Ameriška Domovina raasnaacn So nas v oboroževanju Sovjeti res prehiteli AMCRICAN IN fPIWT _ fOR€!6N IN LANGUAO« on tv HatlMal ud IflfernatlMta) ClrcalatiM CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 25, 1960 SLOVCNIAN MORNINO N€WSPAP€A Sovjeti so v medcelinskih raketah spredaj, v celoti vo-dijoZDA. Washington, d. c. — s tom vprašanjem so se pretekli ^e resnih presoj in fan-astienih kritik ne kaže druge-kot Počakati, da se prah obli ' Jh Se rnec^ '■em ne razburjajo Kar Moskva sedaj počanja, nobena priprava na skorajš-oJ° vojno ali bahanje z novim še°i?Cm: ^oskva bi samo rada čn razPbimlela naše politi-rig6 S^ras^i v sedanjem voliv-n m ^°ju in tako oslabila našo rei10?00 strnjencat. Treba je total °11anKi hladno kri inn čakati val° lovijo vsi politični opazo-Zaf01 V prestolici, ki niso Vj„n, eres‘rani na volivnih pod-tr^'1 P°b tikov vseh vrst lCniPeramentov. ....... J^enhower je predaval republikancem sed!oSHlNGTON- D' C.-Pred-vat t ^senhower je šel predajo na P0^^^00 šolo, ki so pr llledili republikanci tekom gQvi^'6^3' tedna. Vsebina nje-nam' ^ZVajanj je odgovarjala nik enU Petične šole: predsed-žeri skušal navdušiti udele-e za .republikansko stvar. Pi2f|^0Z0rb jih je na to, da orga-za nIJa- Sama ae ne zadostuje imetff'^0 življenje, treba je le> q vero v strankine idea-Paloo r^an‘Zacija ima predvsem vj (jo0’ strankine ideale spra-Posam ^0^^ene zavesti vsakega 2 *znega volivca in volivke, skuša)C1 n° i6’ da predsednik ni dej, Podajati poslušalcem i-kot »j! je svoje čase označil ljubil 0V° rePubbkanstvo.” Ob-dini, ^ Pa rePublikanski mla-kam'pa a k° tekom volivne ni a .^.Wplo podpiral v nje- kandidatC1^ Za rePublikanske Terezija Godec Po dolgi bolezni je preminula v petek zvečer v St. Alexis bolnici 72 let stara Terezija Godec, rojena Vidmar, s 3555 E. 80 St. Pokojna je bila doma iz Zagraddca v fari Fužina, odkoder je prišla sem pred 60 leti. Bila je ustanovna članica društva sv. Anne št. 150 KSKJ, društva Kraljica miru št. 24 SDZ, Podr. št. 15 SŽZ, bratovščine sv. Rešenega telesa, ter Tretjega reda sv. Frančiška. Njen soprog Ignac je umrl pred 7 leti. Pokojna zapušča hčere Thereso Fer-foPa, Anno Fischer, Albino Per-cun, Josephine Winter in Emmo McGinty, sinova Ralpha in Bernarda (v Kaliforniji) vnuke, pravnuke ter sestri Mrs. Joseph ine Mulh in Mrs. Mary Gramc (v Geneva, Ohio). Pogreb bo jutri zjutraj iz Louis Ferfolia pogreb. zavoda ob devetih v cerkev sv. Lovrenca potem na Kalvarijo. Olga Slapnik V petek popoldne je po dolgi bolezni umrla v Polyclinic bolnišnici Olga Slapnik, rojena Sr-novnsnik s 6026 St. Clair Ave., kjer je z možem Charlesom več let vodila cvetličarno. Stara je bila 47 let. Zapustila je soproga Charlesa, sina Charlesa ml., mater Josephine Srnovrs-nik, sestre Mary Potočnik, Josephine Fantine, Pauline Lenar-sic, brate Petra, Raymonda, Adolpha in WilRama Srnick. Bila je članica Maccabees št. 601, Podr. št. 50 SŽZ, Društva Napredne Slovenke št. 137 SN-PJ, Društva sv. Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ, št. 47 HBZ, Srbske dobrodelne federacijo br. 4021, Cvijet Hrvatske sestre in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Veronika Tkalec Pretekli četrtek je umrla po dolgi bolezni v sirotišnici malih sester vdova Veronika Tkalec, roj. Rusic, doma v Sloveniji, od koder je prišla sem pred 50 leti. Soprog Joseph, ?riredi!° demonstracije. - Najmanj ^ K molitvi— Članice Društva Kraljica miru št. 24 SDZ in članice Podr št. 15 S2Z so vabljene nocoj ob 8:30 v Ferfoliev pogreb, zavod k molitvi za pok- Terezo Godec. Članice Društva sv. Marije _________ ________ _ v. Magdalene št. 162 KSKJ so 20 mrtvih in preko 150 ranjenih.' De Gaulle Si "LbotovBrazmjolt osm,ihJ ** ------ .... _ . ^ ^ ^ j.. krajskov pogreb, zavod k molitvi za pok. Olgo Slapnik. pozval k vzpostavitvi miru. — Izredna seja vlade. bisk k svojemu sinu Richardu Jaksicu, ki je v Sao Paolo upravnik Eatonovega industrijskega podjetja. Skupno bodo obiskali Eden trdi, da je preprečil a-meriško intervencijo v francoski Indokini ter da je Združenim državam naj-vil vojaški nastop proti Naserju. LONDON, Vel. Brit. — An-jthony Eden nadaljuje z objavo j svojih spominov. Skoraj v vsakem odlomku njegovih spominov najdemo trditve, ki razburjajo ne samo Anglijo, ampak tu- £* MM* ^ koj popraviti Eisenhower, da nahstlčnimi skupinami v Alžirijiizsilil maja 1958 odstop 'Jero dru^1 državo JLižntAmeH' prepreči nepotrebno debato. j/Jade in .zroč.tev oblasti De GauHu. Francoski koloniseti v ke Srino pot' Eden je opisal svojo udeležbo Alžiriji so upali, da bo De Gaulle z energično roko vzposta- " P V sporu o Vietnamu. Trdi, da je vil v Alžiriji mir in red in uvedel trdno vlado tudi v sami bil takrat proti vsakemu posku- branciji. De Gaulle je spoznal, da bo alžirski upor le težko su ki naj bi pomagal Franciji iz streti z vojaško silo, zato je pozval upornike, naj odlože oro-zadrege “češ, Francija ni tako ^Je, nakar bo imela Alžirija priložnost, da polom volitev sa-yeč sila prvega razreda” in je 'da odloči svojo bodočnost. Če želi se lahko izjavi tudi za Skoda, ako bi kd0 hotel zaradi popolno neodvisnost in ločitev od Francije. Ta De Gaullov nje tvegati mednarodne zaplet- načrt je povzročil med francoskimi naseljenci v Alžiriji hudo Ijaje. General De Gaulle goto- nejevoljo, ki je končno prišla do izraza pretekli teden v iz-VO ne bo pozabil te Edenove iz- Javi gen. Massuja nemškemu časnikarju, da se utegne vo;-jave in jo b0 z Anglijo ob prvi ska postaviti po robu tudi De Gaullu, če bo hotel svoj alžir-pnliki pošteno obračunal. Eden načrt izvesti. Nekako v istem času s0 dali podobno V-tudi trdi, da so 0 državljanski Javo tudi župani alžirske pokrajine. Vlada je gen. Massuia vojni v Vietnamu govorili tudi poklicala na odgovor v Pariz in De Gaulle ga je odstavil To ministrskem svetu in da je tam jo dvignilo med njegovimi pristaši v Alžiriji pravo burjo’ huichill izjavil, da mora An- Do Ganihi . *-----------—-----—.....— Churchill izjavil, da mora Anglija “postopati skrajno previd De Ganila na grmado! i nn . , - . * . ■ K0maj i6 Vest 0 odstavitvn da je sinoči prepovedala vsa greš ne napačno pot.” Radoved- posebno študentovska mladina demonstracij'n' 3 ni smo, kako bo naša administra- zbirati in demonstrirati po me- ^ ^ 1 nas °Pe naei- cija kvitirala ta angleški “kom- stu. Kričali so: “De Gaulla na ?, UPm V P0dp°r0 U‘ plimont.” grmado;” “živijo gen. Massu!’" A1Zlr13*. . . Eden dalje trdi, da je opozo- “Alžir je francoski!” Policija je K‘!, ° '1e, odda,al govor De ril našo administracijo že v ju- v polni bojni opremi zasedla Gau ^ v katerRm ta poziva k liju 1. 1956, da bo Anglija brani- vse važne predele, da bi prepre- podpori svo->ih naporov za vzpela svoje interese na sueškem ka- čila večje izgrede in nemire stavdev miru v Alžiriji češ, da nalu tudi s silo, ako bo treba. S Gen. Massu^je v Parizu izja- ^ S tem zvezan uSled Franci- tem je postavil na laž vse tiste, vil nekako lojalnost vladi * in ^ Poudaril je- da Je izdelal ki so trdili, da Anglija ni naše- predsedniku republike, toda ta sv0;' naart za končanje bojev v ga tajništva za zunanje zadeve je bila precej vodent. Vlada je v s°glasju s parlamen- nič opozorila, kaj namerava na- P» posebni .seji izdala posebno lom in vlado- praviti za obrambo svojih inte- izjavo, v kateri je ponovno za- recov. Kot je znano, je Anglija gotovila alžirskim domačhom hotela spor radi sueškega kana- svobodno izbiro svoje bodočno- ~ •' ----- ------ ------ la urediti s silo v oktobru 1953 sti ,ko bo enkrat vdeleži vzpo- SV0-’0 oblast in avtoriteto- ni in je skupno s Francijo in Izrae- stavljen mir in red. ostalo nič drugega, kot gen. lom začela pohod v Egipt. Upor — preko 20 mrtvih in Massu-ia' ki J6 gl'ozil z javn:m Radovedni smo, kaj bo na to nad 150 ranjenih Odstavitev neizbežna Če je hotela vlada ohraniti1 .vojaškim uporom, odstavti. To Zadtišivca— , Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Gertrude Pizmoht ob 1. obletnici smrti. Ascsincnt— Danes je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment! Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment nocoj od pete ure dalje v šoli sv. Vida. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6 do 8- ases ment v šoli sv. Vida. Molitev— članice Materinskega kluba fare sv. Vida so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Olgo Slapnik. Članice Podrž. št. 25 SZZ so vabljene nocoj ob osmih v Že-letov pogfeb. zavod k molitvi za pok. Mary Juratovec. Članice Društva sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene nocoj ob osmih v Ferfoliev pogreb, zavod k molitvi za pok. Terezijo Godec. V Florido— Mrs. Mary Yerman in Mrs. Urška Mekinda z Bishop Rd.. Wickliffe, Ohio, sta se v petek za nekaj tednov odpeljali v New Smyrna Beach v Florido. Slovo— Članice Camiola Hive No. 493 TM. so vabljene nocoj ob osmih v Želetov pogreb zavod na St. Clair Ave., da se poslove od pok. Mary Juratovac. varijo. Mary Juratovac Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 1081 E. 66 St. Mary Juratovac, rojena Po-zelnik. Bila je vdova, soprog Florijan je umrl pred 46 leti. Tukaj zapušča sina Pavla, hčeri Mary Griffith in Rose Leskovec, vnukinjo Nancy, sestro Johanna Klaus in več drugih sorodnikov- Sin John je umrl. Rojena je bila v Žužemberku. Tukaj je bivala 56 let in je bila članica Društva Camiola Hive No- 493 TM in Podr. št. 25 SŽZ-Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos- Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St- Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. uijenm I - r- , v, , D®bi,ahčerkico!- rekla naša administracija i ALŽIR, Alž. — Izgredi in neJse J6 zgodll°- General Je bil nato j V petek popoldne se je v po-Edenovi spomini dokazujejo miri v mes*u dobili včeraj že °e, r°dnišnici Sv Ane rodila Tone- PT„,, malo so J VT'J"' " protestirat proti tako nenavad- ? d House’ kjer so j° °Perirali. soc kllJen ov, ki kupujejo in pro-nemu postopanju. |Leži v sobi št’ 210- |daJaj1° deln,Ce na bonl Kon* Castro se je razjezil in poča-! Seia~ " 36 P°Slala VSem klijen- stil poslanika s sledečimi psov-! Klub Ljubljana ima jutri zv. Ljudski glas med kapitalisti NEW YORK, N. Y. — Pravijo, da živimo v dobi ljudskega ka-pTalizma. Morda je to res, ako bi človek sodil p0 številu klijen-tov, ki jih imajo velike newyor-ške borzne agencije. Število kii-jentov gre v milijone, posamezne velike angencije jih imajo na sto tisoče. Med nje spada firma Merrill Lynch Co., ki ima nekaj sto ti- tom vprašalno polo, da bi zve- kumr: V.rala- - '--J—'ob 7:30 sčjo i SDD LTee^r Ta'^u in" g^Skl rrnh, neSraTe ' rcal'Cii°- Mn, bodočnosti. K« smovvT.”™ narec, hinavec, barbar, tip ti- Molitev— , . . .. a \ rana, ostanek fašizma.” | Članice Društva sv. Katarine čnih tprašanj" OdgovorePje te nik TT "V"6 t0 SVe P0Sl3‘ ^ u ZSZ S° Vab1jene noc°j ob 'dobila od 150,000 klijentov Na n k rad odzval pozivu Fidel Ca- petih v Zakrajškov pogreb- za-(vprašanje, kdo b0J prihodnji k molitvi za Slapnik. pok. Olgo predsednik, je odgovorilo 57%, j da bo republikanec. Ameriška Domovina ^S3| (f . Tj m^iTMrriMm-taingTiT,' Jaaaaajb 6117 St. Clair Are. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ,*$^£,83 No- 16 Mon., Jan. 25, 1960 Hruščev vzgaja svoje časnikarje Odkar je Hruščev prevzel oblast v Sovjetski zvezi, skuša svojo deželo preobraziti po svoji podobi. Vsako reformo napove navadno s kritiko, potem spravi celo zadevo pred izvršilni odbor komunistične stranke, ki potem v obliki sklepa ali navadne resolucije pove vsem tovarišem širom Sovjetije, kje grešijo, kako se morajo kesati in opraviti pokoro s trdnim sklepom, da se bodo poboljšali tako, kot želi vrhovna komunistična oblast. Po tej poti se je spravil tudi na komunistične časnikarje. Hruščev je velikokrat obgodrnjal svojo strankarsko časopisje. Spremenil je tudi uredništva važnejših časopisov, toda pravega uspeha ni bilo. Zato je spravil vprašanje o ruskih časopisih na zadnjo sejo centralnega odbora. Tam so po dolgi debati odobrili obširno resolucijo, ki pove časnikarjem, kakšni so v svojih grehih in kako naj se za naprej poboljšajo. Resolucija trdi, da se je propaganda v komunističnem časopisju zelo oddaljila od življenja. Časnikarji razlagajo vodilne misli komunizma v taki obliki, da jih navadni ljudje ne razumejo več. Bralci se morajo radi tega naučiti komunizem, rekli bi, na pamet, ne da bi vedeli, kaj so se prav za prav naučili. Časopisje ne zna ljudi navdušiti niti za patriotizem in jim ne zna vliti narodnega ponosa. Vsebina časopisov je mrltva, zanjo bralci ne kažejo nobenega zanimanja, preletijo časopise le iz namenom, da zvejo vsaj glavne novice/za komentarje se ne zmenijo. Resolucija daje potem navodila, kaj je naloga časnikarjev. Njen glavni cilj mora biti vzgoja bralcev, časnikarji-morajo biti sposobni, da govorijo z vsako plastjo ruskega naroda z razumljivim jezikom. Drugače je, treba pisati za kmete, drugače za uradnike, drugače za izobražen-stvo, drugače za strokovnjake vseh vrst. To, kar je treba ljudem naibolj vcepiti v glavo, je načelo, da mora biti vsak vnet za aefo. Kdor ne dela, naj tudi ne je, to je geslo, ki ga časnikar ne sme nikoli zgubiti z misli. Časnikarji se morajo dalje zavedati, da so oni glavni glasniki ruskega patrijo-tizma. Ne smejo zamuditi nobene prilike, da ne bi v živih slikah poudarjali dolžnosti do domovine, pa tudi ponosa nanjo. Časnikarska dolžnost je naravno tudi, da povsod zagovarjajo partijo in razlagajo njeno domačo in zunanjo politiko, ne mehanično, ampak s prepričljivimi besedami. Seveda morajo tudi kritizirati vse, kar vidijo slabega v vsakdanjem življenju, na primer razne “ostanke preteklosti,” kot so veselje do lenobe, zanemarjanje narodnih dložnosti, birokracija, špekulacija, samopašnost, protekcija, podkupovanje, pijančevanje in ostala poulična divjaštva. Največ svojih sposobnosti morajo časnikarji posvetiti razlaganju in obrambi ruske zunanje politike. Resolucija pravi, da je res, da se komunistično vodstvo odkritosrčno trudi za “mirno sožitje in mirno tekmovanje,” da pa sovražnik ne miruje in hoče zanesti zmedo in omahljivost med ruski delavni narod po vseh kanalih, ki jih stakne. In takih kanalov bo zmeraj več, kajti načelo mirnega sožitja in tekmovanja mora dovoliti stike med narodi. . . . Mislimo, da je ravno v zadnjem stavku povedana vsa skrb Hruščeva za njegove delovne množice in strah pred tujimi -vetrovi, ki vlečejo čez mejo. Da ruski narod ne da veliko na komunistično časopisje, to ve Hruščev s svojimi tovariši že dolgo vrsto let. Do sedaj to ni pomenilo za režim nobene nevarnosti, kajti od zunaj navadni ljudje niso mogli zvedeti ničesar. Sedaj se je železna zavesa nekoliko dvignila. Tujci prihajajo v rusko deželo, Rusi hodijo po svetu, tuji časopisi pridejo vsaj tu pa tam v roke ruskim bralcem. Rusko časopisje mora dalje vedno bolj in vedno obširnejše polemizirati s časopisjenj svobodnega sveta. Ruski bralci imajo že dosti vaje, da zna-,o brati med vrsticami. Te spretnosti pri nas ne poznamo, le redki jo razumejo. Na Ruskem je ravno narobe; redki so tisti, ki ne vedo, kaj je napisano med vrsticami. Tako na tih.em in brez vsake organizacije silijo tuje rnisli med ruske delovne ljudi. Iz opreznosti govorijo s