tromeji združuje ljudi, ki prebivajo v treh sosednjih deželah in v treh različnih sistemih, srečujejo se znanci in prijatelji, sklepajo se nova poznanstva. Zato bi bilo prav, da se kljub problemom, ki se pri organizaciji tega srečanja pojavljajo, srečanje obdrži in ohrani tudi v prihodnjih letih- D. Sedej Na izlet v Goriška brda Vse upokojence in upokojenke vabimo na izlet, ki bo v četrtek, 15. septembra, na Primorsko. Odhod bo izpred kina Center v Kranju ob 7. uri, od koder se bodo izletniki podali čez Vršič k izviru Soče in naprej v Goriška brda, do Nove Gorice, Vipavskega križa in slednjič nazaj proti Ljubljani. Prijave sprejema vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne društvo upokojencev v svoji pisarni na Tomšičevi 4. / GLASOVA ANKETA 3 Gasilstvo od mladih nog do starosti Kranj, 10. septembra — Gasilci morajo pri gašenju obvladati sleherni postopek do podrobnosti, da bi bilo njihovo delo uspešno in varno. Takšno pripravljenost dosegajo z rednim urjenjem na vajah in še zlasti z vsakoletnimi gasijs,kimi tekmovanji. Prav tekmovanja so najboljši prikaz usposobljenosti in množičnosti gasilskih organizacij. Na letošnjem občinskem tekmovanju v Kranju, ki je potekalo konec tedna na mestnem stadionu, se je pomerilo kar 106 tekmovalnih enot iz 32 društev po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Prek 950 tekmovalcem so se pridružili številni mentorji mladih gasilcev in sodniki. Mlajši pionirji in pionirke so se preizkusili v štafetnem prenosu vedra z vodo in zbijanju tarče z vodnim curkom, njihovi starejši vrstniki pa v vaji z manjšo motorno brizgalno in raznoterostih. V slednji nalogi, ki jo sestavlja delo z gasilskim orodjem in hitro oblačenje obleke z opremo, so tekmovali tudi vsi starejši. Mladinke, članice in veterani so poleg tega tekmovali v vaji s hidrantnim nastavkom, mladincem in članom pa so točkovali še delo z večjo motorno brizgalno. Nekaj udeležencev smo povprašali za mnenje o sodelovanju na takih prireditvah in v gasilstvu nasploh. Tole so povedali! Tina Zoreč, učenka 3. razreda s Kokrice: »Od lani sodelujemo v šolskem društvu Mladi gasilec. Za to me je navdušil bratec, ki mi je pravil o zanimivih vajah. Res smo se na njih naučili marsikaj o ravnanju z gasilskim orodjem. Tokrat sem prvič na tekmovanju. Je kar veselo, saj je zbranih veliko mladih. Gotovo bom še tekmovala.« Dejan Mihovec iz Šutne pri Žabnici: »V prvem razredu sem postal pio-nir-gasilec. Že sedmo leto se vsak teden zbiramo v GD Žabnica, kjer nas seznanjajo s teorijo in praktičnim delom. To me zelo veseli, še posebno rad pa imam mokre vaje. Tekmoval sem že večkrat in tudi tokrat smo kar dobro nastopa- li. Gasilstvo me privlači zaradi koristnega pO' četja.« Irena Justin, srednješolka iz Trboj: »V našem kraju ni veliko dejavnih organizacij, ki so primerne za dekleta-Tako sem se pred tremi leti vključila v gasilsko društvo, kjer kar dobro delamo tudi mladinke. Lani smo zmagale na občinskem in podro-9 čnem tekmovanju ter sodelovale na republiškem. Tudi z letošnjim nastopom smo zadovoljne, čeprav nismo dolgo vadile. Razen na tekmovanjih sodelujemo na družabnih srečanjih.« Jože Mohorič, poveljnik GD Naklo: »Sam nisem tekmoval, vendar sem veliko pomagal vsem našim tekmovalcem v pripravah za nastop-Ker sodelujemo s pionirji, mladinci, člani in veterani, je bilo nekaj minulih tednov kar precej delovnih. Uspehne iz preteklosti, ko smo osvojili zlato tekmovalno značko, je težko ponoviti, saj je nujno uigrano delo vsega moštva. Nastop je vseeno koristen za osvežitev znanja.« Anton Mihelič, kmet iz Podbrezij:»Z81 leti sem najstarejši udeleženec tekmovanja. S tem dokazujem, da smo veterani zvesti gasilstvu-Lani je bila naša desetina celo druga na občinskem tekmovanju. Gasilstvo zelo cenim, ker je nujno za pomoč ljudem v stiski. Sam sem gasilec že od 1930. leta-V podbreškem društvu sem bil 16 let poveljnik, imel sem predsedniško in blagajniško dolžnost, pa še danes se ne branim dela.