tujci najrajše o gospodarskih zadevah, morda še o kulturi, znanosti in športu. Njihove misli so pri tem čisto nekje drugje. Ako jih povedo, opravijo to za zaprtimi vrati. Pri tem se znajo spretno izogibati špijonažni mreži ruske tajne policije, česar so se naučili pod Stalinovim režimom. Ruski komunisti čutijo, da se porajajo nove misli največ rav no v tistih glavah, ki imajo Vpliv na svojo ožjo okolico. Nove misli ne pomenijo nobene nevarnosti za komunistični režim, lahko pa postanejo plodno polje za večjo radovednost in ostrejšo kritiko tudi na tistih -področjih, kjer komunistični režim ne sme dopustiti prav nobene svobode, ako noče spodkopavati svojega obstoja. Stiki s tujino so torej za ruske komuniste veliko nevarnejši, kot so na primer za svobodni svet. Hruščev je na primer pri nas lahko še vako vneto agitiral, toda kdo se danes še spomni na njegovo propagando. Na Ruskem ni nobena beseda, ki pride iz tujih ust, pozabljena cele mesece in leta. Vse to dobro ve tovariš Hruščev. Njegova strankarska omejenost mu ne dovoli pravega zaključka, da tuja beseda zaleže zatp tako veliko, ker je svobodna. Misli, da so “kapitalistične” besede ravno tako naročene kot komunistične. Zato se je vdal upanju, da more njegovo časopisje uničiti vpliv stikov s tujino. V tem se moti, toda lahko bo trajalo dolgo, dokler ne bo uvidel svoje zmote. Ruski časnikarji mu ne bodo rešili režima, pa naj bodo še tako vneti. Manjka jim svobode. Časnikar je lahko (plodovit v govorjeni in pisani besedi samo tako dolgo in tako daleč, v kolikor nima na seboj cenzorja. S cenzuro in resolucijami ne bo Hruščev pripravil časnikarjev, da bi obvladali javno mnenje na Ruskem. Manj resolucij in cenzorjev, več svobode, to bo dalo ruskim časnikarjem možnost, da vršijo dobro svoje poklicne dolžnosti. Tega jim Hruščev dati ne more, ker bi spravil s tem svoj režim na kant. | BESEDA IZ NARODA t ^jli «Mt****M «« « M 6 >■ « >H M« «—«!> MM *1« MfHI Pismo &X^!L Vrhenikega Wm Tineta * lo Waukegan, 111. — Kaj izredno novega nimam za; poročati iz naše Ameriške Vrhnike. Čas brzi naprej, božič in novo lete sta za nami. Zdaj smo v pred-pustu, ki pa tu v Ameriški Vrhniki zdaj nima več tako pomenljive veljave, kakor nekoč, ko smo bili stari naseljenci mladi, si izbirali neveste, svatovali in to po naših slovenskih načinih in običajih. Zdaj gre vse po ameriško. Še vreme sedanjih časov vodi z nami neke posebne špekulacije in se mi zdi, da se ne obnaša več tako, kakor nekoč- Kadar bi radi, da bi nam dalo ma- lo več toplega sonca, nam zagode s svojo severno ostro muziko in kadar pa mislimo, da bi nam malce za okrasek naše planjave z belo odejo pobelil, da bi vedeli, kakšne barve je še sneg, tedaj nam . odkaže bolj vlažno vreme- V takem vremenu pa stokamo stari, da nag revme mučijo in nategujejo po svoje. Zadnjič sem nekaj v našem narodnem hramu tožil, da me nekaj po kosteh ščiplje, pa me je France, ki je v Horjulu na svet prišel, podražil: “To je pa čudno, da te revmatizem trga, saj Vrhenčani ste s “coklarskega becirka” doma, tam hodijo v “coklah” in nimajo nikoli mokrih nog — od česa bi se prehladil?” Tako je prišla v naš pogovor “Coklarija”. Odkod to ime? Baje je nastala iz neke šaljive legende o sv. Pavlu, ki je patron vrhenške dekanije, in sv. Marjete, ki je patrona borovniške fare. Sv- Pavel je baje hodil v cokljah, o sv. Marjeti pa pravijo, da je hodila v “šolnčkih”-In nekateri hudomušneži so še pristavili, da je sv. Pavel v Borovnici zgubil ali pozabil eno cokljo in odtod in iz tega je nastala tista šaljiva ljudska legenda o “Coklariji”. Seveda, če je vse res tako bilo ali ne, tega jaz vam jamčiti ne morem, ker tedaj, ko je sv Pavel svojo “cokljo” zgubil, ne tedaj ko so jo našli, nisem bil zraven- Torej nisem bil očividec dogodka, ampak samo povem, kolikor jaz vem in sem čul od drugih to pripovedko. Kdor jo ve bolj natančno, to je avtentično, naj jo o priliki objavi, da bo ta zade-Va enkrat historično veljavno ugotovljena- * CHICAGO JE SVOJE VRSTE NEKAK “AMERIŠKI BABILON”. — če se ne motim je več ali manj organizem Ca-ponovega kraljestva stal na sicilijanski krvi. Ko so pok- Ca-ponija spravili na hladno zvezni pglicisti in ko je pok- Roosevelt napravil spremembo, da je bila prohibicija v deželi razveljavljena, je javnost mislila, da je nastal konec temnemu rokov- njaškemu kraljestvu po raznih velemestih. Pa se ni tako zgodilo. Gangsterske posle so le samo prenesli na druga področja raznih prepovedanih obrti, katerih je brez števila. In tu gre naprej trenje med onimi nikdar sitimi lakomneži, ki kujejo milijonske dohodke iz naj boli gnusnega businessa, ki si ga je mogoče misliti- Kdor pride v teh trenjih drugemu na pot, pride na “muho”, danes ta, jutri drugi in pade ali od krogle, ali od kaj drugega. Ta mafistič-na trenja so nekako “kraljestvo” v državi. Gangsterji po svoje vladajo v njem in to prav pred očmi državnih oblasti. Kar nerazumljivo je to- Zadnjič sem bral, kako so “počistili” v Chicagu znanega Roger Touhya. ‘Chicaški dnevnik “C- T.” je prinesel na zadnji strani veliko sliko kraja, kjer je bil Touhy ustreljen, o-krog policija, obris, kako naj je bil napad izvršen, še celo kako so potovale krogle do žrtve so naslikali. Zraven poleg pa slika, kako je v Rimu sv- Oče izročal rdeči klobuk našemu kardinalu chicaške nadškofije. Sliki pač nista spadali tako skupaj na eni in isti strani. In mnogi si je lahko mislil: “To je Chicaga!” Na eni strani taka, na drugi taka- Soslučajnost. Seveda. Po načelih businessa — kar pride, to pride ... In res marsikaj pride! Touhy-ev slučaj je znan, vsaj starejšim ljudem, ki so poznali razmere med 1915 in 1935 letom- Suhači (prohibicijonisti), ki so mislili, da bodo Amerike poboljšali s svojim Volsteado-vim zakonom, so dosegli za deželo ravno obratne uspehe-Kakšne, priča tista doba tistih let- Tista doba je rodila mafi-stične nalezljive bolezni, kakršnih se dežela šte danes po 25 letih ne more znebiti. To priča rokovnjaški zločin zadnjih dni. v katerem je padel Touhy v Chicagu. Touhy, kakor poroča chicaški največji dnevnik na svetu “C. T”, je bil sin chicaškega policista, ki je bil mož dobrega poštenega imena. Bilo je v družini šest sinov- Toda vsi so hodili po drugačnih potih, kakor njihov dobri oče. Trije baje so bili tekom tistih prohibicijskih let u-biti. Rogers je bil vodja tiho-taparskega bootlegarstva v severnem delu Chicage. Marsikaj so mu očitali v borbah z nasprotno gangstersko skupino, ki je obratovala pod Caponijem Potem je prišlo do ugrabljanja znanega Jack Factor ja, radi katerega slučaja je končno padel Touhy v past in v obsodbo 199 letnega zapora. Vmes je bilo še nekaj drugih dogodkov, Enkrat je pobegnil iz ječe, a so ga ujeli in posadili nazaj. Med tem so neprestano vlagali prošnje in ■prizive za ‘njegovo pomilostitev in on je vztrajal, da pri u-grabljenju Jack Faktorja ni nič kriv. Končno so se ušesa odbornikov pomiloščevalnega odbora omehčala in so letos podelili Rogersu pogojno pomilostitev. Okrog 22- ali 23. nov. je Roger prišel na svobodo iz jo-lietske državne kaznilnice- Med tem je pa izšla tudi že njegova knjiga, ki naj bi pojasnila, da on ni kriv, za kar je sedel 25 let v zaporu. V knjigi je bil prizadet tudi pred 25 ali nekaj več leti Jack Factor, je prispel prav tiste dni, ko so “pokosili” zdaj še neznani gangsterji Roger Touhy-a, in je vložil pred par dnevi tožbo proti Roger Tou-hy-u in izdajateljem knjige za odškodnino 3 milijonov dolarjev- Pač svoje vrste soslučajnost. Zadevo policija zelo podrobno preiskuje. Ali jo bo odkrila, je druga zadeva. Touhy je padel. Kdo ga je “pokosil”? To je za enkrat še svoje vrste mafistična tajnost. Nekateri zgovorni poročevalci zapletajo v slučaj bivšega državnega pravdnika, drugi njegovega glavnega detektivskega preiskovalca, da so bili Tou-hyevi nasprotniki. To pa ne drži in ima morda le nekak svoj namen, da bi izvabili prave krivce na dan, ki so pa čisto druge osebnosti- Najbolj verjetna je domneva, da so “počistili” in spravili s poti Touhy-a tisti, ki se bojijo, da bi jih tožba tedaj ugrabljenega Jake Factor j a kako ne prinesla na površje v javnost. In take osebnosti, ki so imele tedaj v tistih nečednih zadevah prste vmes, se bojijo “svetlega sonca javnosti”, to pa zato, ker zdaj nekateri izmed teh sedijo na promi-nentnih stolcih raznih uradov, pri raznih unijah in morda celo v prominentnih političnih uradih vseh raznih področij. Svetlo sonce, posebno svetlo sonce javnosti v takih slučajih mnogim ljudem ne ugaja in ne slu-Si njihovim- namenom. Zato se ga bojijo. Ta chicaška zgodba in glas o njej je žalostno odjeknil baš v tej letošnji božični sezoni. Kako jo tolmačiš ti, ki to čitaš? Meni se zdi, da je napravil pomenljivo pridigo in z njo vsem naglasil: “Ej vi vsi, ki se vas to tiče! Zavijate in ogrinjate se v plašč krščanskega božiča in v njegovem imenu, kot neki večni branjevci, iščete komercijalni u • speh, toda na red v “hiši svoje lastne vesti” pa pozabljate. A-merika, lepa si na zunaj! Bog Te je postavil na kraj, kjer ti ničesar ne manjka. Dolžnost tvoja pa je, da pogledaš tudi. kako je v tvoji lastni izbi!” Ali je ta nasvet, ki se je rodil v moji domišljiji, napačen? — Želim, da bi imel drugi pot pisati o čem lepšem in veselejšem- Vsem čitateljem Amer. Domovine pa iskren pozdrav! Vrhenšk Tine. ------o------- Zahvala darovalcem za cerkev v Slari Loki Chirago, 111. — Dragim Staro-ločanom in prijateljem iskrena zahvala za pomoč za popravilo domače cerkve. V'drugi zbirki iso darovali: $20: Rev. Franc Gaber, Minnesota; $10: Mr. in Mrs. Frank Samsa, Chisholm, “Minnesota; Mr. in Mrs. Jože Žagar, Windsor, Canada; Mr. in Mrs. G. Kosič, Windsor, Canada; Rev. Karel Wolbang, Princeton, New Jersey; Mr. in Mrs. Jože Pečnik, Pittsburg, Kansas; Mrs. Margaret Dejak, Cleveland, Ohio. $5: Mr. in Mrs. Frank Bilban, Chicago, 111.; Mr. in Mrs. Anton Guštin, Chicago, 111.; Mrs. Ivanka Rehberger, Windsor, Canada; Mrs. Ančka Bernik, Windsor, Canada; Mrs. Frances Prhne, Cleveland, Ohio; Mr. Luka Kumar, Philadelphia, Pa.; Mr. in Mrs. Anton Suta, Cicero, 111.; Mrs. Lucija Cemazar, Chicago, in. V obeh zbirkah smo nabrali $312, katere ismo poslali domačemu g. župniku Janezu Veidru obenem s seznamom darovalcev. G. župnik je izredno vesel požrtvovalnosti in se vam bo po vaših sorodnikih osebno zahvalil. Ob nedeljskih mašah za farane se vas bo v molitvah spominjal. S svojim darom ste pripomogli, da se bo domača cerkev ohranila — in upajmo, da bodo starološki zvonovi enkrat v bodočnosti zopet zadoneli tako mogočno kakor so nekoč. Pozdravljeni! Anton Gaber. “Planika” vabi na letno zabavo na Osmi New York, N. Y. — Orkestralno društvo “Planika” vabi v soboto, 30. januarja, ob osmih zvečer na svoj letni zabavni večer v cerkveno dvorano na Osmi. Člani Planike bodo igrali, na sporedu pa je tudi šaljiva pošta in več drugih zanimivosti. Dekleta bodo postregla z okusnim domačim prigrizkom in pijačo. Vsi vljudno vabljeni! Pripeljite s seboj tudi prijatelje in znance! Odbor. Oporozimo kongresnike in senatorje / ---------- Cleveland, O. — Slovenci že leto dni bridko občutimo, da Združene države nimajo vseli-tvenega zakona, ki bi dovoljeval vselitev naših rojakov v takem številu, ki bi omogočilo rešitev vsaj najbolj kričečih slučajev. Najbolj potrebno je združevanje družin, ki so jih vojne in povojne razmere razbile. Se vedno se niso mogli doseliti k svojim staršem vsi otroci, zlasti ne polnoletni sinovi in hčere, bratje in sestre, še več je nerešenih takih slučajev, kjer gre za malo bolj oddaljene sorodnike, recimo nečake in nečakinje, ki jih tukajšni strici in tete zelo težko pričakujejo in bi jim radi pomagali, jih dobili v svoje domove. Nekaj je tudi starih staršev, ki zelo prosijo za svoje vnuke in vnukinje. Poleg vseh teh so seveda stotine beguncev, ki žele priti v našo deželo in čakajo, da bi se jim odprla zakoni, ta pot, da bi jim prijatelji in dobrotniki mogli pomagati, da se preselijo. Mnogi med temi že čakajo po več let. V letu 1959 smo dobili zakon, ki je začasno rešil vprašanje odraslih sinov in hčera, ki niso poročeni, sestre in brate pa je malo pomaknil naprej v prednostni vnsti. Begunskega vseli-tvenega zakona ni bilo. Letošnje leto je volilno leto. Upanje je, da bodo zakonodajalci občutljivi za želje svojih vo-liloev. Dobrodelne organizacije, ki skušajo pomagati v teh vprašanjih, se trudijo, da bi kongres- iniki in senatorji sprejeli tudi 'primerne imigracijske odredbe, j Potrebno pa je, da sodelujemo |vsi. Kongresniki in senatorji morajo zvedeti za tozadevne naše potrebe in želje. Vsak naj torej sporoči svojim zastopnikom v Kongresu, da hoče nov imigracij ski zakon. Nekaj je v tem oziru že storjenega. Kongresnik Dominick V. Daniels iz New Jersey je vložil načrt zakona, ki “hoče dopolniti Immigration and Nationality Act tako, da se bodo mogli bratje in sestre ameriških državljanov doseljevati izven kvote.” Senator Kennedy, eden demokratskih kandidatov za predsednika, pa je izdelal načrt zakona, ki naj bi dvignil letno število dovoljenih -vselitev na 250,000 na leto. Od tega števila naj bi 150,-000 viz bilo za sorodnike na leto. Od tega števila naj bi 150,000 viz bilo za sorodnike državljanov in stalnih naseljencev. Sorodstvo naj bi se upoštevalo do tretjega kolena, vključilo naj bi torej brate in sestre, nečake in nečakinje, vnuke in vnukinje. 20 odstotkov števila vseh dovoljenih viz, torej kakih 50,000 viz pa naj bi bilo za druge prosilce, ki žele imigrirati in se po splošnih zakonih izpolnili vse pogoje, da se jim more izdati imi-gracijska viza. Ti bi po tem zakonu prišli v Združene Države na obljubo, da bodo tu izpolnjevali ameriške zakone in bi bili neko določeno dobo tu “na poskušnjo.” Šele kasneje bi mogli zaprositi za stalno bivanje. Zaradi posebnega stališča a-meriške zunanje politike na-pram režimu v Jugoslaviji je nad nami vedna nevarnost, da vsebuje zakon kaka določila, ki bi omejevala ali onemogočala ljudem, ki so bili rojeni na ozemlju Jugoslavije, vselitev v Združene Države. Zato je nujno potrebno, da vsak naš človek pojasni svojim senatorjem in kongresnikom, da hoče ravno za te naše ljudi enake pravice, kot jih uživajo, ali kot jih bo predvideval zakon za begunce iz drugih držav pod komunističnimi režimi, tudi za ljudi iz Jugoslavije. Gori omenjena poskusa kongresnika Daniels-a in senatorja Kennedy-ja kažeta, da je vendar nekaj upanja, da bo letos mogoče kaj doseči. Podprimo te poskuse. Obveščajmo senatorje in kongresnike, sporočajmo jim svoje želje zlasti v teh prvih mesecih, ko bo odločeno o načrtih zakonov, ki naj bi jih sprejel Kongres v tem zasedanju. V drugi polovici leta bodo vsi kongresniki in senatorji zaposleni Z volilno borbo in ne bodo imeli časa misliti in delati na kaki taki zakonodaji, kot je imigracija- Za Ligo KSA, dr. Miha Krek- Deček na morskem psu Na japonskem otoku Okujiri se je pripetil štirim fantom ribiča Fukušija nenavaden dogodek. Fantje, ki so stari od devet do štrinajst let, so ujeli poltretji meter dolgega morskega psai. Blizu obale je skalnata čer. Dečki so tekmovali, kdo bo prvi priplaval do nje. Štirinajstletni Masami je bil najhitrejši. Le še nekaj metrov je imel do čeri, ko so bratje ki so plavali za njim, zavpili