« Besedilo: S. Saje Foto: Gorazd Šinik ( Nedosegljivih 450.000 din mm Se korak v uravnilovko? Kranj — Verjetno ne bo nihče začuden, če bodo v Iskri Telematiki delavci že naslednji mesec znova zahtevali povišanje osebnih dohodkov, čeprav za to ne bo dejanskih možnosti. Nuja preživetja za slabo plačano delovno silo, pa seveda kar kliče po delitvi — vsem enako. Telematika pa ni edina organizacija s takimi težavami v Kranju, vendar pa jih drugje, kjer nimajo izgub, za spoznanje lažje rešujejo. Kakor so sicer bile nedavne zahteve delavcev v Iskri Telematiki upravičene posebej glede najnižjih osebnih dohodkov, pa verjetno doseženo stanje ne more biti odsev razmerij v delitvi, kot bi si jih želeli. Po sprejeti de-gresivni lestvici bo poslej (vsaj en mesec) prejemalo osebni dohodek — najnižji — v višini 320.000 din okoli 600 delavcev Telematike. Dohodek do višine 400.000 din pa bo po tej lestvici prejemalo še tisoč delavcev Telematike. Kaj več strokovni odbor ni mogel doseči, niti kaj več po veljavnem zakonu o sanaciji ni mogoče. Vsakomur pa je jasno, da v času, ko gre delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki za preživetje, ni prostora za kakšno drugačno razumevanje delitvenih razmerij. Kakšne pa bodo posledice tega solidarnostnega preživetja v tej ali pa še kateri drugi delovni organizaciji, bo pokazal čas; že zdaj pa se kaže v begu strokovnega kadra. Sicer pa je v Kranju še nekaj delovnih organizacij, kjer najnižji osebni dohodki le malo presegajo najnižjega v Iskri Telematiki. V petih, šestih delovnih organizacijah z najnižjimi osebnimi dohodki v kranjski občini, za avgust najnižji izplačan OD ne bo presegel 350.000 din. To pa je daleč od višine najnižjega osebnega dohodka, ki ga pred', ga slovenski sindikat. Ne ta * naslednji mesec, tako je pove predsednik izvršnega sv*, skupščine občine Kranj Hen1"1 Peternelj, v teh kranjskih del0^ nih organizacijgh^rje, bodo m0fy kaj bistveno povečati najni^L prejemkov delavcev. Razen. 1 se ne bodo odločili za uravni«°vl ko. Sicer pa bodo, kot pravij0 teh najslabše stoječih organ^. cijah, lahko takšno višino nižjih prejemkov, kot jih Vve\ gajo sindikati, dosegli šele vjy vembru. Seveda pa velja doo , — če se ne bo spremenila do5! danja zakonodaja. Za povečaj osebnih dohodkov v septem'' so se odločili tudi v Tekstili^0 v su — za okoli 20 odstotkov-Planiki za 18 in za 25 odstop za najnižje osebne dohodke.. Kokri okoli 10 odstotkov. Podjj no pa razmišljajo še v nekate delovnih organizacijah z n3^ jimi OD v občini. L- ^ Zasilni pristanek športnega letala Brnik, 11. septembra — Kontrola letenja na brniškem letališču je ujela klic na pomoč iz ameriškega športnega letala, ki je vzletelo v Benetkah. Menda je avstrijskemu pilotu, ki je krmilil cessno tipa 182, zmanjkalo goriva. Letalec je zasilno pristal v Ihanu pri Domžalah, pristanek pa se je k sreči dobro iztekel. Zabodel ga je v hrbet Kranj, 10. septembra — Zaplet v ljubezenskem trikotniku, ki ga tvorijo 35-letni Franc G. iz Kranja in zakonski par v ločitvenem postopku, se je skoraj tragično končal. Ljubimca sta se zvečer sestala v Francovem avtomobilu, pri tem pa ju je zalotil mož. Razvnete strasti so sprožile pretep in med rvanjem je Franc G. zabodel svojega tekmeca v hrbet. Ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Spregledal avto na prednostni cesti Šenčur, 10. septembra — V križišču cest Kranj-Brnik-Šen-čur-Voklo se je pripetila prometna nesreča, ker je voznik s stranske ceste izsilil prednost onemu na glavni. 58-letni Alojz Bobnar z Brega je namreč pripeljal iz Voklega na prednostno cesto, pri tem pa spregledal avto Rajmunda Debeljaka, starega 54 let, iz Kranja. V trčenju je bila huje ranjena sopotnica Ljudmila Bobnar, stara 52 let, z Brega. Trčil v troje avtomobilov Cegelnica, 9. septembra — Voznik osebnega avtomobila z avstrijsko registracijo Sašo Vokal iz Ljubljane, ki je peljal po hitri cesti od Kranja — Zahod proti Podtaboru, je med vožnjo zapeljal na nasprotni vozni pas. Nasproti je tedaj pripeljal 52-le-tni Drago Doki z Jesenic in med avtomobiloma je prišlo do trčenja, ki je Doklov avto odbilo na odstavni pas, pri tem pa mu je odpadla tudi pnevmatika. V° pa je trčil še v dva avtom0'' j nemške registracije, ki sta v, peljala nasproti, šele nato sey avtom uspel vrniti na svoj v°.gn pas. V nesreči je bil hudo ra?Lr voznik Doki, zverižene pl°c s ne pa je bilo za 26 milijon0^ Foto: G. Šinik ( Umrla v bolnišn[cJ Ljubljana, 6. septembra posledicami prometne nfs^\f je v Kliničnem centru v kJ^,^ ni umrla 37-letna Stanis <, Grašič iz Prebačevega. Pp.^ju*' čila se je pred časom v ^r'zlzap^ Čirčah, kjer je nenadoma z ^ ljala pred tovornjak.