kot v en glas: “Pes!” Zares, morski pes je plaval naravnost proti njemu- V zadnjem trenutku se je Masami vrgel vstran in se tako izognil ostrim zobem morskega psa, nato pa se je zasukal in mu skočil na hrbet. Morski pes sc je prestrašil. Silovito je mahal z repom po vodi, se nagi: pognal s fantom vred v zrak, vendar v napačno smer, naravnost na obalo, kjer je obležal v pesku. Bratje so pritekli na kraj, kjer je Masami že držal morskega psa. Vsi štirje so zver obdelovali s kamenjem in vmes vpili,- Nazadnje so prihiteli ribiči, ki sprva niso verjeli lastnim očem, čez čas pa so se F dali prepričati, da so fantje ujeli velikega morskega psa. Za svoje dejanje so dobili lepo odškodnino in zbudili občudovanje odraslih. Le devetletni Takeaki je iskreno priznal “Strah je bil večji kot morski pes.” •-----o------ Pečenka izpod neba Železniški delavec Wallpeare je lagodno obedoval ob prog* pod daljnovodom visoke napc' tosti. Nenadoma sta mu priletela v posodo izpod neba dv9 kosa pečenega mesa- Ni si znal razlagati, odkod nenadna pošil.! ka, toda vseeno je meso poje' del. Tovariši, ki jim je prip°' vedoval dogodivščino, mu nis<| verjeli, čeprav jim je pokaZ3 oglodane kosti. Naposled pa s° le ugotovili, za kaj je šlo. ^ | jate ptic sta se spustili dve pr0‘ ti zemlji, se toliko približal1 ena drugi, da sta se tiščali F mec^ žicami povzročili stik. ju je v trenutku spekel. *0 KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc Tisoč misli se je podilo v Tor- hotel biti vsak tako srečen, da resovi glavi. V svoje pomirje- bi nesel duhovnikovo trugo. nie je proglašal usmrčene za pomične zločince in je opraviče-val Luzovo strogost, a vedno nanovo mu je zazvenela v srcu puadelupina beseda: ‘Na napa-^i poti ste!” Vzdihnil je< Zagledal se je v Marijiso svetinjico, ki je še ve-n° ležala na nočni omarici. Ti ljudje, ki jih imamo za anatike, imajo močno vero. Ce-° umirajo zanjo: “živel Kristus ralj)” je njihov klic in tako aVrno zrejo na puške, kakor da 1 že videli Kristusa. Guadelu-Pe bi tudi umrla za vero. Ali so vsi ti reg fanatiki? Ali pa imajo Prav? Ako je tako, smo mi zločinci. Kai naj piše Guadelupi? Ali Se naj opravičuje, aM sploh zata h svojo udeležbo pri usmrčenju? * ji naj sploh ne piše? v i^baj je bilo to pismo prine-seno? __ je ^^^1 siUg0 /[čeraj popoldne. orresa je zbodlo v srcu. Ko Je on dal premagati od Le-0r|ne priliznjenosti in njenih at'jih solz, je pismo bilo že tu. ^ Je torej kriv. ipoma je pozvonil telefon. pHalo, kdo je? jo /?nora je bila. Čestitala mu e b dostojanstvenemu nastopu Pn usmrtitvi. Torres je z gnusom zagnal l0c slušalo. Lenori niti odgo- talf ^ ni' Bilc> ga ie sram, da je s Ko dolg0 noreI za dekletom, ki cel naf*aja nad usmrtitvami in l .° čestita k posrečenemu račkemu delu. sv 86 i6 zaSledal v pismo in n.etinjico. Naposled je sveti-llc° dvignil k ustom in jo je ai° iUbil P178* se mn je izvil n^ok vzdih žalosti, nato pa se cutil olajšanega. £j^~'BoPraviti hočem svoj zlo-p v sr je dejal — kolikor se je cba. Zapustil bom to močvir- , Medt, lefon. em se je spet oglasil te- še je o- gla7Brav°. prijatelj! 1 Buz — dobro si se odre-' Sedaj še nekaj. "-■Poslušam- poi Doznaj, kdaj bo pogreb in kon V'2- en^m oddelkom na po-nenp zadušiš morebitne P°roS' o- VSem mi b°Š P°tem eni- Si razumel? a' — je odvrnil Torres jez- ilo. « e<^aj 86 t°! — je zamrmral, nar u 'b^m, zadiišil ne bom niče-Pove 'Večjemu ... te vražje lo- Prot^reb naslednjega dne. iw.1 P0kopališču so se valile doh !8!,edne množice. Ob vseh la y.0. Ibv|,n na pokopališču je'bi-h0vd2vr8čena četa redarjev. Nji-- P°veljnik se je javil Torre-res • Je Prosil za navodila. Tor-j; kratko dejal: 'Potil 0bern’ da bi kaka stvar Sebn 3 P°®reb- Brez mojega po-ga ukaza se varujte vsake- sSle ava”ia'.. grob0 v bližini izkopanih HžčniiT' bilo blizu pokopa- že r , 'vrat. Pogrebni pohod je pa dalec lahko videl. Pcpro *1 P0k0Pališču se je valila SosPegledna množica: gsopodje, So mo] iPreprosti narod. Glasno Zih Sp Ul rožni venec. Na obra-pr tJ® °dražal mir. dop gce.10 ie nad pol ure, pre-8ču y.3e Je množica na pokopali-p Uvrstila. ^red ne kočij Tr ’žalnf>^.^rati 80 se ustavile tri ha. Š< iJe- Prva je bila praz- eSt «•* No^3 ^ neSl° P° ^S9kn ” ■ 1NOsilci so se skoraj minuto menjali, ker je Dk- ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 1 Clair Avenue vhod na E. 62 St. radne ure; 0.3O zj do ? zy> ■iPiave nepotrebne Od vrat do grobov so vse tri truge nesli. Za trugama bratov Pro so korakali en starec, en mladenič in mlada dama. —Oče, brat in sestra! — je slišal Torres šepet. Za sorodniki je pridrdrala dolga vrsta avtomobilov. Bilo jih je do 600, ostalega ljudstva pa okrog 20 tisoč. —Moral je biti znamenit mož — si je mislil Torres. — Dobro, da ti ljudje niiso bili navzoči pri usmrtitvi. Linčali bi me. Ljudje so nezaupno gledali na vojaško uniformo in vkljub stiski je nastal okrog Torresa in vojakov večji krog. Trge so pri grobovih položili na tla. Iz množice je stopil starejši mož in je z mogočnim glasom začel moliti Očenaš. Nato je stopil na neko kamenito klop in je začel govoriti: —Dragi katoliški bratje in sestre! Truge treh mučencev ležijo pred nami. Edini njihov greh je bil, da so verovali v Jezusa Kristusa in se niso sramo-ivali evangelija. Oni ljudje, ki so oblatili državne zakone in se vkljub zagotavljanju, da so za versko svobodo, z vso srditostjo zaganjajo v sv. Cerkev, so na podlagi krivih obtožb včeraj spet usmrtili štiri može, med njimi tega gorečega duhovnika, ki je bil ponos in tolažnik mehiških katoličanov. Ta nepregledna množica, ki je prišla sem vkljub vsem nevarnostim, je glasna priča, da je bil ta muče-niški duhovnik naš oče, brat in največji dobrotnik. Množica je zaihtela. Iz tisoč in tisoč oči so privrele solze. Govornik je pogledal Torresa, nato pa je nadaljeval: —Bog je dopustil, da trpimo preganjanje. P. Pro in tovariši so končali /borbo in se veselijo v nebesih. Ne jokajmo pri njihovih grobovih, marveč v srcu pri-sezimo zvestobo veri, ki so za njo oni prelili kri in dali življenje. Ta vera je prava in sveta. Ostanimo ji zvesti. Ostanimo zvesti Kristusu in guadelupski Devici. Poveličani mučenci p. Pro in tovariši, prosite za nas, da ostanemo stanovitni. Prosite za našo ljubo domovino, da ji spet zasije sonce prave svobode. Prosite za sv. Cerkev, da izvo-juje čimprej zmago. Do svidenja v Kristusovi večni domovini. —Amen! — je zadonelo med množico. —Živel Krisitus Kralj! — je zaklical govornik in vsi tisoči so odvrnili: —Živel Kristus Kralj! živela guadelupska Devica! Poveljnik redarjev si je ves zasopljen tri pot proti Torresu. Gospod major, ali naj trpimo vse to? Udariti bo treba. Odgovornost je vaša! Ne potrebujem nasvetov!— ga je jezno zavrnli Torres. — Zberite svoje ljudi in pojdite k vragu. Častnik je pozdravil in odšel. Čez čas so redarji zapustili pokopališče in so se podali proti mestu. Medtem so truge spustili v grobove. Ko je nad duhovnikovo trugo zabobnela prva gruda, je njegova sestra glasno zaihtela. Sledil je prizor, ki je tudi Torresa pretresel. Oče je prijel hčerko za roko in ji je z močnim glasom dejal: —Leonida, kaj je to? Ali se spodobi jokati na grobu mučenca?! Niti ene solze naj več ne vidim v tvojih očeh! JANUARY s « t ■ i « « I 2 3 4 5 6 7 8 9 N) il 12 13 H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 K 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 31. —V Baragovem domu bo proslava škofa Friderika Barage. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Aye. veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družSabni večer. 28. —Predpustna zabava fare sv-Vida, v farni dvorani. 28.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. 28.—Samostojen koncert mezzosopranistke June Price v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob šti- priredi v novi rih popoldne. MAREC 6.—Mari jina družba “Roast Beef” kosilo dvorani sv. Vida. 6.—Marijin dvor št. 1640 Kat. borštnarjev priredi ‘,‘card party” ob 3:30 popoldne v St-Mary’s. Hall. APRIL 10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. MAJ 1.—Pevski zbor Triglav ima letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave. 15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. Politično poslanstvo jezikov HELP WANTED — FEMALE General Housework and ironing, 2 days a week or part time. Near Shaker Rapid-FA 1-2068. (17) Osvojitve se ne vrše samo z orožjem, marveč je njih obstoj jačji in dolgotrajnejši, ako so bile'izvršene z uma svitlim mečem, predvsem s prodiranjem omike, trgovine 'm 'tehnike v kraje, ki so v tem oziru bolj zaostali in manj razviti. Pri tem igra jezik osvojevalca kot posredovalec kulturne in gospo- uspehom izpodrival druge jezike. Posamezni pojavi v nekaterih državah že potrjujejo te napovedi, vendar pa ta proces ne pojde tako naglo, kakor si to predstavljajo nekaiteri posebno črnogledi ljudje. Bili so časi, ko se je poznanje francoske omike in znanje francoščine silno razširilo obenem s porastom darske povezanosti izredno važ-! francoske vojaške sile ter po no vlogo. Obenem z gospodarstvom, političnim prizadevanjem ter kulturnim prodiranjem se tudi jezik osvojevalca bori za prvenstvo, kajti jezik je ključ do uspeha na vseh naštetih poprišlčih. Ob porazu Francije se je glasila splošna sodba, da s tem francoska država ni padla samo glede političnega ug;leda na položaj sile drugega reda, marveč je z njim tudi francoska omika zadobila tako hud udarec, da bo francoski jezik poslej z večjim ogromnih vojaških osvojitvah. Vendar to nikakor ni bil edini činitelj, ki je širil francoski jezik med druge narode. V dobi Ludovika XIV. francoske revolucije in Napoleona Francija ni bila le najmočnejša vojaška država Evrope, marveč je bila tudi žarišče evropske omike ter nosilka idej svobode in napredka. Bolj ko s silo orožja, ki je naposled le omagala, se je širil ugled francoskega imena s silo francovske misli. Zato vidimo, da si je francoski duh zmago- vito krčil svojo pot tudi v dobah, ko je Francija poražena izgubila vojno v Evropi, v ostalih delih sveta pa se morala oc povedati prevažnim gospodarskim in kolonialnim postojan kam, n. pr. ob Mississippiju, Kanadi in v Indiji. Vsa Evropa odnosno sloji, so predstavljali nje narode svetovni javnosti, — dvori, plemstvo, meščanstvo, izobra-ženstvo — je še dolga desetletja živela v popolni odvisnosti od francoske omike, ko so bili že davno odstranjeni vsi sledovi Napoleonovih osvojitev. Šele preporod in probuja drugih narodov, kar je spet v nemali meri zasluga galskega duha, sta v osnovi izpremenila položaj ter močno omejila razširjenost francolščine, ki se je po tradiciji vzdržala le še kot diplo matski jezik vse do naših dni. Prvo vrzel sta v to domeno francoščine zasekali Anglija in Amerika, ki sta po svetdvnl vojni začeli pošiljati na mednarodne zbore zastopnike, ■ popolnoma nevešče dotedanjega tradicionalnega diplomatskega jezika. Anglosaške dežele — Amerika, Anglija, Kanada, Južna Afrika, Avstralija in dežele, ležeče pblitičnem ali gospodarskem območju obeh anglosaških velesil — Japonska, Kitajska in Indija, so zadale odločilni udarec monopolnemu stališču francoščine v mednarodni diplomaciji. Dočim je območje angleščine v svetu stalno rastlo, se je območje francoščine postopoma krčilo, dokler ni v naših časih ostalo omejeno na Sredozemlje, bližnji vzhod ter na vzhodno Evropo. Narod, ki šteje komaj 40 milijonov duš, ni mogel obdržati svojih pozicij spričo petkrat večjega števila Anglo-sasov ter mnogobrojnih narodov, ki so si v razvoju prilik usvojili angleščino kot mednarodni instrument sporazumevanja. Francija je v začetku našega veka’’ ’šfe' • prevladovala kot kulturno središče, vendar se je poslej pokazalo, da se v današnjih časih znanje jezika širi u-spešneje s tehniko, trgovino, prometom in celo s športom nego z lepo knjigo. Francoščina je po tem takem nesporno izgubila bitko tyr je morala odstopiti prvo mesto angleščini. S tem je načet prbblem bodočega svetovnega jezika. V tej vlogi so se že zvrstili latinščina, španščina v dobi največjega razmaha španske kolonizacije, zdaj pa je v ospredju angleščina. /Svetovni jezik je oni, ki ima ne samo veliko število pripadnikov, ki ga govore kot svojo materno govorico, marveč je njegovo poznanje prodrlo tudi NAZNANILO! Da bi Vam mogli nuditi boljšo postrežbo smo se preselili na NOVO MESTO ZALLER'S . ATLANTIC SERVILE 598 East 185th Stret na oglu Cornwall Rd. (Preje Zaller’s Pure Oil Service, 700 E. 200 St.) VSE NAŠE BIVŠE IN SEDANJE ODJEMALCE TER PRIJATELJEM PRISRČNO VABIMO, DA SE USTAVIJO PRI NAS IN SI OGLEDAJO NAŠO NOVO POSTAJO! RICH BILL in FRANK ZALLER globoko med sosednje in daljna narode. Velika Britanija ima sicer le 50 milijonov prebivalcev, toda angleščina je gospodujoči uradni jezik britskega imperija in ameriških Zedinjenih držav na prostranstvu dobrih 48 milijonov kvadr. km in na tem o-zemlju biva preko 200 milijonov pripadnikov angleškega maternega jezika. Na obzorju pa se že pojavlja nov tekmec za naslov svetovnega jezika, tekmec, ki ima že sedaj vse bistvene predpogoje zanj. To je ruščina, ki je gospodujoči in uradni jezik na velikanskem prostranstvu 22 milijonov kvadr. km in s prebivalstvom okoli 200 milijonov, od katerih odpade na tri ruska plemena najmanj 170 milijonov. 'a silna množica tvori močno zaledje ostalim 60 milijonom Slovanov, živečih izven Sovjetske zveze in tvorečih prirodna tla za razširjenje znanja ruske- MALI OGLASI Sobo oddajo ; Sobo s hrano ali brez nje oddajo. Naslov se dobi v uredništvu. (Ig) Avto naprodaj 1957 Dodge 4-door Coronet v prvovrstnem stanju. Oglasite se pri Dee Kay Tavern, 7006 St. Clair Ave. od 10:30 do 6:30. (19) Mesnica V dobro obstoječi slovenski naselbini. Sušilnik. Vsa oprema in zaloga- Pod ceno. Priložnost začeti trgovino z malo investicijo. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (\fi) ZELO VAŽNO Če kdo ve kje je Debic Sloga jezika. Razen tega je držav-j vpr^e "a 1 36 St., na tvorba ruskega naroda do- segla v svetu tolik ugled in u-poštevanje, da se bo to dejstvo izkazalo tudi v širjenju ruščine in ruske kulture med drugimi narodi. Angleščina in ruščina sta si že nekako razdelili področja: anglosaška govorica bo vsekakor ohranila svoje prvenstvo v pomorskem prometu, na copnem pa v Severni Ameriki ter na vsem območju britanskega imperija, dočim se bo ruščina še dolgo morala zadovoljiti značajem celinskega svetovnega jezika, omejenega na večji del Evrope in Azije. Obsežno področje Španščine portugalščine, ki gospodarita razen na Pirenejskem polotoku še v vsej južni in srednji Ameriki in Mehiki, bo ostalo neokrnjeno. Italijanski in nemški jezik, ki sta do druge svetovne vojne s tako dinamično silovitostjo zahtevala zase naslov svetovnega jezika, imata za sedaj malo nade, da v doglednem času dosežeta bistveno izpre-membo svojega položaja. Kakor zgleda sedaj,, bosta v ospredju angleščina in ruščina. Za kako dolgo, je odvisno, kako dolgo bosta ostali svetovni glavni velesili Amerika in Rusija. naj kliče Mr. Chapek na HE 2-2250 ali Mr. F. Opaskar MA 1-3786. (19) Stanovanje oddajo Na 7004 St. Clair Ave. oddajo 3, 4 in 5-sobno stanovanje proti mesečni najemnini od $45 do $60 Na novo okrašeno. Kličite EX 1-9332 ali EV 1-1063. (Jan. 15, 18, 20, 22, 25, 27) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovincb obrnita so da aas J0S. GLOBOKAR »86 £. 74tk It HE M«0| PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vocal SL Clair Ava in EL 88 St Moški dobijo delo Moški dobijo delo Moški, izkušeni na “lathe”, ki so sposobni delati na temelju načrtov, dobe stalno zaposlitev. Acme Saw Mfg. Co 1447 E. 47 St-(blizu Superior) (18) Ženske dobijo delo PRIJADRALI SO V SVOBODO — Skupini ribičev iz Sev. Vietnama, ki jih vidimo no sliki, se je posrečilo uiti mimo komunističnih patrolnih čolnov v Južni Vietnam — v svobodo. V skupini je bilo 32 družin, s 171 člani. Slika jih kaže v Tourane -M Juž. Vietnamu po srečnem begu. ŽENSKE DOBE DELO UPRAVLJALNE ŠIVALNIH STROJEV Delavke izkušene v oblačilni industriji imajo prednost. Dobra plača od kosa. Delo blizu doma v južno-vzhodni okolici. MODERNA OBRATOVALNICA FINI DELAVNI P060JI Oglasite se pri OHIO STATE EMPLOYMENT SERVICE 15807 I.ibhv Rd. (blizu Broadway) __________Maple Heights, Ohio tl HANDEL-MAZZETTIi Junakinja iz Štajra “Da, gospod Hendel!” .mestni pisar, v rokah ima pisa- Cuvaj in vojaki so mislili, da! no sodbo, tudi on si ne upa pred mu je gotovo naročeno od sodni-j sodnika. Mladi Hendel je stopil ka ali od stotnika, in na široko skozi vrata, nešteto oči se ozira so se odprla vrata. nanj. Sluge in vojaki, ki so v Čudovito modro in zlato nebo gruči spredaj stali, so se mu u-je pokukalo skozi vrata, in veter maknili. je potresel skozi tja proti farni Vprašal je: “Je-li moj oče še ulici cvetja iz .vrtov, ki so dehteli ob mestnih zidovih, švertne-rica je skrbno opirajoč pripeljala svoje dete . . . Z mestnega trga sem je votlo zabobnel boben in so žugajoč zatrobili rogovi. Ril je stotnik Gi-ffti, ki se je vračal iz štajerdor-fa in se je sedaj skozi sotesko bi ižjal'mestnemu trgu. Henrik je vedel, kaj mu je sedaj storiti. Takoj se je lotil naloge, čeprav je bila trda in težka. Rekel je strelcem: “Postavite se v dve vrsti pred mestno hišo, kakor poprej, in počakajte, dokler vam sam — ali kdo drugi ne da nadaljnjih povelj; grem pred sodnika, ker moram.” Strelci so postali žalostni, skozi množico je završelo mrmranje. Hitro je stopal s farnega griča doli. Ljudje so se mu umikali; vedeli so, da mu preti nekaj hudega; nekateri so bili veseli, češ, bo vsaj enega zadela kazen, če jim je bilo izkaženo veselje z deklico, ki je stala na sramotnem odru . • • zvečine pa so ga občudovali in so se bali za njegovo mlado življenje. On pa je korakal mirno, odločno in bojevito. Storil je, kar je storil, in sedaj hoče tudi nositi posledice . . . naj pride, kar hoče, čeprav je bridko, da je bila prav očetova sodba, ki jo je moral prekršiti. Moral je; hi mu žal. Oče je ni videl, kako je stala ob stebru, kako jo je rezalo železo, kako so jo pikali strupeni gadi ... Ozrl se je nazaj, da bi videl, če so že na varnem. Videl je, kako sta se med vrtovi oddaljevali dve osebi, videl je še vihrajočo materino ruto in pa ljubeznivo kodrasto glavo uboge Štefane ... In srce mu je zaigralo veselja, ubogi angel, sedaj greš domov, rešen si. Ha! Tam po trgu štorkljajo rabelj in pomagači: kakor tolpa brezrepih hudičev. Z Bogom! stari mojster skaza, spravi se v svoj lisičji brlog. Mali gre dobro! Temno stoji pred njim mestna hiša, nihče ne gre noter in ven. Nihče si ne upa pred sodnika, vse je strah njegove jeze. Pred vrati stoji Simpreht, meč, čuliso se težki koraki. (sem napravil konec in deklico vTiThfšfa Pred dvorano je zažvenketal ri, gospod, da vam sporočim, da1 Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki, podpredsednica Mary Stražišar, predsednik Joseph Lausin, tajnik ' " ' tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Andrew Champa, 245 E. 246 St., Arbor Ave., IV 1-5764; blagaj- 1-1458, blag. John Borso, zapisni-ničarka Mary Iskra; zapisnikarica kar Joseph Ponikvar, nadzorniki' j Antonia Šuštar; nadzornice: Fran- Frank Ahlin, John Petrič, Bo ces Globokar, Anna Mihelick. Anna Menard, vratar Anton Zadnik. Za-Perko. Zastopnice za Klub dru-!sl°Pn'k za klub društev SNU tev AJC: Josie Cebuly, Josephine F,-ank Cesnik. Za mlad. dejavnost. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — For sale. Established over 20 years. Good going business. Across from theatre. Best offer. GRovehill 6-9274. (16) TAVERN - LIQUOR STORE.—N.W. Established 16 years. Fully equipped. Newly remodeled. Inclifdes Large walk-in cooler. Health necessitates sale. $4,500 Phone PAlisade 5-7926. (16) svetu v posvetovalnici?” Nekdo mu odgovori: “Sedaj je v svetu gori v drugi sobi tam ob vodi.” Henrik je kvišku sklonil svo jo krasno postavo, kakor bi šel po čast in priznanje, ne pa po kazen. Z levico, s katere je smel rokavico, da bi ne tiščala nežne deklice, je držal za meč — sramotni meč! Deklica mu ga je zlomila — tako nežna deklica — tako trdna junakinja! — Tako je stopal po stopnicah gori proti dvorani, da se preda v roke o-četu, pred katerim se vse trese. XIII. V manjši dvorani, ki je zrla na vodo, je sedel sodnik Hendel ob hrastovi mizi, ««*• ™d'U" » DR SV. LOVBBWA ŠT «3 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis timoncic- zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki; dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. '__I podpora je $7 ali $14 tedensko. V —« . 1 -- -J S —1 1 J *3 1 r G, r~\ E— -T* , ‘1 A n /“X 4 mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16! leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzomice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Paul ine Stampfel. 'Rediteljica Julia Slo gar. Zastop. za ženske in mladinsko aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. ' HELP WANTED—FEMALE REGISTERED NURSES! Permanent Positions Available In 200-Bed Hospital. Will Have 240 Beds By Mid 1960 AI.*L SHIFTS SALARY OPEN-GOOD PERSONNEL POLICIES-PLEASANT COMMUNITY Maintenance Available Differential Paid Please Write, Wire or Phone TEMPLE 5-1131 H. J. Setningson, Administrator TRINITY HOSPITAL Minot, North Dakota (18) navadno še za zdravih dni kotijo bolezni, tembolj, kadar bije smrt za petami. Glejte, tu na podobi je ta umazani kot označen s slavolokom, da se ne vidi, kakšne razdrapane hiše da ima |; slavno železninarsko mesto. Tu-di dobro vem, da je tam zavetišče slaboglasnih žensk; te ponočne ptice bomo najbolje pregnali, če poderemo vso ulico. Namenil sem se, razširiti bolnišnico proti Štajri, da tako izrabim ta prostor v korist mesta Stajer, mesto da bi je še nadalje ogro* žal.” Obmolknil je. Svetovalci so mu mrmraje pritrjevali. Na ste-1|2 ni je visela ura, kjer je smrt na kazalniku podila mlado lepotico | S in se je vsikdar prikazala, kadar ||5 je bila ura. Ravno sedaj je ura ^ bila devet, in smrt je pripodila .?» lepotico, obenem so se čuli vsled ^ 1 VABILO NA LETNO SEJO § sl S? g g si i i if 1 S V lastnikov certifikatov (delničarjev) SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA na Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO nedeljo 31. januarja 1960 Zborovanje se vrši v spodnji dvorani Doma. Pričetek ob 1:30 popoldne. Vabljeni ste, da se udeležite te važne seje in sli- site finančno poročilo Doma. Prinesite dobre ideje, o katerih bomo potem skupno razmotrivali v korist podjetja. Dolžnost nas vseh je, da se zanimamo za stavbo, ki je narodna last in naš ponos. VABI DIREKTORIJ. šumenja Aniž’e" nekoliko" zlom- J Ijeni udarci šolske ure. Bertold J o • v Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naalor: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbui7> Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 je škilil na uro in jo je s svoji-, mi malimi, ostrimi očmi strupe- j no gledal. Še eno uro! . . . Ubo- j ga deklica, sirotica. Nekoč je stal tat na sramotnem odru, ki se je zgrudil od sramote in bo- j lečin, ko so čez poldrugo uro od-' klenili železje. In ta je bil močan kakor medved. Ta mala pa je tako nežna. Joahim Hendel, ti si celo njeno mater pognal izpred vrat, tudi ti si bil nekdaj človek, si ljubil in rodil otroka. Se-li ne bojiš za svoje otroke, če se že zase ne? [ Slovenska ženska zveza mesecu pa v Baragovem Dorrju na 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Za- PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodia Rnv. Matiia Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Market, tajnica Elia Siarin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumbie in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vsilijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Toiezija Bizink, pod preds. Louise Zidanic, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts„ O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Ke'en Tomažič, nadzornice Jennie Praznik, Rose Brgoc in Anne Kresevic, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na E. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Doljnar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Jennie Pugely. Za skupne stopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo podružnice: Jennie Cvelbar, Jen-KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled nie Pugely. Seje so vsak drugi mo- novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv.' Kristine. see začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 860: Vineyard Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica DRUŠTVO SV. ANE. Sl. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 24, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te j lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mary Zupančič. 6124 Glass Ave.1 ak [;nosu ^ Grčar, 639 E. 102 St PO 1-6051; | mesecu Za iskavo n a član. blagajničarka bolniške podpore 5tva vsi slo^,nsWi .Hromiti Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube. Vsi slo- DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas' Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., =!? SriS!4 FrSf-Z^^aSo^ vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida. stik, Pauline Stampfel, Mary PiP culic. Društveni zdravniki vsi sl° venski. Seje se vršijo vsaki drug' torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov narodnem domu, staro poslopje št 3. DR. RTRNirn ŠT 17 SDZ Predsednik William Vidmar, pod’ predsednik Frank Žagar, tajnih Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1' 2246, zapisnikar Anton Tavžel, bla-gajnik Anton Debelak, nadzorni od' bor Frank Virant, Louis Mrhar 'n Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konfere’1' co Frank Wiramt, za Slov. nar. talnico Louis Mrhar, zastopnik z3 AJC v Euclid, O., John KomaW in Joseph Post. Seje so vsaki dv11' gi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik Mike Vidmar, pod' predsednik Frank Brancelj, tajnik' nlagainik Frank Brinovec, SC/1 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zaplS; nikar Matthew Penko. Nadzor«1 odbor: August De Fraine, Fra«i* Majer, Jennie Shray; vratar Ant°n Pevec. Zastopnik za klub društe^ ■ S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopri" za delniško konferenco SND Jok1! Sušnik. Društveni zdravniki so Vs slovenski zdravniki. Seje se vršil® vsako drugo nedelin v mesecu 0 7:30 dopoldne v SND na St. Cl8*r 5ve. v starem poslooiu zgoraj DRUŠTVO SV. CIRILA IN MET0' DA, ŠT. 18 SDZ P-eHceHniP Tosepb KnlČiČ. pof predsednik John Zagorc; taj«111 in blagajnik Frank Merhar. 1021 185 St., IV 3-1334; zapisnikar A«' ton Strpna, 1273 NorvonH 4>d.; n«"’ 1 zorniki Marie Jean Golder, Anto« Levstik in D. Germanovic; Vrata* . John Adamič, zastopnik SND Ignllj Verbič; društveni zdravniki slovenski zdravniki stanujoči Clevelandu. ‘Seje se vrše vs« tretji petek v mesecu ob 7:30 zvC' čer v SND staro poslopje žt. 4. so v* i DRUŠTVO BLED ŠT- 20 SDZ Predsednik Frank Amšek, P(, ’ predsednik Anton Pelko, tajni« Anna Mae Mannion, 10012 And«« son Ave., Dl 1-6136, blag. ApolonU Kic, zapis. Jakob Resnik, nadz,,,« mki Andy Tumbi, John Krofi, Ij|1' lian Pelko; zastopnika za SND 11 E. 80th St.: Anton Škufca in Apo'p' nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, nr' J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so v«'1' ko tretjo nedeljo v mesecu v SN1-' na E. 80 St. ob eni popoldne. COLLINWOODSKE SLOVENK6 ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncili®' podpredsednica Mrs. Frances mar, finanč. tajnica in blagajni«^’ ka Rose Mickovic 19612 Cherofc« Ave., IV 6-0462; zapisnikarica ^r.j Mary Černigoj, nadzorniki: R0^ Šimenc, Jack Šimenc in GertJ-'1'' de Bokal. Zast.ovonošinja Mrs. Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur dr. V. Opaskar. Seje so vsako * sredo v mesecu ob 7:30 zvečer Slovenskem domu na Holmes Av®' v spod. dvorani. - DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SP" Predsednica Agnes Žagar, P0«!’ predsednica Mary Filipovič, ralIJli ca Aiice Arko, 7816 Union Ave., k 1-7540, blagajničarka Agncs Zag9^ zapisnikarica Mary Filipovič, ^ zornice: Josephine Winter, Angf’ Gregorcic, Veronica Škufca. je so vsak tretjo sredo v mesecu 9 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80j|j DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 Predsednica Nettle Zarnlck, P?;, predsednica Anna Zalar tart', Mary Jeraj, 5150 Thornbury P " HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znid9' sic, zapisnikarica Fanny Nadzorni odbor: Mary Otoni«9' Emma Tofant in Dorothy StrP'5®, Vsi slovenski zdravniki. Seja se Vu ši vsako drugo sredo v mesecu 7:30 zvečer v SND na St. Clair Av PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu 1 soba št. 4 staro poslopje, ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. mouth Ave., Garfield Heights. te1. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St . . . 17002 Lakesbore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene___ SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, pod-predsednica Rose Ule, tajnica Al-Duhovni vodja Rev. Matija Jager, bina Vegel) 877 E 185 gt ( tel IV predsednica Mary Urbas, podpreds. 1.0319; blagajničarka Jennie Hrva-Alojzija Čebular, tajnica Mary i;n Zapisnikarica: Anne Cecelic. FJV?10*' 15.7^ I?oll1‘®s U Nadzorni odbor: Frances Stupica in 6245; blagajničarka Mary Komidar; Louise Cecelic Zas;topniki za Dom; zapisnikarica Tončka Repič; nad- Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. žarnice: Amalia Novak, Mary Ma- Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali | n.m m nniuv oiemucigei, toh, Jennie Košir; vratarica Jennie slovenski zdravniki. Seje se vršijo j niki za SND na 80 St. Stanley "Lp Koren. Seje se vršijo vsak drugi tretji petek v mesecu v Slovenskem vanje in Frank Stemberger, za torek v mesecu ob 7 uri zvečer v društvenem domu, 20713 Recher na Prince Ave. Frank Sternberg DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Perv-'1«1^ podpredsednik Frank Sternberg tajnica Jennie Pugely, 10724 P . LU 1-4230, blagajničarka An*0^, Dolinar, zapisnikarica Theresa stotnik, nadz. odbor: preds. ^ra ^ Žiberna, Helen Tomažič, Terezl Bizjak, zastavonoša Stanley Per nje in Frank Stemberger, za»t Slov, domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Amalia Legat, Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH mesecu ob 7:30 zvečer na Vineyard Ave. UftJU/tV SI. Sf OlIA PPredsednik Louis Erste, pod- (Dalje prihodnjič)